17.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 344/100

(1)

v sodbi z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner  (2), je Sodišče Evropske unije ugotovilo, da je Komisija s sprejetjem člena 3 Odločbe 2000/520/ES (3) prekoračila pooblastilo, ki ji je podeljeno s členom 25(6) Direktive 95/46/ES, razlagane ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in člen 3 navedene odločbe razglasilo za neveljavnega.

(2)

V prvem pododstavku člena 3(1) Odločbe 2000/520/ES so določeni strogi pogoji, pod katerimi se lahko nacionalni nadzorni organi odločijo za prekinitev prenosa podatkov samocertificiranemu podjetju iz ZDA, ne glede na ugotovitev Komisije glede ustreznosti.

(3)

V sodbi v zadevi Schrems je Sodišče pojasnilo, da so nacionalni nadzorni organi še naprej pristojni za nadzor nad prenosom osebnih podatkov v tretjo državo, ki je predmet sklepa Komisije o ustreznosti, in da Komisija nima pristojnosti za zožitev njihovih pooblastil v skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES. Na podlagi tega člena imajo navedeni organi zlasti preiskovalna pooblastila, kakršna so pooblastila za zbiranje vseh informacij, ki so potrebne za izvajanje njihovih nadzornih nalog, učinkovita pooblastila za posredovanje, kakršno je naložitev začasne ali dokončne prepovedi obdelave podatkov, ter pooblastila za sodelovanje v sodnih postopkih (4).

(4)

V isti sodbi je Sodišče opomnilo, da morajo države članice in njihovi organi v skladu z drugim pododstavkom člena 25(6) Direktive 95/46/ES sprejeti ukrepe, ki so potrebni za skladnost z ukrepi institucij Unije, saj se za slednje načeloma šteje, da so zakoniti in da ustvarjajo pravne učinke, dokler niso ukinjeni, razveljavljeni v tožbi za razveljavitev ali razglašeni za neveljavne na podlagi predloga za sprejetje predhodne odločbe ali ugovora nezakonitosti.

(5)

Sklep Komisije, sprejet v skladu s členom 26(4) Direktive 95/46/ES, je s potrebnimi spremembami zavezujoč za vse organe držav članic, na katere je naslovljen, vključno z njihovimi neodvisnimi nadzornimi organi, v delu, v katerem priznava, da prenosi, ki se izvedejo na podlagi standardnih pogodbenih klavzul iz Sklepa, nudijo zadostno zaščito v skladu s členom 26(2) navedene direktive. To nacionalnim nadzornim organom ne preprečuje izvrševanja njihovih pristojnosti za nadzor pretoka podatkov, vključno s pooblastilom za začasno ustavitev ali prepoved prenosa osebnih podatkov, če se ugotovi, da izvajanje prenosa krši zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov, kot v primeru, da uvoznik podatkov ne spoštuje standardnih pogodbenih klavzul.

(6)

Odločba Komisije 2001/497/ES (5) in Sklep Komisije 2010/87/EU (6) vsebujeta omejitev pooblastil nacionalnih nadzornih organov, ki je primerljiva s prvim pododstavkom člena 3(1) Odločbe Komisije 2000/520/ES, za katerega je sodišče menilo, da je neveljaven.

(7)

Na podlagi sodbe v zadevi Schrems in v skladu s členom 266 Pogodbe bi bilo zato treba nadomestiti določbe o omejitvi pooblastil nacionalnih nadzornih organov v tej odločbi in sklepu.

(8)

Za olajšanje učinkovitega spremljanja izvajanja trenutno veljavnih odločbe in sklepa o standardnih pogodbenih klavzulah bi morale države članice Komisijo obveščati o relevantnih ukrepih nacionalnih nadzornih organov.

(9)

Delovna skupina za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljena na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES, je izdala mnenje, ki se je upoštevalo pri pripravi tega sklepa.

(10)

Ukrepi v tem sklepu so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 31(1) Direktive 95/46/ES.

(11)

Odločbo 2001/497/ES in Sklep 2010/87/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –