25.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 439/1

1.

Predhodno odločanje, ki je določeno v členu 19(3)(b) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju: PEU) in členu 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU), je temeljni mehanizem prava Evropske unije. Njegov namen je zagotoviti enotno razlago in uporabo tega prava v Uniji tako, da se sodiščem držav članic da na voljo instrument, ki jim omogoča, da Sodišču Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče) v predhodno odločanje predložijo vprašanja glede razlage prava Unije ali veljavnosti aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije.

2.

Postopek predhodnega odločanja temelji na tesnem sodelovanju med Sodiščem in sodišči držav članic. Za zagotovitev polne učinkovitosti tega postopka je treba opozoriti na njegove bistvene značilnosti in podati nekatera pojasnila za razjasnitev določb Poslovnika, zlasti kar zadeva avtorja predloga za sprejetje predhodne odločbe ter obseg, obliko in vsebino takega predloga. Ta pojasnila – ki se uporabljajo za vse predloge za sprejetje predhodne odločbe (I) – so dopolnjena z določbami, ki se uporabljajo za predloge za sprejetje predhodne odločbe, ki terjajo posebno hitro obravnavo (II), in Prilogo, v kateri so povzeti bistveni elementi predloga za sprejetje predhodne odločbe.

3.

Sodišče izvaja pristojnost za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage ali veljavnosti prava Unije izključno na pobudo nacionalnih sodišč, ne glede na to, ali so stranke v sporu o glavni stvari izrazile željo, da se Sodišču predloži predlog za sprejetje predhodne odločbe. Ker nacionalno sodišče odloča o sporu in mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki jo bo izdalo, je namreč le to – in samo to – sodišče dolžno, da glede na posebnosti vsake zadeve presodi o potrebi po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in o upoštevnosti vprašanj, ki jih postavi Sodišču.

4.

Sodišče pojem „sodišče“ razlaga kot samostojen pojem prava Unije, v zvezi s tem pa upošteva več dejavnikov, kot so zakonska podlaga predložitvenega organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost njegovega postopka, njegova uporaba pravnih pravil in njegova neodvisnost.

5.

Sodišča držav članic lahko Sodišču predložijo vprašanje glede razlage ali veljavnosti prava Unije, če menijo, da mora Sodišče glede tega vprašanja sprejeti odločitev, ki jim bo omogočila izreči sodbo (glej člen 267, drugi odstavek, PDEU). Predlog za sprejetje predhodne odločbe je lahko še posebej koristen, kadar se pred nacionalnim sodiščem postavi novo vprašanje glede razlage, ki je splošnega pomena za enotno uporabo prava Unije, ali kadar obstoječa sodna praksa ne ponuja pojasnil, ki so potrebna v novih pravnih ali dejanskih okoliščinah.

6.

Kadar je vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče vseeno dolžno Sodišču predložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe (glej člen 267, tretji odstavek, PDEU), razen če na zadevnem področju že obstaja ustaljena sodna praksa ali če pravilna razlaga zadevnega pravnega pravila ne dopušča nobenega razumnega dvoma.

7.

Poleg tega je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da lahko nacionalna sodišča sicer zavrnejo razloge za neveljavnost, ki se pred njimi navajajo zoper akt institucije, organa, urada ali agencije Unije, vendar lahko le Sodišče razglasi neveljavnost takega akta. Sodišče države članice se mora torej, kadar dvomi o veljavnosti takega akta, obrniti na Sodišče in navesti razloge, zakaj meni, da ta akt ni veljaven.

8.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se mora nanašati na razlago ali veljavnost prava Unije in ne na razlago pravil nacionalnega prava ali na dejanska vprašanja, ki se zastavljajo v okviru postopka v glavni stvari.

9.

Sodišče lahko o predlogu za sprejetje predhodne odločbe odloči le, če je v postopku v glavni stvari treba uporabiti pravo Unije. V zvezi s tem je nujno, da predložitveno sodišče navede vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih meni, da naj bi se v obravnavanem primeru uporabile določbe prava Unije.

10.

V zvezi s predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanašajo na razlago Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba spomniti, da se določbe Listine v skladu z njenim členom 51(1) uporabljajo za države članice samo, ko izvajajo pravo Unije. Čeprav so lahko primeri takega izvajanja raznoliki, je vendarle nujno, da iz predloga za sprejetje predhodne odločbe jasno in nedvoumno izhaja, da je treba v postopku v glavni stvari uporabiti pravilo prava Unije, ki ni Listina. Ker Sodišče ni pristojno za odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, kadar nek pravni položaj ne spada na področje uporabe prava Unije, določbe Listine, na katere se morebiti sklicuje predložitveno sodišče, kot take ne morejo utemeljiti te pristojnosti.

11.

Nazadnje, Sodišče pri izdaji odločbe sicer nujno upošteva pravni in dejanski okvir spora o glavni stvari, kakor ga je predložitveno sodišče opredelilo v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, vendar pa prava Unije ne uporabi sámo za ta spor. Kadar odloči o razlagi ali veljavnosti prava Unije, si Sodišče prizadeva dati koristen odgovor za rešitev spora o glavni stvari, vendar je predložitveno sodišče tisto, ki mora na podlagi tega odgovora izvesti konkretne posledice in pri tem, če je potrebno, ne uporabiti nacionalnega pravila, ki je bilo razglašeno za neskladno s pravom Unije.

12.

Nacionalno sodišče lahko predlog za sprejetje predhodne odločbe vloži pri Sodišču, takoj ko ugotovi, da je za izdajo njegove sodbe potrebna odločitev glede razlage ali veljavnosti prava Unije. To sodišče namreč lahko najbolje presodi, v kateri fazi postopka je treba ta predlog vložiti.

13.

Ker pa bo ta predlog podlaga za postopek pred Sodiščem in mora to imeti na voljo vse podatke, na podlagi katerih lahko preizkusi svojo pristojnost, da odgovori na postavljena vprašanja, in če je ta pristojnost podana, nanje koristno odgovori, je nujno, da se odločitev o vložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe sprejme v tisti fazi postopka, v kateri predložitveno sodišče lahko dovolj natančno opredeli pravni in dejanski okvir postopka v glavni stvari, in pravna vprašanja, ki jih postavlja. Za učinkovito izvajanje sodne oblasti je prav tako zaželeno, da se predlog vloži po kontradiktorni obravnavi.

14.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe je lahko v kakršni koli obliki, ki jo dovoljuje nacionalno procesno pravo, vendar je treba upoštevati, da bo ta predlog podlaga za postopek pred Sodiščem in da se vroči vsem zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta Sodišča (v nadaljevanju: Statut), med drugim vsem državam članicam, da se pridobijo njihova morebitna stališča. Ker je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe posledično prevesti v vse uradne jezike Evropske unije, mora predložitveno sodišče predlog napisati preprosto, jasno in natančno, brez odvečnih elementov. Glede na izkušnje približno deset strani pogosto zadostuje za ustrezno predstavitev pravnega in dejanskega okvira predloga za sprejetje predhodne odločbe.

15.

Vsebino predloga za sprejetje predhodne odločbe določa člen 94 Poslovnika Sodišča, povzeta pa je tudi v prilogi k temu dokumentu. Poleg besedila vprašanj, ki se Sodišču predložijo v predhodno odločanje, mora predlog za sprejetje predhodne odločbe vsebovati:

V primeru neobstoja enega ali več zgoraj navedenih elementov se lahko Sodišče izreče za nepristojno za odločanje o vprašanjih, predloženih v predhodno odločanje, ali predlog za sprejetje predhodne odločbe kot nedopusten zavrže.

16.

Predložitveno sodišče mora v predlogu za sprejetje predhodne odločbe navesti natančna sklicevanja na nacionalne določbe, ki se uporabljajo za dejansko stanje v sporu o glavni stvari, in podrobno opredeliti določbe prava Unije, katerih razlaga se predlaga ali katerih veljavnost je sporna. V predlogu je po potrebi treba navesti kratek povzetek upoštevnih trditev strank v sporu o glavni stvari. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se prevede le predlog za sprejetje predhodne odločbe, ne pa morebitne priloge k temu predlogu.

17.

Predložitveno sodišče lahko poda tudi strnjeno mnenje o odgovorih, ki jih je treba dati na vprašanja, predložena v predhodno odločanje. Taka navedba je lahko za Sodišče koristna, zlasti kadar je pozvano, naj o predlogu odloči po hitrem ali nujnem postopku.

18.

Nazadnje, vprašanja, predložena Sodišču v predhodno odločanje, morajo biti v posebnem, jasno označenem delu predložitvene odločbe, najbolje na njenem začetku ali koncu. Biti morajo sama po sebi razumljiva, ne da bi bilo treba iskati pojasnila v obrazložitvi predloga.

19.

Za lažje branje predloga za sprejetje predhodne odločbe je pomembno, da ga Sodišče prejme natipkanega in da so strani in odstavki predložitvene odločbe oštevilčeni.

20.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe mora biti datiran in podpisan ter nato s priporočeno pošto poslan sodnemu tajništvu Sodišča na naslov: Rue du Fort Niedergrünewald, 2925 Luxembourg, LUKSEMBURG. Temu predlogu je treba priložiti vse upoštevne dokumente in zlasti natančne podatke o strankah v sporu o glavni stvari in njihovih morebitnih zastopnikih, ter spis iz postopka v glavni stvari ali njegov prepis. Ta spis (ali njegov prepis) bo ves čas postopka hranjen v sodnem tajništvu, kjer bodo, če predložitveno sodišče ne bo navedlo drugače, zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta lahko vpogledali vanj.

21.

Sodišče v postopku predhodnega odločanja načeloma povzame podatke iz predložitvene odločbe, vključno s poimenovanji in osebnimi podatki. Predložitveno sodišče mora torej, če presodi, da je to potrebno, v predlogu za sprejetje predhodne odločbe sámo zakriti nekatere podatke oziroma eni ali več osebam ali subjektom, ki jih zadeva spor o glavni stvari, zagotoviti anonimnost.

22.

Sodišče lahko po vložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe tudi po uradni dolžnosti ali na zahtevo predložitvenega sodišča ali na predlog stranke v sporu o glavni stvari zagotovi anonimnost. Da pa bi bil tak predlog učinkovit, mora biti vložen v čim zgodnejši fazi postopka, vsekakor pa pred objavo obvestila o obravnavani zadevi v Uradnem listu Evropske unije in vročitvijo predloga za sprejetje predhodne odločbe zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta, ki se običajno opravi približno mesec dni po njegovi vložitvi. Zaradi naraščajoče uporabe nove informacijske in komunikacijske tehnologije namreč anonimizacija, izvedena po tej objavi in tej vročitvi, v veliki meri izgubi svojo praktično vrednost.

23.

Čeprav predložitveno sodišče ostane pristojno za sprejetje začasnih ukrepov, zlasti v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe glede presoje veljavnosti, vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe kljub temu povzroči prekinitev nacionalnega postopka do odločitve Sodišča.

24.

Čeprav Sodišče načeloma odloča o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, dokler ta ni umaknjen, je kljub temu treba upoštevati vlogo, ki jo ima Sodišče v postopku predhodnega odločanja, in sicer da prispeva k učinkovitemu izvajanju sodne oblasti v državah članicah, ne pa da izdaja posvetovalna mnenja o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih. Ker v postopku predhodnega odločanja velja domneva, da spor dejansko poteka pred predložitvenim sodiščem, mora slednje obvestiti Sodišče o vseh procesnih vprašanjih, ki bi lahko vplivala na postopek, ki poteka pred njim, zlasti pa o umiku, mirni rešitvi spora ali drugi okoliščini, na podlagi katere se je postopek v glavni stvari končal. To sodišče mora Sodišče obvestiti tudi o morebitnem sprejetju odločbe, izdane v okviru pravnega sredstva, vloženega zoper predložitveno odločbo, in o posledicah te odločbe na predlog za sprejetje predhodne odločbe.

25.

Za učinkovit potek postopka predhodnega odločanja pred Sodiščem in za ohranitev njegovega polnega učinka je vendarle pomembno, da se take informacije čim prej sporočijo Sodišču. Nacionalna sodišča se še opozarja, da umik predloga za sprejetje predhodne odločbe lahko vpliva na reševanje podobnih zadev (ali vrste podobnih zadev) s strani predložitvenega sodišča. Kadar je izid več zadev, ki se obravnavajo pred tem sodiščem, odvisen od odgovora Sodišča na vprašanja predložitvenega sodišča, je lahko primerno, da predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe združi te zadeve, da Sodišču omogoči, da kljub morebitnemu končanju enega ali več postopkov odgovori na postavljena vprašanja.

26.

Postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem je brezplačen in to ne odloča o stroških strank v postopku, ki poteka pred predložitvenim sodiščem; za odločitev o tem je pristojno to sodišče.

27.

Če ena od strank v postopku v glavni stvari nima zadostnih sredstev, ji lahko predložitveno sodišče, če to dopuščajo nacionalna pravila, dodeli brezplačno pravno pomoč za pokritje stroškov, zlasti stroškov za zastopanje, ki jih ima pred Sodiščem. Sodišče lahko tudi sámo dodeli tako pomoč, če zadevni stranki še ni bila odobrena na nacionalni ravni ali če odobrena pomoč ne krije stroškov pred Sodiščem ali jih krije le delno.

28.

Sodno tajništvo Sodišča ves čas postopka ostane v stiku s predložitvenim sodiščem, ki mu pošilja prepis vseh procesnih aktov in po potrebi zahtev za podrobnejše navedbe ali pojasnila, za katera meni, da so potrebna za koristen odgovor na vprašanja, ki jih je postavilo to sodišče.

29.

Sodno tajništvo po koncu postopka odločbo Sodišča pošlje predložitvenemu sodišču, ki se ga pozove, naj Sodišče obvesti o tem, kako je uporabilo njegovo odločbo v postopku v glavni stvari, in mu sporoči svojo končno odločitev v navedenem postopku.

30.

Pod pogoji iz člena 23a Statuta in členov 105 do 114 Poslovnika se lahko predlog za sprejetje predhodne odločbe v nekaterih okoliščinah obravnava po hitrem ali nujnem postopku. O uporabi teh postopkov odloči Sodišče na ustrezno obrazložen predlog predložitvenega sodišča, v katerem so navedene pravne in dejanske okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega(teh) postopka(-ov), ali izjemoma po uradni dolžnosti, kadar je to potrebno zaradi narave ali okoliščin zadeve.

31.

V skladu s členom 105 Poslovnika je tako mogoče predlog za sprejetje predhodne odločbe z odstopanjem od določb tega poslovnika obravnavati po hitrem postopku, če je treba zadevo zaradi njene narave obravnavati v čim krajšnem času. Ker ta postopek nalaga velike omejitve vsem udeležencem postopka, zlasti vsem državam članicam, ki so pozvane, naj stališča podajo pisno ali ustno v precej krajših rokih kot običajno, je njegovo uporabo mogoče predlagati le v posebnih okoliščinah, ki upravičujejo hitro odločitev Sodišča o postavljenih vprašanjih. V skladu z ustaljeno sodno prakso številnost oseb ali pravnih položajev, na katere bi se lahko nanašala odločba, ki jo mora izdati predložitveno sodišče, potem ko je pri Sodišču vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, kot taka ni izjemna okoliščina, ki bi lahko upravičila uporabo hitrega postopka.

32.

To velja še toliko bolj glede nujnega postopka predhodnega odločanja iz člena 107 Poslovnika. Ta postopek, ki se uporablja le na področjih iz naslova V tretjega dela PDEU v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, namreč zadevnim udeležencem postavlja še večje omejitve, ker omejuje število strank, ki lahko predložijo pisna stališča, in ker v izjemno nujnih primerih omogoča, da se pisni del postopka pred Sodiščem povsem opusti. Uporaba tega postopka se tako lahko predlaga le v okoliščinah, v katerih je absolutno nujno, da Sodišče o vprašanjih, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, odloči zelo hitro.

33.

Čeprav na tem mestu takih okoliščin ni mogoče taksativno našteti, zlasti zaradi raznolikosti pravil prava Unije, ki urejajo območje svobode, varnosti in pravice, in zaradi razvoja teh pravil, lahko nacionalno sodišče predlaga nujni postopek predhodnega odločanja recimo v primeru iz člena 267, četrti odstavek, PDEU, glede osebe, ki je priprta ali ji je odvzeta prostost, če je odgovor na postavljeno vprašanje odločilen za presojo pravnega položaja te osebe, ali v sporu glede roditeljske pravice ali varstva in vzgoje majhnih otrok, kadar je pristojnost sodišča, ki mu je zadeva predložena na podlagi prava Unije, odvisna od odgovora na vprašanje za predhodno odločanje.

34.

Da bi Sodišče lahko hitro odločilo, ali je treba uporabiti hitri ali nujni postopek predhodnega odločanja, je treba v predlogu natančno navesti pravne in dejanske okoliščine, ki izkazujejo nujnost, in zlasti tveganje v primeru uporabe običajnega postopka za odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe. Predložitveno sodišče mora čimbolj jedrnato navesti tudi svoje stališče glede odgovorov na postavljena vprašanja. Taka navedba namreč omogoča hitrejši potek postopka, saj stranke v sporu o glavni stvari in drugi udeleženci v postopku lažje oblikujejo stališče.

35.

Predlog za uporabo hitrega ali nujnega postopka predhodnega odločanja mora vsekakor biti podan nedvoumno, tako da lahko sodno tajništvo nemudoma ugotovi, da spis zahteva posebno obravnavo. Zato je zaželeno, da predložitveno sodišče pojasni, kateri od teh dveh postopkov se predlaga za obravnavano zadevo, in v predlogu navede upoštevni člen Poslovnika (člen 105 v zvezi s hitrim postopkom ali člen 107 v zvezi z nujnim postopkom). Ta navedba mora biti na jasno vidnem mestu predložitvene odločbe (na primer na vrhu strani ali v ločenem sodnem aktu). Na tak predlog je lahko opozorjeno v morebitnem spremnem dopisu predložitvenega sodišča.

36.

Glede same predložitvene odločbe je treba opozoriti, da je njena jedrnatost še toliko pomembnejša v primeru nujnosti, saj prispeva k hitrejšemu postopku.

37.

Predložitveno sodišče, ki predlaga uporabo hitrega ali nujnega postopka predhodnega odločanja, naj za hitrejše in lažje komuniciranje s tem sodiščem in strankami v sporu o glavni stvari navede elektronski naslov in morebitno številko telefaksa, ki ju lahko Sodišče uporabi, pa tudi elektronske naslove in morebitne številke telefaksa zastopnikov zadevnih strank.

38.

Sodišču se lahko najprej po elektronski pošti (ECJ-Registry@curia.europa.eu) ali telefaksu (+ 352 43 37 66) pošlje prepis podpisane predložitvene odločbe skupaj s predlogom za uporabo hitrega ali nujnega postopka. Predlog za sprejetje predhodne odločbe in predlog za uporabo hitrega ali nujnega postopka se lahko začneta obravnavati po prejemu takega prepisa. Izvirnik teh aktov je treba kljub temu čim prej posredovati v sodno tajništvo Sodišča.