Help Print this page 

Document 32016D1032

Title and reference
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1032 z dne 13. junija 2016 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za industrijo neželeznih kovin (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 3563) (Besedilo velja za EGP)
  • Date of entry into force unknown (pending notification) or not yet in force.
OJ L 174, 30.6.2016, p. 32–106 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2016/1032/oj
Languages, formats and link to OJ
BG ES CS DA DE ET EL EN FR GA HR IT LV LT HU MT NL PL PT RO SK SL FI SV
HTML html BG html ES html CS html DA html DE html ET html EL html EN html FR html HR html IT html LV html LT html HU html MT html NL html PL html PT html RO html SK html SL html FI html SV
PDF pdf BG pdf ES pdf CS pdf DA pdf DE pdf ET pdf EL pdf EN pdf FR pdf HR pdf IT pdf LV pdf LT pdf HU pdf MT pdf NL pdf PL pdf PT pdf RO pdf SK pdf SL pdf FI pdf SV
Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal
 To see if this document has been published in an e-OJ with legal value, click on the icon above (For OJs published before 1st July 2013, only the paper version has legal value).
Multilingual display
Text

30.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/32


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/1032

z dne 13. junija 2016

o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za industrijo neželeznih kovin

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 3563)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) in zlasti člena 13(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) so referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU, pristojni organi pa bi morali določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT.

(2)

Forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja, vzpostavljen s Sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 (2), je 4. decembra 2014 Komisiji predložil mnenje o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT za industrijo neželeznih kovin. To mnenje je javno objavljeno.

(3)

Zaključki o BAT, predstavljeni v Prilogi k temu sklepu, so ključni element navedenega referenčnega dokumenta BAT.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zaključki o BAT za industrijo neželeznih kovin, kot so navedeni v Prilogi, se sprejmejo.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 13. junija 2016

Za Komisijo

Karmenu VELLA

Član Komisije


(1)  UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2)  UL C 146, 17.5.2011, str. 3.


PRILOGA

ZAKLJUČKI O BAT ZA INDUSTRIJO NEŽELEZNIH KOVIN

PODROČJE UPORABE

Ti zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (best available techniques, BAT) se nanašajo na nekatere dejavnosti, navedene v oddelkih 2.1, 2.5 in 6.8 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, torej na:

—   2.1: praženje ali sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami);

—   2.5: predelavo neželeznih kovin:

(a)

proizvodnjo surovih neželeznih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemijskimi ali elektrolitskimi postopki;

(b)

taljenje in legiranje neželeznih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo in obratovanjem livarn neželeznih kovin, s talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine,

—   6.8: proizvodnjo ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo.

Ti zaključki o BAT zajemajo zlasti naslednje postopke in dejavnosti:

primarno in sekundarno proizvodnjo neželeznih kovin,

proizvodnjo cinkovega oksida iz dimnih plinov med proizvodnjo drugih kovin,

proizvodnjo nikljevih spojin iz lužnic med proizvodnjo kovin,

proizvodnjo kalcijevega silicida (CaSi) in silicija (Si) v isti peči, kot se proizvaja ferosilicij,

proizvodnjo glinice iz boksita pred proizvodnjo primarnega aluminija, kadar je to sestavni del proizvodnje kovin,

recikliranje aluminijeve solne žlindre,

proizvodnjo ogljikovih in/ali grafitnih elektrod.

V teh zaključkih o BAT se ne obravnavajo naslednje dejavnosti ali postopki:

sintranje železove rude. To je zajeto v zaključkih o BAT za proizvodnjo železa in jekla,

proizvodnja žveplove kisline na osnovi plinov SO2 iz proizvodnje neželeznih kovin. To je zajeto v zaključkih o BAT za proizvodnjo anorganskih kemikalij v velikih količinah – amonijaka, kislin in gnojil,

livarne, zajete v zaključkih o BAT za kovaško in livarsko industrijo.

Drugi referenčni dokumenti, ki bi lahko bili pomembni za dejavnosti, vključene v te zaključke o BAT, so:

Referenčni dokument

Področje

Energijska učinkovitost (ENE)

Splošni vidiki energijske učinkovitosti

Čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemijski industriji (CWW)

Tehnike čiščenja odpadne vode za zmanjšanje emisij kovin v vodo

Proizvodnja anorganskih kemikalij v velikih količinah – amonijaka, kislin in gnojil (LVIC-AAF)

Proizvodnja žveplove kisline

Industrijski hladilni sistemi (ICS)

Posredno hlajenje z vodo in/ali zrakom

Emisije iz skladiščenja (EFS)

Skladiščenje materialov in ravnanje z njimi

Gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM)

Gospodarski učinki tehnik in učinki tehnik na različne prvine okolja

Monitoring emisij v zrak in vodo iz obratov IED (ROM)

Monitoring emisij v zrak in vodo

Dejavnosti za ravnanje z odpadki (WT)

Ravnanje z odpadki in njihova obdelava

Velike kurilne naprave (LCP)

Kurilne naprave, ki proizvajajo paro in/ali električno energijo

Površinska obdelava z organskimi topili (STS)

Brezkislinsko dekapiranje

Površinska obdelava kovin in plastike (STM)

Kislinsko dekapiranje

OPREDELITEV POJMOV

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Uporabljeni izraz

Opredelitev

Nova naprava

Nova naprava, ki prvič pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje na določenem kraju po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave na obstoječem območju obrata po objavi teh zaključkov o BAT.

Obstoječa naprava

Naprava, ki ni nova naprava.

Večja posodobitev

Večja sprememba zasnove ali tehnologije naprave z večjimi prilagoditvami ali zamenjavami procesnih enot in s tem povezane opreme.

Primarne emisije

Emisije, ki so izpuščene neposredno iz peči in se ne širijo v njihovo okolico.

Sekundarne emisije

Emisije, ki uhajajo iz obloge peči ali med postopki, kot sta polnjenje peči ali izlivanje taline, in ki se zajemajo z napo ali okrovom (kot je kapelica).

Primarna proizvodnja

Proizvodnja kovin iz rud in koncentratov.

Sekundarna proizvodnja

Proizvodnja kovin iz ostankov in/ali odpadnih kovin, vključno s postopkom pretaljevanja in legiranja.

Stalne meritve

Meritve z „avtomatiziranim merilnim sistemom“, trajno nameščenim na mestu izvajanja meritev, z namenom stalnega monitoringa emisij.

Občasne meritve

Določitev merjene veličine (posamezna količina, ki se meri) v določenih časovnih intervalih z ročnimi ali avtomatiziranimi metodami.

SPLOŠNE UGOTOVITVE

Najboljše razpoložljive tehnike

Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.

Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.

Ravni emisij v zrak, povezane z BAT

V teh zaključkih o BAT se ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v zrak, nanašajo na standardne razmere: suhi plin pri temperaturi 273,15 K in tlak 101,3 kPa.

Čas povprečenja za emisije v zrak

Za čas povprečenja za emisije v zrak se uporabljajo naslednje opredelitve.

Dnevno povprečje

Povprečje v 24-urnem obdobju na podlagi veljavnih polurnih ali urnih povprečij, dobljenih s stalnimi meritvami.

Povprečje v obdobju vzorčenja

Povprečna vrednost treh zaporednih meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut, razen če ni navedeno drugače (1)

Čas povprečenja za emisije v vodo

Za čas povprečenja za emisije v vodo se uporabljajo naslednje opredelitve.

Dnevno povprečje

Povprečje v 24-urnem obdobju vzorčenja, ki se dobi kot pretočno sorazmerni sestavljeni vzorec (ali kot časovno sorazmeren sestavljen vzorec, če je dokazana zadostna stabilnost pretoka) (2)

KRATICE

Pojem

Pomen

BaP

Benzo[a]piren

ESP

Elektrofilter

I-TEQ

Mednarodni toksični ekvivalent, izpeljan na podlagi mednarodnih faktorjev toksične ekvivalentnosti, kot so opredeljeni v delu 2 Priloge VI k Direktivi 2010/75/EU.

NOX

Vsota dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2.

PCDD/F

Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (17 kongenerjev).

PAO

Policiklični aromatski ogljikovodiki.

TVOC

Celotni hlapni organski ogljik; celotne hlapne organske spojine, izmerjene s plamensko ionizacijskim detektorjem (FID) in izražene kot celotni ogljik.

HOS

Hlapne organske spojine, kot so opredeljene v členu 3(45) Direktive 2010/75/EU.

1.1   SPLOŠNI ZAKLJUČKI O BAT

Poleg splošnih zaključkov o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo tudi ustrezni zaključki o BAT za posamezne procese iz oddelkov 1.2 do 1.9.

1.1.1   Sistemi ravnanja z okoljem (EMS)

BAT 1.   Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je uvedba in izvajanje sistema ravnanja z okoljem (EMS), ki vključuje vse naslednje elemente:

(a)

zavezanost vodstva, vključno z višjim vodstvom;

(b)

opredelitev okoljske politike, ki vključuje stalne izboljšave obrata, ki jih zagotavlja vodstvo;

(c)

načrtovanje in pripravo nujnih postopkov in ciljev v povezavi s finančnim načrtovanjem in naložbami;

(d)

izvajanje postopkov, pri katerih je posebna pozornost namenjena:

(i)

strukturi in odgovornosti;

(ii)

zaposlovanju, usposabljanju, ozaveščanju in usposobljenosti;

(iii)

komunikaciji;

(iv)

vključevanju zaposlenih;

(v)

dokumentaciji;

(vi)

učinkovitemu vodenju procesov;

(vii)

programom vzdrževanja;

(viii)

pripravljenosti in ukrepanju v nujnih primerih;

(ix)

zagotavljanju skladnosti z okoljsko zakonodajo;

(e)

preverjanje učinkovitosti in izvajanje popravnih ukrepov, pri čemer je posebna pozornost namenjena:

(i)

monitoringu in merjenju (glej tudi referenčni dokument o monitoringu emisij v zrak in vodo iz obratov IED (ROM));

(ii)

popravnim in preventivnim ukrepom;

(iii)

vodenju evidenc;

(iv)

neodvisni (kjer je izvedljivo) notranji ali zunanji reviziji, da se ugotovi, ali je sistem ravnanja z okoljem skladen z načrtovano ureditvijo ter ali se ustrezno izvaja in vzdržuje;

(f)

pregled sistema ravnanja z okoljem ter njegove stalne ustreznosti, primernosti in učinkovitosti, ki ga izvaja višje vodstvo;

(g)

spremljanje razvoja čistejših tehnologij;

(h)

upoštevanje okoljskih vplivov morebitne razgradnje naprave že v fazi načrtovanja nove naprave in v njeni celotni obratovalni dobi;

(i)

redno uporabo sektorskih primerjalnih analiz.

V okvir EMS spadajo tudi priprava in izvajanje akcijskega načrta za razpršene emisije prahu (glej BAT 6) ter uporaba sistema upravljanja vzdrževanja, ki obravnava zlasti delovanje odpraševalnih sistemov (glej BAT 4).

Ustreznost

Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta sistema ravnanja z okoljem (npr. standardizirani ali nestandardizirani sistem) sta običajno povezana z vrsto, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

1.1.2   Upravljanje z energijo

BAT 2.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije je kombinacija spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Sistem upravljanja energijske učinkovitosti (npr. ISO 50001)

Splošno ustrezna.

b

Regenerativni ali rekuperativni gorilniki

Splošno ustrezna.

c

Rekuperacija toplote (npr. para, topla voda, vroč zrak) iz odpadne procesne toplote

Ustrezna samo za pirometalurške procese.

d

Regenerativni termični oksidator

Ustrezna samo, kadar je treba zmanjšati emisije gorljivega onesnaževala.

e

Predgretje vložka za taljenje v peči ali zgorevalnega zraka ali goriva z uporabo toplote, pridobljene iz vročih plinov iz taljenja

Ustrezna samo za praženje ali taljenje sulfidnih rud/koncentrata in za druge pirometalurške procese.

f

Zvišanje temperature lužnic z uporabo pare ali tople vode iz rekuperacije odpadne toplote

Ustrezna samo za glinico ali hidrometalurške procese.

g

Uporaba vročih plinov iz livnega žleba kot predgretega zgorevalnega zraka.

Ustrezna samo za pirometalurške procese.

h

Uporaba s kisikom obogatenega zraka ali čistega kisika v gorilnikih za zmanjšanje porabe energije z omogočanjem avtogenega taljenja ali popolnega zgorevanja karbonatnega materiala.

Ustrezna samo za peči, v katerih se uporabljajo surovine, ki vsebujejo žveplo ali ogljik.

i

Sušenje koncentratov in vlažnih surovin pri nizkih temperaturah

Ustrezna samo, če se izvaja sušenje.

j

Rekuperacija kemične energije, vsebovane v ogljikovem monoksidu, ki nastaja v električni ali jaškovni peči/plavžu, pri kateri se odpadni plini uporabijo kot gorivo po odstranitvi kovin v drugih proizvodnih procesih ali za proizvodnjo pare/tople vode ali električne energije

Ustrezna samo pri odpadnih plinih z vsebnostjo CO > 10 vol. %. Na ustreznost vplivata tudi sestava odpadnega plina in nerazpoložljivost neprekinjenega pretoka (tj. šaržnih postopkov).

k

Recirkulacija dimnih plinov nazaj skozi kisikov (oxy-fuel) gorilnik za rekuperacijo energije iz prisotnega celotnega organskega ogljika.

Splošno ustrezna.

l

Ustrezna izolacija opreme, ki obratuje pri visokih temperaturah, kot so cevi za paro in vročo vodo.

Splošno ustrezna.

m

Uporaba toplote, nastale pri proizvodnji žveplove kisline iz žveplovega dioksida, za predgrevanje plinov, ki se dovajajo v proizvodnjo žveplove kisline ali proizvodnjo pare in/ali vroče vode

Ustrezna samo za naprave za proizvodnjo in predelavo neželeznih kovin, ki vključujejo proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2.

n

Uporaba zelo učinkovitih elektromotorjev s frekvenčnim pretvornikom za opremo, kot so ventilatorji.

Splošno ustrezna.

o

Uporaba nadzornih sistemov, ki samodejno aktivirajo odsesovalni sistem ali prilagodijo njegovo intenzivnost v odvisnosti od dejanskih emisij.

Splošno ustrezna.

1.1.3   Vodenje procesov

BAT 3.   Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je zagotovitev stabilnega poteka procesov z uporabo sistema za vodenje procesov skupaj s kombinacijo spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Preverjanje in izbor vhodnih materialov glede na uporabljene postopke in tehnike za zmanjšanje emisij

b

Dobro mešanje šaržnega materiala, da se zagotovi optimalna konverzijska učinkovitost ter zmanjšanje emisij in zavržkov

c

Sistemi tehtanja in odmerjanja šaržnega materiala

d

Procesorsko vodenje hitrosti doziranja materiala, ključnih procesnih parametrov in razmer, vključno z alarmi, pogoji zgorevanja in dodajanjem plina

e

Samodejne kontinuirane meritve temperature in tlaka v peči ter pretoka plinov

f

Spremljanje ključnih parametrov postopka v napravi za zmanjšanje emisij v zrak, kot so temperatura plinov, odmerjanje reagentov, padec tlaka, tok in napetost elektrofiltra, pretok in pH pralne tekočine ter sestavine plina (npr. O2, CO, HOS)

g

Nadzor vsebnosti prahu in živega srebra v odpadnih plinih pred odvodom v del naprave za proizvodnjo žveplove kisline pri napravah, ki vključujejo proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2

h

Samodejne kontinuirane meritve tresljajev, da se odkrijejo zamašitve in morebitna okvara opreme

i

Samodejne kontinuirane meritve toka, napetosti in temperatur električnih kontaktov v elektrolitskih postopkih

j

Spremljanje in uravnavanje temperature v talilnih pečeh, da se prepreči nastajanje kovinskih in kovinskooksidnih hlapov zaradi pregrevanja

k

Procesorsko vodenje doziranja reagentov in delovanja čistilne naprave za odpadno vodo s samodejnim kontinuiranim merjenjem temperature, motnosti, pH, prevodnosti in pretoka

BAT 4.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij prahu in kovin v zrak je uporaba sistema upravljanja vzdrževanja, ki zadeva zlasti obratovanje odpraševalnih sistemov v okviru sistema ravnanja z okoljem (glej BAT 1).

1.1.4   Razpršene emisije

1.1.4.1   Splošni pristop pri preprečevanju razpršenih emisij

BAT 5.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje razpršenih emisij v zrak in vodo sta zajem razpršenih emisij čim bližje viru in njihova obdelava.

BAT 6.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje razpršenih emisij prahu v zrak je priprava in izvajanje akcijskega načrta v zvezi z razpršenimi emisijami prahu v okviru sistema ravnanja z okoljem (glej BAT 1), ki vključuje oba naslednja ukrepa:

(a)

prepoznavanje najpomembnejših virov razpršenih emisij prahu (npr. z uporabo EN 15445);

(b)

opredelitev in izvajanje ustreznih ukrepov in tehnik za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij v določenem časovnem okviru.

1.1.4.2   Razpršene emisije iz skladiščenja surovin, ravnanja z njimi in njihovega transporta

BAT 7.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje razpršenih emisij iz skladiščenja surovin je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Zaprte zgradbe ali silosi/zabojniki za skladiščenje prašljivih materialov, kot so koncentrati, dodatki in drobni materiali.

b

Pokrito skladiščenje neprašljivih materialov, kot so koncentrati, dodatki, trdna goriva, sipki materiali in koks, ter sekundarnih materialov, ki vsebujejo vodotopne organske spojine.

c

Zatesnjeno shranjevanje prašljivih materialov ali sekundarnih materialov, ki vsebujejo vodotopne organske spojine.

d

Pokriti boksi za skladiščenje peletiranega ali stisnjenega materiala.

e

Uporaba vodnih pršilnikov in pršilnikov za ustvarjanje meglice z dodatki, kot je lateks, ali brez njih za prašljive materiale.

f

Sistem za odsesavanje prahu/plinov na mestih pretovora in iztresa za prašljive materiale.

g

Certificirane tlačne posode za shranjevanje klorovega plina ali mešanic, ki vsebujejo klor.

h

Konstrukcijski materiali rezervoarjev, ki so odporni proti vsebovanim materialom.

i

Zanesljivi sistemi za odkrivanje puščanja in prikazovalnik nivoja v rezervoarju z alarmom za preprečitev prenapolnitve.

j

Skladiščenje reaktivnih materialov v rezervoarjih z dvojno steno, nameščenih v zadrževalnih sistemih, odpornih proti kemikalijam, z enako prostornino, ter uporaba skladiščnega prostora, ki je neprepusten in odporen proti skladiščenemu materialu.

k

Taka zasnova skladiščnih prostorov, da:

se vsako puščanje iz rezervoarjev in opreme za polnjenje/praznjenje prestreže in zadrži v zadrževalnih sistemih, ki imajo tako zmogljivost, da lahko zadržijo vsaj količino največjega skladiščnega rezervoarja v skladišču,

je oprema za polnjenje/praznjenje znotraj zadrževalnih sistemov, da se zajame morebitni razliti ali razsuti material.

l

Uporaba prekrivanja z zaščitno plastjo inertnega plina za skladiščenje materialov, ki reagirajo z zrakom.

m

Zajem in obdelava emisij iz skladišč s sistemom za zmanjšanje emisij, zasnovanim za obdelavo snovi, ki se skladiščijo. Zajem in čiščenje vode, onesnažene s prahom, pred njenim izpustom.

n

Redno čiščenje skladiščnega prostora in po potrebi močenje z vodo.

o

Postavitev vzdolžne osi kupa vzporedno s prevladujočo smerjo vetra v primeru skladiščenja na prostem.

p

Varovalna zasaditev rastlin, protivetrne ograje ali privetrne postavitve za zmanjšanje hitrosti vetra v primeru skladiščenja na prostem.

q

Namesto več kupov en sam, če je izvedljivo, v primeru skladiščenja na prostem.

r

Uporaba lovilnikov olj in trdnih snovi za odvodnjavanje odprtih skladiščnih prostorov na prostem. Uporaba zabetoniranih območij z robniki ali drugimi zadrževalniki za skladiščenje materiala, iz katerega se lahko izceja olje, kot so ostružki.

Ustreznost

BAT 7(e) ni ustrezna za procese, pri katerih se zahtevajo suhi materiali ali rude/koncentrati, ki naravno vsebujejo dovolj vlage, da se prepreči nastajanje prahu. Ustreznost je lahko omejena na območjih, kjer primanjkuje vode ali so temperature zelo nizke.

BAT 8.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje razpršenih emisij iz ravnanja s surovinami in njihovega transporta je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Zaprti transportni trakovi ali pnevmatski sistemi za pretovor prašljivih koncentratov, dodatkov in drobnozrnatega materiala ter ravnanje z njimi

b

Zaprti transportni trakovi za ravnanje z neprašljivimi trdnimi materiali

c

Odsesavanje prahu z dostavnih mest, silosne ventilacije, pnevmatskih pretovornih sistemov in pretovornih mest transportnega traku ter priključitev na filtrirni sistem (za prašljive materiale)

d

Zaprte vreče ali sodi za ravnanje z materiali, ki vsebujejo razpršljive ali vodotopne sestavine

e

Ustrezne posode za ravnanje s peletiranimi materiali

f

Škropljenje za navlaženje materiala na mestih ravnanja z materialom

g

Skrajšanje transportnih razdalj

h

Zmanjšanje višine padca pri transportnih trakovih, bagrih ali grabežih

i

Prilagoditev hitrosti odprtih transportnih trakov (< 3,5 m/s)

j

Zmanjšanje spustne hitrosti ali višine prostega padca materialov

k

Namestitev pretovornih transportnih trakov in cevovodov na varna odprta območja nad tlemi, da je mogoče hitro odkriti puščanja ter preprečiti škodo zaradi vozil in druge opreme. Če se za nenevarne materiale uporabljajo zakopani cevovodi, je treba dokumentirati in označiti njihov potek ter uvesti sisteme za varen izkop.

l

Samodejna ponovna zatesnitev dostavnih priključkov za ravnanje s tekočinami in utekočinjenim plinom

m

Povratno zračenje izpodrinjenih plinov nazaj v dostavno vozilo za zmanjšanje emisij HOS

n

Pranje koles in podvozja vozil, ki se uporabljajo za dostavo ali ravnanje z materiali, ki se prašijo

o

Načrtovanih akcije pometanja cest

p

Ločevanje nezdružljivih materialov (npr. oksidacijskih sredstev in organskih materialov)

q

Zmanjšanje pretovora materialov med postopki

Ustreznost

BAT 8(n) morda ni ustrezna, če bi lahko nastajal led.

1.1.4.3   Razpršene emisije pri proizvodnji kovin

BAT 9.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kjer to ni mogoče, zmanjšanje razpršenih emisij iz proizvodnje kovin je optimizacija učinkovitosti zajema in obdelave izhodnih plinov z uporabo kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Toplotno ali mehansko predčiščenje sekundarne surovine za zmanjšanje organske kontaminacije šarže v peči

Splošno ustrezna.

b

Uporaba zaprte peči z ustrezno zasnovanim odpraševalnim sistemom ali zatesnitev peči in drugih proizvodnih enot z ustreznim prezračevalnim sistemom

Ustreznost je lahko omejena zaradi varnostnih omejitev (npr. vrste/zasnove peči, nevarnosti eksplozije).

c

Uporaba sekundarne nape pri postopkih v peči, kot sta polnjenje peči in izlivanje taline.

Ustreznost je lahko omejena zaradi varnostnih omejitev (npr. vrste/zasnove peči, nevarnosti eksplozije).

d

Zajem prahu ali dima pri pretovarjanju prašnega materiala (npr. mesta polnjenja peči in izlivanja taline, pokriti livni žlebi)

Splošno ustrezna.

e

Optimizacija zasnove in delovanja nape in napeljave, da se zajame dim, ki nastane pri polnilnih vratih ter pri izlivanju vroče kovine, kamna ali žlindre ter pretovarjanju v pokritih livnih žlebih.

Pri obstoječih napravah je ustreznost lahko omejena zaradi prostorskih omejitev in omejitev konfiguracije naprave.

f

Okrovje peči/reakcijskih posod, kot sta „sistem objekt v objektu“ ali „kapelica“, za postopka izlivanja taline in polnjenja peči.

Pri obstoječih napravah je ustreznost lahko omejena zaradi prostorskih omejitev in omejitev konfiguracije naprave.

g

Optimizacija pretoka izhodnih plinov iz peči s študijami računalniške dinamike tekočin in sledilnimi plini

Splošno ustrezna.

h

Sistemi polnjenja polzaprtih peči za dodajanje surovin v majhnih količinah

Splošno ustrezna.

i

Obdelava zajetih emisij v ustreznem sistemu za zmanjšanje emisij.

Splošno ustrezna.

1.1.5   Monitoring emisij v zrak

BAT 10.   Najboljša razpoložljiva tehnika je vsaj tako pogost monitoring emisij snovi v zrak na izpustu odvodnikov, kot je navedeno spodaj, v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Parameter

Monitoring za

Najmanjša pogostost izvajanja monitoringa

Standard(-i)

Prah (4)

Baker:

BAT 38, BAT 39, BAT 40, BAT 43, BAT 44, BAT 45

Aluminij:

BAT 56, BAT 58, BAT 59, BAT 60, BAT 61, BAT 67, BAT 81, BAT 88

Svinec, kositer:

BAT 94, BAT 96, BAT 97

Cink, kadmij:

BAT 119, BAT 122

Plemenite kovine:

BAT 140

Ferozlitine:

BAT 155, BAT 156, BAT 157, BAT 158

Nikelj, kobalt:

BAT 171

Druge neželezne kovine:

emisije iz proizvodnih faz, kot so predobdelava surovin, polnjenje peči, taljenje in izlivanje taline.

Stalno (3)

EN 13284-2

Baker:

BAT 37, BAT 38, BAT 40, BAT 41, BAT 42, BAT 43, BAT 44, BAT 45

Aluminij:

BAT 56, BAT 58, BAT 59, BAT 60, BAT 61, BAT 66, BAT 67, BAT 68, BAT 80, BAT 81, BAT 82, BAT 88

Svinec, kositer:

BAT 94, BAT 95, BAT 96, BAT 97

Cink, kadmij:

BAT 113, BAT 119, BAT 121, BAT 122, BAT 128, BAT 132

Plemenite kovine:

BAT 140

Ferozlitine:

BAT 154, BAT 155, BAT 156, BAT 157, BAT 158

Nikelj, kobalt:

BAT 171

Ogljik/grafit:

BAT 178, BAT 179, BAT 180, BAT 181

Druge neželezne kovine:

emisije iz proizvodnih faz, kot so predobdelava surovin, polnjenje peči, taljenje in izlivanje taline.

Enkrat na leto (3)

EN 13284-1

Antimon in njegove spojine, izraženo kot Sb

Svinec, kositer:

BAT 96, BAT 97

Enkrat na leto

EN 14385

Arzen in njegove spojine, izraženo kot As

Baker:

BAT 37, BAT 38, BAT 39, BAT 40, BAT 42, BAT 43, BAT 44, BAT 45

Svinec, kositer:

BAT 96, BAT 97

Cink:

BAT 122

Enkrat na leto

EN 14385

Kadmij in njegove spojine, izraženo kot Cd

Baker:

BAT 37, BAT 38, BAT 39, BAT 40, BAT 41, BAT 42, BAT 43, BAT 44, BAT 45

Svinec, kositer:

BAT 94, BAT 95, BAT 96, BAT 97

Cink, kadmij:

BAT 122, BAT 132

Ferozlitine:

BAT 156

Enkrat na leto

EN 14385

Krom (VI)

Ferozlitine:

BAT 156

Enkrat na leto

Standard EN ni na voljo.

Baker in njegove spojine, izraženo kot Cu

Baker:

BAT 37, BAT 38, BAT 39, BAT 40, BAT 42, BAT 43, BAT 44, BAT 45

Svinec, kositer:

BAT 96, BAT 97

Enkrat na leto

EN 14385

Nikelj in njegove spojine, izraženo kot Ni

Nikelj, kobalt:

BAT 172, BAT 173

Enkrat na leto

EN 14385

Svinec in njegove spojine, izraženo kot Pb

Baker:

BAT 37, BAT 38, BAT 39, BAT 40, BAT 41, BAT 42, BAT 43, BAT 44, BAT 45

Svinec, kositer:

BAT 94, BAT 95, BAT 96, BAT 97

Ferozlitine:

BAT 156

Enkrat na leto

EN 14385

Talij in njegove spojine, izraženo kot Tl

Ferozlitine:

BAT 156

Enkrat na leto

EN 14385

Cink in njegove spojine, izraženo kot Zn

Cink, kadmij:

BAT 113, BAT 114, BAT 119, BAT 121, BAT 122, BAT 128, BAT 132

Enkrat na leto

EN 14385

Druge kovine, če je ustrezno (5)

Baker:

BAT 37, BAT 38, BAT 39, BAT 40, BAT 41, BAT 42, BAT 43, BAT 44, BAT 45

Svinec, kositer:

BAT 94, BAT 95, BAT 96, BAT 97

Cink, kadmij:

BAT 113, BAT 119, BAT 121, BAT 122, BAT 128, BAT 132

Plemenite kovine:

BAT 140

Ferozlitine:

BAT 154, BAT 155, BAT 156, BAT 157, BAT 158

Nikelj, kobalt:

BAT 171

Druge neželezne kovine

Enkrat na leto

EN 14385

Živo srebro in njegove spojine, izraženo kot Hg

Baker, aluminij, svinec, kositer, cink, kadmij, ferozlitine, nikelj, kobalt, druge neželezne kovine:

BAT 11

Stalno ali enkrat na leto (3)

EN 14884

EN 13211

SO2

Baker: BAT 49

Aluminij: BAT 60, BAT 69

Svinec, kositer: BAT 100

Plemenite kovine: BAT 142, BAT 143

Nikelj, kobalt: BAT 174

Druge neželezne kovine  (8)  (9)

Stalno ali enkrat na leto (3)  (6)

EN 14791

Cink, kadmij: BAT 120

Stalno

Ogljik/grafit: BAT 182

Enkrat na leto

NOX, izraženo kot NO2

Baker, aluminij, svinec, kositer, FeSi, Si (pirometalurški procesi): BAT 13

Plemenite kovine: BAT 141

Druge neželezne kovine  (9)

Stalno ali enkrat na leto (3)

EN 14792

Ogljik/grafit

Enkrat na leto

TVOC

Baker: BAT 46

Aluminij: BAT 83

Svinec, kositer: BAT 98

Cink, kadmij: BAT 123

Druge neželezne kovine  (10)

Stalno ali enkrat na leto (3)

EN 12619

Ferozlitine: BAT 160

Ogljik/grafit: BAT 183

Enkrat na leto

Formaldehid

Ogljik/grafit:

BAT 183

Enkrat na leto

Standard EN ni na voljo.

Fenol

Ogljik/grafit: BAT 183

Enkrat na leto

Standard EN ni na voljo.

PCDD/F

Baker: BAT 48

Aluminij: BAT 83

Svinec, kositer: BAT 99

Cink, kadmij: BAT 123

Plemenite kovine: BAT 146

Ferozlitine: BAT 159

Druge neželezne kovine  (7)  (9)

Enkrat na leto

EN 1948 (deli 1, 2 in 3)

H2SO4

Baker: BAT 50

Cink, kadmij: BAT 114

Enkrat na leto

Standard EN ni na voljo.

NH3

Aluminij: BAT 89

Plemenite kovine: BAT 145

Nikelj, kobalt: BAT 175

Enkrat na leto

Standard EN ni na voljo.

Benzo-[a]-piren

Aluminij:

BAT 59, BAT 60, BAT 61

Ferozlitine:

BAT 160

Ogljik/grafit:

BAT 178, BAT 179, BAT 180, BAT 181

Enkrat na leto

ISO 11338-1

ISO 11338-2

Plinasti fluoridi, izraženo kot HF

Aluminij: BAT 60, BAT 61, BAT 67

Stalno (3)

ISO 15713

Aluminij: BAT 60, BAT 67, BAT 84

Cink, kadmij: BAT 124

Enkrat na leto (3)

Celotni fluoridi

Aluminij: BAT 60, BAT 67

Enkrat na leto

Standard EN ni na voljo.

Plinasti kloridi, izraženo kot HCl

Aluminij: BAT 84

Stalno ali enkrat na leto (3)

EN 1911

Cink, kadmij: BAT 124

Plemenite kovine: BAT 144

Enkrat na leto

Cl2

Aluminij: BAT 84

Plemenite kovine: BAT 144

Nikelj, kobalt: BAT 172

Enkrat na leto

Standard EN ni na voljo.

H2S

Aluminij: BAT 89

Enkrat na leto

Standard EN ni na voljo.

PH3

Aluminij: BAT 89

Enkrat na leto

Standard EN ni na voljo.

Vsota AsH3 in SbH3

Cink, kadmij: BAT 114

Enkrat na leto

Standard EN ni na voljo.

Opomba:

„druge neželezne kovine“ pomeni proizvodnjo neželeznih kovin razen tistih, ki so izrecno obravnavane v oddelkih 1.2 do 1.8.

1.1.6   Emisije živega srebra

BAT 11.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij živega srebra v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline) iz pirometalurškega procesa je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Uporaba surovin z nizko vsebnostjo živega srebra, tudi v sodelovanju s ponudniki, za odstranitev živega srebra iz sekundarnih materialov

b

Uporaba adsorbentov (npr. aktivnega oglja, selena) v kombinaciji s filtracijo prahu (11)

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 1.

Preglednica 1

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije živega srebra v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline) iz pirometalurškega procesa z uporabo surovin, ki vsebujejo živo srebro

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (12)  (13)

Živo srebro in njegove spojine, izraženo kot Hg

0,01–0,05

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.1.7   Emisije žveplovega dioksida

BAT 12.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij SO2 iz izhodnih plinov z visoko vsebnostjo SO2 in preprečitev nastajanja odpadkov v sistemu za čiščenje dimnih plinov je snovna izraba žvepla s proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2.

Ustreznost

Ustrezna samo za naprave, ki proizvajajo baker, svinec, primarni cink, srebro, nikelj in/ali molibden.

1.1.8   Emisije NOX

BAT 13.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečitev emisij NOX iz pirometalurškega procesa v zrak je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (14)

a

Gorilniki z nizkimi emisijami NOX

b

Kisikovi gorilniki

c

Recirkulacija dimnih plinov (nazaj skozi gorilnik, da se zniža temperatura plamena) v primeru kisikovih gorilnikov

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.1.9   Emisije v vodo, vključno z monitoringom

BAT 14.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje nastajanja odpadne vode je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Merjenje količine uporabljene sveže vode in količine izpuščene odpadne vode

Splošno ustrezna.

b

Ponovna uporaba odpadne vode iz čiščenja (vključno z vodo za spiranje anod in katod) in razlitij v istem postopku

Splošno ustrezna.

c

Ponovna uporaba šibko kislih tokov, nastalih v mokrem elektrofiltru in mokrih pralnikih.

Ustreznost je lahko omejena glede na vsebnost kovin in trdnih delcev v odpadni vodi.

d

Ponovna uporaba odpadne vode iz granuliranja žlindre

Ustreznost je lahko omejena glede na vsebnost kovin in trdnih delcev v odpadni vodi.

e

Ponovna uporaba padavinske vode z utrjenih površin

Splošno ustrezna.

f

Uporaba zaprtega hladilnega sistema

Ustreznost je lahko omejena, če je za postopek potrebna nizka temperatura.

g

Ponovna uporaba očiščene vode iz čistilne naprave za odpadno vodo

Ustreznost je lahko omejena zaradi vsebnosti soli.

BAT 15.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje onesnaženja vode in zmanjšanje emisij v vodo je ločevanje neonesnaženih tokov odpadnih voda od tokov odpadnih voda, ki jih je treba očistiti.

Ustreznost

Ločevanje neonesnažene deževnice morda ni ustrezno v primeru obstoječih sistemov za zbiranje odpadnih voda.

BAT 16.   Najboljša razpoložljiva tehnika je uporaba ISO 5667 za vzorčenje vode in monitoring emisij v vodo na izpustu iz obrata vsaj enkrat na mesec (15) in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Parameter

Ustrezna za proizvodnjo (16)

Standard(-i)

Živo srebro (Hg)

bakra, svinca, kositra, cinka, kadmija, plemenitih kovin, ferozlitin, niklja, kobalta in drugih neželeznih kovin

EN ISO 17852

EN ISO 12846

Železo (Fe)

bakra, svinca, kositra, cinka, kadmija, plemenitih kovin, ferozlitin, niklja, kobalta in drugih neželeznih kovin

EN ISO 11885

EN ISO 15586

EN ISO 17294-2

Arzen (As)

bakra, svinca, kositra, cinka, kadmija, plemenitih kovin, ferozlitin, niklja in kobalta

Kadmij (Cd)

Baker (Cu)

Nikelj (Ni)

Svinec (Pb)

Cink (Zn)

Srebro (Ag)

plemenitih kovin

Aluminij (Al)

aluminija

Kobalt (Co)

niklja in kobalta

Krom (Cr), celotni

ferozlitin

Krom(VI) (Cr(VI))

ferozlitin

EN ISO 10304-3

EN ISO 23913

Antimon (Sb)

bakra, svinca in kositra

EN ISO 11885

EN ISO 15586

EN ISO 17294-2

Kositer (Sn)

bakra, svinca in kositra

Druge kovine, če je ustrezno (17)

aluminija, ferozlitin in drugih neželeznih kovin

Sulfat (SO4 2–)

bakra, svinca, kositra, cinka, kadmija, plemenitih kovin, niklja, kobalta in drugih neželeznih kovin

EN ISO 10304-1

Fluorid (F)

primarnega aluminija

Celotne neraztopljene trdne snovi (TSS)

aluminija

EN 872

BAT 17.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo je čiščenje razlitij iz skladiščenja tekočin in odpadne vode iz proizvodnje neželeznih kovin, med drugim iz faze pranja v postopku z Waelzovo pečjo, ter odstranitev kovin in sulfatov z uporabo kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (18)

Ustreznost

a

Kemično obarjanje

Splošno ustrezna.

b

Usedanje

Splošno ustrezna.

c

Filtracija

Splošno ustrezna.

d

Flotacija

Splošno ustrezna.

e

Ultrafiltracija

Ustrezna samo za posebne tokove pri proizvodnji neželeznih kovin.

f

Filtracija z aktivnim ogljem

Splošno ustrezna.

g

Reverzna osmoza

Ustrezna samo za posebne tokove pri proizvodnji neželeznih kovin.

Ravni emisij, povezane z BAT

Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne emisije iz proizvodnje bakra, svinca, kositra, cinka, kadmija, plemenitih kovin, niklja, kobalta in ferozlitin so navedene v preglednici 2.

Ravni emisij, povezane z BAT, veljajo na izpustu iz obrata.

Preglednica 2

Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne emisije v sprejemno vodno telo iz proizvodnje bakra, svinca, kositra, cinka (vključno z odpadno vodo iz faze čiščenja v postopku z Waelzovo pečjo), kadmija, plemenitih kovin, niklja, kobalta in ferozlitin

Raven emisij, povezana z BAT (mg/l) (dnevno povprečje)

Parameter

Proizvodnja

bakra

svinca in/ali kositra

cinka in/ali kadmija

plemenitih kovin

niklja in/ali kobalta

ferozlitin

Srebro (Ag)

n. r.

≤ 0,6

n. r.

Arzen (As)

≤ 0,1 (19)

≤ 0,1

≤ 0,1

≤ 0,1

≤ 0,3

≤ 0,1

Kadmij (Cd)

0,02–0,1

≤ 0,1

≤ 0,1

≤ 0,05

≤ 0,1

≤ 0,05

Kobalt (Co)

n. r.

≤ 0,1

n. r.

0,1–0,5

n. r.

Krom (Cr), celotni

n. r.

≤ 0,2

Krom(VI) (Cr(VI))

n. r.

≤ 0,05

Baker (Cu)

0,05–0,5

≤ 0,2

≤ 0,1

≤ 0,3

≤ 0,5

≤ 0,5

Živo srebro (Hg)

0,005–0,02

≤ 0,05

≤ 0,05

≤ 0,05

≤ 0,05

≤ 0,05

Nikelj (Ni)

≤ 0,5

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 0,5

≤ 2

≤ 2

Svinec (Pb)

≤ 0,5

≤ 0,5

≤ 0,2

≤ 0,5

≤ 0,5

≤ 0,2

Cink (Zn)

≤ 1

≤ 1

≤ 1

≤ 0,4

≤ 1

≤ 1

n.r.:

ni relevantno

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 16.

1.1.10   Hrup

BAT 18.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij hrupa je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Uporaba nasipov za ograditev vira hrupa

b

Zaprtje hrupnih naprav ali sestavnih delov v strukture, ki absorbirajo zvok

c

Uporaba protivibracijskih nosilcev in veznikov za opremo

d

Lega hrupnih strojev

e

Sprememba frekvence zvoka

1.1.11   Vonjave

BAT 19.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij vonjav je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Ustrezno skladiščenje materialov, ki oddajajo vonj, in ravnanje z njimi

Splošno ustrezna.

b

Zmanjšanje uporabe materialov, ki oddajajo vonj

Splošno ustrezna.

c

Skrbna zasnova, upravljanje in vzdrževanje vse opreme, ki bi lahko ustvarjala emisije vonjav

Splošno ustrezna.

d

Gorilnik za naknadni sežig ali tehnike filtriranja, vključno z biofiltri

Ustrezna samo v omejenih primerih (npr. v fazi impregnacije med posebno proizvodnjo v sektorju ogljika in grafita).

1.2   ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO BAKRA

1.2.1   Sekundarni materiali

BAT 20.   Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje izplena pri ponovnem pridobivanju sekundarnih materialov iz odpadnih kovin je ločevanje nekovinskih sestavin in kovin razen bakra z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Ročno ločevanje velikih vidnih sestavin

b

Magnetno ločevanje železnih kovin

c

Optično ločevanje ali ločevanje z vrtinčnim tokom

d

Ločevanje na podlagi relativne gostote različnih kovinskih in nekovinskih sestavin (z uporabo tekočine drugačne gostote ali zraka)

1.2.2   Energija

BAT 21.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije pri proizvodnji primarnega bakra je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Optimizacija rabe energije, vsebovane v koncentratu, z uporabo peči za avtogeno taljenje

Ustrezna samo za nove naprave in večje posodobitve obstoječih naprav.

b

Uporaba vročih procesnih plinov iz faz taljenja za segrevanje vložka za peč

Ustrezna samo za jaškovne peči.

c

Pokritje koncentratov med transportom in skladiščenjem

Splošno ustrezna.

d

Uporaba odvečne toplote, proizvedene med primarnimi fazami taljenja ali pretvorbe, za taljenje sekundarnih materialov, ki vsebujejo baker

Splošno ustrezna.

e

Uporaba toplote v plinih iz anodnih peči v kaskadi pri drugih postopkih, kot je sušenje.

Splošno ustrezna.

BAT 22.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije pri proizvodnji sekundarnega bakra je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Zmanjšanje vsebnosti vode v šaržnem materialu

Ustreznost je omejena, če se vlaga, vsebovana v materialih, uporablja kot tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij.

b

Proizvodnja pare z rekuperacijo odvečne toplote iz talilne peči za segrevanje elektrolita v rafinerijah in/ali soproizvodnjo električne energije v toplarni

Ustrezna ob ekonomsko upravičenem povpraševanju po pari.

c

Taljenje odpadnih kovin z uporabo odvečne toplote, proizvedene med postopkom taljenja ali pretvorbe

Splošno ustrezna.

d

Zadrževalna peč med proizvodnimi fazami

Ustrezna samo za talilnice s šaržno proizvodnjo, kadar je potrebna vmesna zaloga staljenega materiala.

e

Predgretje vložka za peč z uporabo vročih procesnih plinov iz faz taljenja

Ustrezna samo za jaškovne peči.

BAT 23.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije pri elektroliznem rafiniranju in elektrolizni metalurgiji je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Izolacija in pokritje elektroliznih rezervoarjev

Splošno ustrezna.

b

Dodajanje površinsko aktivnih snovi v elektrolizne celice za pridobivanje kovin

Splošno ustrezna.

c

Izboljšana zasnova elektrolizne celice za manjšo porabo energije z optimizacijo naslednjih parametrov: razdalje med anodo in katodo, geometrije anode, gostote toka, elektrolitske sestave in temperature

Ustrezna samo za nove naprave in večje posodobitve obstoječih naprav.

d

Uporaba katodnih plošč iz nerjavnega jekla

Ustrezna samo za nove naprave in večje posodobitve obstoječih naprav.

e

Avtomatizirano menjanje katode/anode za pravilno namestitev elektrod v celici

Ustrezna samo za nove naprave in večje posodobitve obstoječih naprav.

f

Odkrivanje kratkega stika in nadzor kakovosti za zagotovitev, da so elektrode ravne in ploske ter da je masa anode točna

Splošno ustrezna.

1.2.3   Emisije v zrak

BAT 24.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje sekundarnih emisij v zrak iz peči in pomožnih naprav v proizvodnji primarnega bakra ter za optimizacijo delovanja sistema za zmanjšanje emisij je zajem, mešanje in obdelava sekundarnih emisij v centraliziranem sistemu za čiščenje izhodnih plinov.

Opis

Sekundarne emisije iz različnih virov se zbirajo, mešajo in čistijo v enotnem centraliziranem sistemu za čiščenje izhodnih plinov, zasnovanem za učinkovito obdelavo onesnaževal v posameznem toku izhodnih plinov. Pri tem se pazi, da se tokovi izhodnih plinov, ki med seboj niso kemično združljivi, ne mešajo, in da se preprečijo neželene kemične reakcije med različnimi zbranimi tokovi izhodnih plinov.

Ustreznost

Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi njihove zasnove in postavitve.

1.2.3.1   Razpršene emisije

BAT 25.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij iz predobdelave (kot so mešanje, sušenje, homogenizacija, prebiranje in peletiranje) primarnih in sekundarnih materialov je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Uporaba zaprtih transportnih trakov ali pnevmatskih pretovornih sistemov za prašne materiale

Splošno ustrezna.

b

Izvajanje dejavnosti, kot je mešanje, s prašnimi materiali v zaprti zgradbi.

Pri obstoječih napravah je uporaba lahko otežena zaradi prostorskih zahtev.

c

Uporaba sistemov za preprečevanje prašenja, na primer vodnih topov ali vodnih pršilnikov

Ni ustrezna za postopke mešanja, ki se izvajajo na prostem. Ni ustrezna za postopke, pri katerih se zahtevajo suhi materiali. Ustreznost je omejena tudi na območjih, kjer primanjkuje vode ali so temperature zelo nizke.

d

Uporaba zaprte opreme za postopke s prašnim materialom (kot so sušenje, mešanje, mletje, ločevanje z zrakom in peletiranje) z odsesovalnim sistemom, priključenim na sistem za zmanjšanje emisij.

Splošno ustrezna.

e

Uporaba sistema za odsesavanje prašnih in plinastih emisij, kot je napa, v kombinaciji s sistemom za zmanjšanje prašnih in plinastih emisij.

Splošno ustrezna.

BAT 26.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij iz postopkov polnjenja peči, taljenja in izlivanja taline v talilnicah primarnega in sekundarnega bakra ter iz zadrževalnih in talilnih peči je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Briketiranje in peletiranje surovin

Ustrezna samo, če se v postopku in peči lahko uporabljajo peletirane surovine.

b

Zaprt sistem polnjenja, kot je gorilnik z eno šobo, zatesnitev vratc (20), zaprti transportni trakovi ali napajalniki z odsesovalnim sistemom v kombinaciji s sistemom za zmanjševanje prašnih in plinastih emisij

Gorilnik z eno šobo je ustrezen samo za peči za hitro taljenje.

c

Upravljanje peči in poti plina v podtlaku ter z dovolj hitrim odplinjevanjem, da se prepreči povečevanje tlaka

Splošno ustrezna.

d

Napa za zajem/okrovi na mestih polnjenja in prebadanja v kombinaciji s sistemom za zmanjšanje emisij izhodnih plinov (npr. ohišje/predor za krmiljenje livnega lonca med prebadanjem, ki je zaprt s premičnimi vrati/pregrado s prezračevalnim sistemom za zmanjšanje emisij)

Splošno ustrezna.

e

Zaprtje peči v ohišje, ki omogoča izsesavanje

Splošno ustrezna.

f

Ohranjanje zatesnjenosti peči

Splošno ustrezna.

g

Ohranjanje temperature v peči na najnižji zahtevani ravni

Splošno ustrezna.

h

Sistem odsesavanja z možnostjo povečanega odsesavanja (20)

Splošno ustrezna.

i

Zaprta zgradba v kombinaciji z drugimi tehnikami za zajem razpršenih emisij

Splošno ustrezna.

j

Sistem polnjenja z zaporo z dvojnim zvonom za jaškovne peči/plavže

Splošno ustrezna.

k

Izbor in doziranje surovin glede na vrsto peči in uporabljene tehnike za zmanjšanje emisij

Splošno ustrezna.

l

Uporaba pokrovov na žrelih rotacijske anodne peči

Splošno ustrezna.

BAT 27.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz peči s Peirce-Smithovim konverterjem (PS) pri proizvodnji primarnega in sekundarnega bakra je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Upravljanje peči in poti plina v podtlaku ter z dovolj hitrim odplinjevanjem, da se prepreči povečevanje tlaka

b

Obogatitev s kisikom

c

Primarna napa nad odprtino konverterja za zajem in prenos primarnih emisij v sistem za zmanjšanje emisij

d

Dodajanje materiala (npr. odpadnih kovin in dodatkov) skozi napo

e

Sistem sekundarnih nap poleg glavne nape za zajem emisij med postopki polnjenja in prebadanja

f

Namestitev peči v zaprti zgradbi

g

Uporaba motoriziranih sekundarnih nap, da se lahko premikajo glede na fazo postopka, za povečanje učinkovitosti zajema sekundarnih emisij.

h

Sistem odsesavanja z možnostjo povečanega odsesavanja (21) in samodejna regulacija za preprečitev vpihovanja, ko se konverter „pristavi“ ali „odstavi“

BAT 28.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz peči s hobokenskim konverterjem pri primarni proizvodnji bakra je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Upravljanje peči in poti plina v podtlaku med postopki polnjenja, posnemanja in prebadanja

b

Obogatitev s kisikom

c

Ustje z zaprtimi pokrovi med obratovanjem

d

Sistem odsesavanja z možnostjo povečanega odsesavanja (22)

BAT 29.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz pretvorbe kamna je uporaba peči za plamensko konvertiranje.

Ustreznost

Ustrezna samo za nove naprave ali večje posodobitve obstoječih naprav.

BAT 30.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz rotacijskega konverterja z vpihovanjem z vrha (TBRC) pri proizvodnji sekundarnega bakra je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Upravljanje peči in poti plina v podtlaku ter z dovolj hitrim odplinjevanjem, da se prepreči povečevanje tlaka

Splošno ustrezna.

b

Obogatitev s kisikom

Splošno ustrezna.

c

Namestitev peči v zaprti zgradbi v kombinaciji s tehnikami za zajem in prenos razpršenih emisij pri polnjenju in prebadanju v sistem za zmanjšanje emisij

Splošno ustrezna.

d

Primarna napa nad odprtino konverterja za zajem in prenos primarnih emisij v sistem za zmanjšanje emisij

Splošno ustrezna.

e

Nape ali žerjavne nape za zajem in prenos emisij pri polnjenju in prebadanju v sistem za zmanjšanje emisij

Za obstoječe naprave je žerjavna napa ustrezna samo pri večjih posodobitvah hale, v kateri je peč.

f

Dodajanje materiala (npr. odpadnih kovin in dodatkov) skozi napo

Splošno ustrezna.

g

Sistem odsesavanja z možnostjo povečanega odsesavanja (23)

Splošno ustrezna.

BAT 31.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz ponovnega pridobivanja bakra s koncentratorjem žlindre je uporaba spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Tehnike za preprečevanje prašenja, kot je vodni pršilnik, za ravnanje z žlindro, njeno skladiščenje in drobljenje

b

Mletje in flotacija v vodi

c

Dostava žlindre do končnega skladiščnega prostora s transportom v vodi v zaprtem cevovodu

d

Ohranitev vodne plasti v bazenu ali uporaba zaviralca prahu, kot je apneno mleko, na suhih območjih

BAT 32.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz obdelave žlindre, bogate z bakrom, v peči je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Tehnike za preprečevanje prašenja, kot je vodni pršilnik, za ravnanje z zadnjo žlindro, njeno skladiščenje in drobljenje.

b

Obratovanje peči v podtlaku

c

Zaprta peč

d

Ohišje, okrov in napa za zajem in prenos emisij v sistem za zmanjšanje emisij

e

Pokrit livni žleb

BAT 33.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz ulivanja anod v proizvodnji primarnega in sekundarnega bakra je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Uporaba zaprtega vmesnega korita

b

Uporaba zaprtega vmesnega livnega lonca

c

Uporaba nape z odsesovalnim sistemom nad livnim loncem in livnim kolesom

BAT 34.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz elektrolitskih celic je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Dodajanje površinsko aktivnih snovi v elektrolizne celice za pridobivanje kovin

Splošno ustrezna.

b

Uporaba pokrovov ali nape za zajem in prenos emisij v sistem za zmanjšanje emisij

Ustrezna samo za elektrolizne celice za pridobivanje kovin ali celice za elektrolizno rafiniranje za anode z nizko stopnjo čistosti. Ni ustrezna, če morajo celice ostati nepokrite, da se temperatura celic ohrani na ravneh, ki so primerne za obdelavo (približno 65 °C).

c

Zaprti in fiksni cevovodi za prenos elektrolitskih raztopin

Splošno ustrezna.

d

Odvajanje plina iz pralnih komor katodnega luščilnika in spiralnika odpadnih anod

Splošno ustrezna.

BAT 35.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz ulivanja bakrovih zlitin je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Uporaba okrovov ali nap za zajem in prenos emisij v sistem za zmanjšanje emisij

b

Uporaba pokrova za taline v zadrževalnih in livnih pečeh

c

Odsesovalni sistem z možnostjo povečanega odsesavanja (24)

BAT 36.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz brezkislinskega in kislinskega dekapiranja je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Zaprtje dekapirne linije v ohišje z raztopino izopropanola pri obratovanju v zaprtem krogotoku

Ustrezna samo za dekapiranje bakrene žice v neprekinjenih postopkih.

b

Zaprtje dekapirne linije v ohišje za zajem in prenos emisij v sistem za zmanjšanje emisij

Ustrezna samo za kislinsko dekapiranje v neprekinjenih postopkih.

1.2.3.2   Zajete emisije prahu

Tehnike, navedene v tem oddelku, so opisane v oddelku 1.10.

Vse ravni emisij, povezane z BAT, so navedene v Preglednici 3.

BAT 37.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz prevzema in skladiščenja surovin, ravnanja z njimi, njihovega transporta, odmerjanja, mešanja, drobljenja, sušenja, rezanja in prebiranja ter iz pirolize bakrovih ostružkov v proizvodnji primarnega in sekundarnega bakra je uporaba vrečastega filtra.

BAT 38.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz sušenja koncentrata v proizvodnji primarnega bakra je uporaba vrečastega filtra.

Ustreznost

V primeru visoke vsebnosti organskega ogljika v koncentratih (npr. približno 10-odstotni masni delež) vrečasti filtri morda niso ustrezni (zaradi zamašitve vreč), uporabijo pa se lahko druge tehnike (npr. elektrofilter).

BAT 39.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2 ali elektrarno) iz talilnice primarnega bakra in konverterja je uporaba vrečastega filtra in/ali mokrega pralnika.

BAT 40.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline) iz talilnice sekundarnega bakra in konverterja ter iz predelave vmesnih produktov iz sekundarnega bakra je uporaba vrečastega filtra.

BAT 41.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz zadrževalne peči za pridobivanje sekundarnega bakra je uporaba vrečastega filtra.

BAT 42.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz predelave žlindre, bogate z bakrom, v peči je uporaba vrečastega filtra ali pralnika v kombinaciji z elektrofiltrom.

BAT 43.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz anodnih peči pri proizvodnji primarnega in sekundarnega bakra je uporaba vrečastega filtra ali pralnika v kombinaciji z elektrofiltrom.

BAT 44.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz ulivanja anod v proizvodnji primarnega in sekundarnega bakra je uporaba vrečastega filtra, v primeru izhodnih plinov z vsebnostjo vlage blizu rosišča pa uporaba mokrega pralnika ali izločevalnika kapljic.

BAT 45.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz talilne peči za pridobivanje bakra je izbor in doziranje surovin glede na vrsto peči in uporabljeni sistem za zmanjšanje emisij ter uporaba vrečastega filtra.

Preglednica 3

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz proizvodnje bakra

Parameter

BAT

Postopek

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3)

Prah

BAT 37

Prevzem in skladiščenje surovin, ravnanje z njimi, njihov transport, odmerjanje, mešanje, drobljenje, sušenje, rezanje in prebiranje ter piroliza bakrovih ostružkov pri proizvodnji primarnega in sekundarnega bakra

2–5 (25)  (28)

BAT 38

Sušenje koncentrata pri primarni proizvodnji bakra

3–5 (26)  (28)  (29)

BAT 39

Talilnica primarnega bakra in konverter (emisije razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2 ali elektrarno)

2–5 (27)  (28)

BAT 40

Talilnica sekundarnega bakra in konverter ter predelava vmesnih produktov sekundarnega bakra (emisije razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline)

2–4 (26)  (28)

BAT 41

Zadrževalna peč za sekundarni baker

≤ 5 (25)

BAT 42

Predelava žlindre, bogate z bakrom, v peči

2–5 (25)  (30)

BAT 43

Anodna peč (pri primarni in sekundarni proizvodnji bakra)

2–5 (26)  (30)

BAT 44

Ulivanje anod (pri primarni in sekundarni proizvodnji bakra)

≤ 5–15 (26)  (31)

BAT 45

Talilna peč za pridobivanje bakra

2–5 (26)  (32)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.2.3.3   Emisije organskih spojin

BAT 46.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak iz pirolize bakrovih ostružkov ter sušenja in taljenja sekundarnih surovin je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (33)

Ustreznost

a

Gorilnik za naknadni sežig, komora za naknadno zgorevanje, ali regenerativni termični oksidator

Ustreznost je omejena glede na energijo, vsebovano v izhodnih plinih, ki jih je treba obdelati, saj je pri izhodnih plinih z nižjo vsebnostjo energije potrebnega več goriva.

b

Vbrizgavanje adsorbenta v kombinaciji z vrečastim filtrom

Splošno ustrezna.

c

Zasnova peči in tehnike za zmanjšanje emisij glede na razpoložljive surovine

Ustrezna samo za nove peči ali večje posodobitve obstoječih peči.

d

Izbor in doziranje surovin glede na peč in uporabljene tehnike za zmanjšanje emisij

Splošno ustrezna.

e

Toplotno uničenje TVOC pri visokih temperaturah v peči (> 1 000  °C)

Splošno ustrezna.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 4.

Preglednica 4

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC v zrak iz pirolize bakrovih ostružkov ter sušenja in taljenja sekundarnih surovin

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (34)  (35)

TVOC

3–30

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 47.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak iz solventne ekstrakcije v hidrometalurški proizvodnji bakra je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik in letno ugotavljanje emisij HOS, npr. na podlagi masne bilance.

 

Tehnika

a

Obdelava reagenta (topila) z nižjim tlakom pare

b

Zaprta oprema, kot so zaprti mešalni rezervoarji, zaprti usedalniki in zaprti skladiščni rezervoarji

BAT 48.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij PCDD/F v zrak iz pirolize bakrovih ostružkov, taljenja, plamenskega rafiniranja in pretvarjanja v proizvodnji sekundarnega bakra je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Izbor in doziranje surovin glede na peč in uporabljene tehnike za zmanjšanje emisij

b

Optimizacija pogojev zgorevanja za zmanjšanje emisij organskih spojin

c

Uporaba sistemov polnjenja polzaprte peči za dodajanje majhnih količin surovin

d

Toplotno uničenje PCDD/F pri visokih temperaturah v peči (> 850 °C)

e

Uporaba vpihovanja kisika v zgornjo cono peči

f

Notranji sistem gorilnikov

g

Komora za naknadno zgorevanje, gorilnik za naknadni sežig, ali regenerativni termični oksidator (36)

h

Izogibanje nabiranju debele plasti prahu v odvodnikih pri temperaturah > 250 °C

i

Hitro ohlajanje (36)

j

Vbrizgavanje adsorpcijskega sredstva v kombinaciji z učinkovitim sistemom za zajem prahu (36)

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 5.

Preglednica 5

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije PCDD/F v zrak iz pirolize bakrovih ostružkov, taljenja, plamenskega rafiniranja in pretvarjanja v proizvodnji sekundarnega bakra

Parameter

Raven emisij, povezana z BAT (ng I-TEQ/Nm3) (37)

PCDD/F

≤ 0,1

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.2.3.4   Emisije žveplovega dioksida

Tehnike, navedene v tem oddelku, so opisane v oddelku 1.10.

BAT 49.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij SO2 (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2 ali elektrarno) iz proizvodnje primarnega in sekundarnega bakra je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Suhi ali polsuhi pralnik

Splošno ustrezna.

b

Mokri pralnik

Ustreznost je lahko omejena v naslednjih primerih:

zelo velik pretok izhodnih plinov (zaradi velikih količin nastalih odpadkov in odpadne vode),

na suhih območjih (zaradi potrebnih velikih količin vode in potrebe po čiščenju odpadne vode).

c

Sistem absorpcije/desorpcije na polietrski osnovi

Ni ustrezna v primeru proizvodnje sekundarnega bakra.

Ni ustrezna, če ni naprave za proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 6.

Preglednica 6

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije SO2 v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2 ali elektrarno) iz proizvodnje primarnega in sekundarnega bakra

Parameter

Postopek

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (38)

SO2

Proizvodnja primarnega bakra

50–500 (39)

Proizvodnja sekundarnega bakra

50–300

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.2.3.5   Emisije kislih plinov

BAT 50.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij kislih plinov v zrak iz izpušnih plinov iz elektroliznih celic za pridobivanje kovin, celic za elektrolizno rafiniranje, pralne komore katodnega luščilnika in spiralnika odpadnih anod je uporaba mokrega pralnika ali izločevalnika kapljic.

1.2.4   Tla in podtalnica

BAT 51.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje onesnaženja tal in podtalnice pri ponovnem pridobivanju bakra v koncentratorju žlindre je uporaba drenažnega sistema na hladilnih območjih in pravilne zasnove skladiščnega prostora za zadnjo žlindro, da se zajame prelita voda in prepreči iztekanje tekočin.

BAT 52.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje onesnaženja tal in podtalnice pri elektrolizi v proizvodnji primarnega in sekundarnega bakra je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Uporaba zatesnjenega drenažnega sistema

b

Uporaba neprepustnih tal, odpornih proti kislini

c

Uporaba rezervoarjev z dvojno steno ali namestitev v trpežne zadrževalnike z neprepustnimi tlemi

1.2.5   Nastajanje odpadne vode

BAT 53.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje nastajanja odpadne vode pri primarni in sekundarni proizvodnji bakra je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Uporaba parnega kondenzata za segrevanje elektroliznih celic za spiranje bakrenih katod ali njegovo vrnitev v parni kotel

b

Ponovna uporaba vode, zajete s hladilnega območja, iz flotacijskega postopka in transporta v vodi zadnje žlindre v postopku koncentriranja žlindre

c

Recikliranje dekapirnih raztopin in vode za spiranje

d

Obdelava (surovih) ostankov iz faze solventne ekstrakcije v hidrometalurški proizvodnji bakra za ponovno pridobivanje organskega dela raztopine

e

Centrifugiranje mulja iz čiščenja in usedalnikov v fazi solventne ekstrakcije v hidrometalurški proizvodnji bakra

f

Ponovna uporaba izteka pri elektrolizi po fazi odstranitve kovine pri elektroliznem pridobivanju kovin in/ali postopku luženja

1.2.6   Odpadki

BAT 54.   Pri proizvodnji primarnega in sekundarnega bakra je najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, organizacija dejavnosti na način, da se olajša ponovna uporaba procesnih ostankov ali, če to ni mogoče, njihovo recikliranje, vključno z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Ponovno pridobivanje kovin iz prahu in mulja iz odpraševalnega sistema

Splošno ustrezna.

b

Ponovna uporaba ali prodaja kalcijevih spojin (npr. sadre), ki nastane pri odstranjevanju SO2

Ustreznost je lahko omejena glede na vsebnost kovin in razpoložljivost trga.

c

Regeneracija ali recikliranje izrabljenih katalizatorjev

Splošno ustrezna.

d

Ponovno pridobivanje kovin iz mulja iz čiščenja odpadne vode

Ustreznost je lahko omejena glede na vsebnost kovin in razpoložljivost trga/postopka.

e

Uporaba šibke kisline v lužilnem postopku ali za proizvodnjo sadre

Splošno ustrezna.

f

Ponovno pridobivanje bakra iz žlindre, bogate z bakrom, v peči za žlindro ali delu naprave za flotacijo žlindre

g

Uporaba zadnje žlindre iz peči kot brusiva ali gradbenega materiala (ceste) ali za drugo primerno uporabo

Ustreznost je lahko omejena glede na vsebnost kovin in razpoložljivost trga.

h

Uporaba obloge peči za ponovno pridobivanje kovin ali ponovno uporabo kot ognjevzdržnega materiala

i

Uporaba žlindre iz flotacije žlindre kot brusiva ali gradbenega materiala ali za drugo primerno uporabo

j

Uporaba posnemka iz talilnih peči za ponovno pridobivanje vsebovanih kovin

Splošno ustrezna.

k

Uporaba izteka iz izrabljenega elektrolita za ponovno pridobivanje bakra in niklja Ponovna uporaba preostanka kisline za pripravo novega elektrolita ali proizvodnjo sadre

l

Uporaba izrabljene anode kot hladilnega materiala pri pirometalurškem rafiniranju ali pretaljevanju bakra

m

Uporaba anodnega mulja za ponovno pridobivanje plemenitih kovin

n

Uporaba sadre iz čistilne naprave za odpadno vodo v pirometalurškem procesu ali za prodajo

Ustreznost je lahko omejena glede na kakovost nastale sadre.

o

Ponovno pridobivanje kovin iz mulja

Splošno ustrezna.

p

Ponovna uporaba izrabljenega elektrolita iz hidrometalurške obdelave bakra kot lužilno sredstvo

Ustreznost je lahko omejena glede na vsebnost kovin in razpoložljivost trga/postopka.

q

Recikliranje bakrene valjarniške škaje v talilnici bakra

Splošno ustrezna.

r

Ponovno pridobivanje kovin iz izrabljene kisle dekapirne raztopine in ponovna uporaba očiščene kisle raztopine

1.3   ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO ALUMINIJA, VKLJUČNO S PROIZVODNJO GLINICE IN PROIZVODNJO ANOD

1.3.1   Proizvodnja glinice

1.3.1.1   Energija

BAT 55.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije med proizvodnjo glinice iz boksita je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Opis

Ustreznost

a

Ploščni izmenjevalniki toplote

Ploščni izmenjevalniki toplote omogočajo večjo rekuperacijo toplote iz lužnice, ki teče v obarjanje, kot druge tehnike, na primer hitri ohlajevalniki.

Ustrezna, če je mogoče energijo iz hladilne tekočine ponovno uporabiti v postopku in če količinsko ravnotežje kondenzata in pogoji lužnice to omogočajo.

b

Peči za žganje v vrtinčni plasti

Peči za žganje v vrtinčni plasti imajo precej večjo energijsko učinkovitost kot rotacijske peči, saj je rekuperacija toplote iz glinice in dimnih plinov večja.

Ustrezna samo za glinice, ki so primerne za elektrolizo. Ni ustrezna za posebne vrste glinice, ki niso primerne za elektrolizo, saj je zanje potrebna višja stopnja kalciniranja, ki jo je trenutno mogoče doseči samo z rotacijsko pečjo.

c

Enotokovna zasnova razklopa

Blato se segreje v enem krogotoku brez uporabe sveže pare in zato brez razredčenja blata (v nasprotju z dvotokovno zasnovo razklopa).

Ustrezna samo za nove naprave.

d

Izbira boksita

Boksit z večjo vsebnostjo vlage v postopek prinaša več vode, zato je potrebne več energije za izparevanje. Poleg tega boksiti z visoko vsebnostjo monohidratov (boehmit in/ali diaspor) zahtevajo višji tlak in temperaturo v postopku razklopa, zaradi česar se porabi več energije.

Ustrezna v okviru omejitev, povezanih s posebno zasnovo naprave, saj so nekatere naprave posebej zasnovane za boksit določene kakovosti, zaradi česar je uporaba alternativnih virov boksita omejena.

1.3.1.2   Emisije v zrak

BAT 56.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz kalciniranja glinice je uporaba vrečastega filtra ali elektrofiltra.

1.3.1.3   Odpadki

BAT 57.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, in za izboljšanje odstranjevanja boksitovih odpadkov iz proizvodnje glinice je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Zmanjšanje prostornine ostankov boksita s stiskanjem, da se zmanjša vsebnost vlage, npr. z uporabo vakuumskih ali visokotlačnih filtrov, da nastane polsuha pogača.

b

Zmanjšanje/minimiziranje preostale alkalnosti v ostankih boksita, da se omogoči njihova odstranitev na odlagališču.

1.3.2   Proizvodnja anod

1.3.2.1   Emisije v zrak

1.3.2.1.1   Emisije prahu, PAO in fluorida iz dela naprave za proizvodnjo paste

BAT 58.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu v zrak iz naprave za proizvodnjo paste (odstranjevanje koksovega prahu v postopkih, kot sta skladiščenje in mletje koksa) je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 7.

BAT 59.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in PAO v zrak iz naprave za proizvodnjo paste (skladiščenje vroče smole, mešanje paste, ohlajanje in oblikovanje) je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (40)

a

Suhi pralnik z uporabo koksa kot adsorpcijskega sredstva, s predhodnim ohlajanjem ali brez njega, ki mu sledi vrečasti filter

b

Regenerativni termični oksidator

c

Katalitični termični oksidator

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 7.

Preglednica 7

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu in BaP (kot kazalnika PAO) v zrak iz dela naprave za proizvodnjo paste

Parameter

Postopek

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3)

Prah

Skladiščenje vroče smole, mešanje, ohlajanje in oblikovanje paste,

odstranjevanje koksovega prahu iz postopkov, kot sta skladiščenje in mletje koksa.

2–5 (41)

BaP

Skladiščenje vroče smole, mešanje, ohlajanje in oblikovanje paste

0,001–0,01 (42)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.3.2.1.2   Emisije prahu, žveplovega dioksida, PAO in fluorida iz dela naprave za žganje

BAT 60.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu, žveplovega dioksida, PAO in fluorida v zrak iz naprave za žganje v napravi za proizvodnjo anod, ki je povezana z napravo za proizvodnjo primarnega aluminija, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (43)

Ustreznost

a

Uporaba surovin in goriv z nizko vsebnostjo žvepla

Splošno ustrezna za zmanjšanje emisij SO2.

b

Suhi pralnik z uporabo glinice kot adsorpcijskega sredstva, ki mu sledi vrečasti filter

Splošno ustrezna za zmanjšanje emisij prahu, PAO in fluorida.

c

Mokri pralnik

Ustreznost za zmanjševanje emisij prahu, SO2, PAO in fluorida je lahko omejena v naslednjih primerih:

zelo velik pretok izhodnih plinov (zaradi velikih količin nastalih odpadkov in odpadne vode),

na suhih območjih (zaradi potrebnih velikih količin vode in potrebe po čiščenju odpadne vode).

d

Regenerativni termični oksidator v kombinaciji z odpraševalnim sistemom

Splošno ustrezna za zmanjšanje emisij prahu in PAO.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 8.

Preglednica 8

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu, BaP (kot kazalnika PAO) in fluorida v zrak iz naprave za žganje v napravi za proizvodnjo anod, ki je povezana z napravo za proizvodnjo primarnega aluminija

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3)

Prah

2–5 (44)

BaP

0,001–0,01 (45)

HF

0,3–0,5 (44)

Celotni fluoridi

≤ 0,8 (45)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 61.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu, PAO in fluorida v zrak iz naprave za žganje v samostojni napravi za proizvodnjo anod je uporaba predfiltrirne enote in regenerativnega termičnega oksidatorja, ki mu sledi suhi pralnik (npr. apnena plast).

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 9.

Preglednica 9

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu, BaP (kot kazalnika PAO) in fluorida v zrak iz naprave za žganje v samostojni napravi za proizvodnjo anod

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3)

Prah

2–5 (46)

BaP

0,001–0,01 (47)

HF

≤ 3 (46)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.3.2.2   Nastajanje odpadne vode

BAT 62.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje nastajanja odpadne vode pri žganju anod je uporaba zaprtega vodnega krogotoka.

Ustreznost

Splošno ustrezna za nove naprave in večje posodobitve. Ustreznost je lahko omejena zaradi zahtev glede kakovosti vode in/ali izdelkov.

1.3.2.3   Odpadki

BAT 63.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranitev, je ponovna uporaba ogljikovega prahu iz koksovega filtra kot sredstvo za čiščenje.

Ustreznost

Ustreznost je lahko omejena glede na vsebnost pepela v ogljikovem prahu.

1.3.3   Proizvodnja primarnega aluminija

1.3.3.1   Emisije v zrak

BAT 64.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zajem razpršenih emisij iz elektrolitskih celic pri proizvodnji primarnega aluminija z uporabo Søderbergove tehnologije je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Uporaba paste z vsebnostjo smole od 25 do 28 % (suha pasta)

b

Posodobitev zasnove usmerjevalnika, da se omogočijo postopki zaprtega točkovnega polnjenja in izboljša učinkovitost zajema izhodnih plinov.

c

Točkovno polnjenje z glinico

d

Povečana višina anode v kombinaciji s tehnikami čiščenja iz BAT 67

e

Namestitev nape na vrhu anode, če se uporabljajo anode z visoko gostoto toka, priključene na obdelavo v BAT 67

Opis

BAT 64(c): S točkovnim polnjenjem z glinico se izognemo stalnemu prebijanju skorje (kot med ročnim bočnim polnjenjem ali polnjenjem ob prebijanju skorje s palico), s čimer se zmanjšajo povezane emisije fluorida in prahu.

BAT 64(d): Povečana višina anode pripomore k nižjim temperaturam na vrhu anode, zaradi česar so emisije v zrak nižje.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 12.

BAT 65.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zajem razpršenih emisij iz elektrolitskih celic pri proizvodnji primarnega aluminija z uporabo predpečenih anod je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Samodejno večtočkovno polnjenje z glinico

b

Popolno pokritje celice z napo in ustrezni pretoki odsesavanja izhodnih plinov (odvajanje izhodnih plinov v čiščenje iz BAT 67) ob upoštevanju nastajanja fluorida iz kopeli in porabe ogljikove anode

c

Sistem odsesavanja z možnostjo povečanega odsesavanja, povezan s tehnikami za zmanjšanje emisij, navedenimi v BAT 67

d

Skrajšanje časa menjave anod in drugih posegov, pri katerih je treba odstraniti nape celic

e

Učinkovit sistem vodenja procesov, ki preprečuje procesna stanja, ki lahko v celicah povzročajo hitrejše nastajanje plinov in večje emisije

f

Uporaba računalniškega sistema za upravljanje in vzdrževanje celic

g

Uporaba uveljavljenih in učinkovitih tehnik čiščenja v napravi za proizvodnjo anodnih palic za ponovno pridobivanje fluoridov in ogljika

h

Skladiščenje odstranjenih anod v oddelku blizu celice, povezane s tehnikami čiščenja iz BAT 67, ali skladiščenje izrabljenih anod v zaprtih zabojnikih

Ustreznost

BAT 65(c) in (h) nista ustrezni za obstoječe naprave.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 12.

1.3.3.1.1   Zajete emisije prahu in fluorida

BAT 66.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu iz skladiščenja surovin, ravnanja z njimi in njihovega transporta je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 10.

Preglednica 10

Ravni emisij, povezane z BAT, za prah iz skladiščenja surovin, ravnanja z njimi in njihovega transporta

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (48)

Prah

≤ 5–10

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 67.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu, kovin in fluorida iz elektrolitskih celic je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (49)

Ustreznost

a

Suhi pralnik z uporabo glinice kot adsorpcijskega sredstva, ki mu sledi vrečasti filter

Splošno ustrezna.

b

Suhi pralnik z uporabo glinice kot adsorpcijskega sredstva, ki mu sledita vrečasti filter in mokri pralnik

Ustreznost je lahko omejena v naslednjih primerih:

zelo velik pretok izhodnih plinov (zaradi velikih količin nastalih odpadkov in odpadne vode),

na suhih območjih (zaradi potrebnih velikih količin vode in potrebe po čiščenju odpadne vode).

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 11 in preglednico 12.

Preglednica 11

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu in fluorida v zrak iz elektrolitskih celic

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3)

Prah

2–5 (50)

HF

≤ 1,0 (50)

Celotni fluoridi

≤ 1,5 (51)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.3.3.1.2   Skupne emisije prahu in fluoridov

Ravni emisij, povezane z BAT, za skupne emisije prahu in fluorida v zrak iz objekta za elektrolizo (zajete iz elektroliznih celic in strešnih zračnikov): glej preglednico 12.

Preglednica 12

Ravni emisij, povezane z BAT, za skupne emisije prahu in fluorida v zrak iz objekta za elektrolizo (zajete iz elektroliznih celic in strešnih zračnikov)

Parameter

BAT

Ravni emisij, povezane z BAT, za obstoječe naprave (kg/t Al) (52)  (53)

Ravni emisij, povezane z BAT, za nove naprave (kg/t Al) (52)

Prah

Kombinacija BAT 64, BAT 65 in BAT 67

≤ 1,2

≤ 0,6

Celotni fluoridi

≤ 0,6

≤ 0,35

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 68.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz taljenja in obdelave staljene kovine ter litja v proizvodnji primarnega aluminija je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Uporaba tekoče kovine iz elektrolize in nekontaminiranega aluminija, tj. trdnega materiala brez nečistoč, kot so barva, plastika ali olje (npr. zgornji in spodnji del gredic, ki sta odrezana zaradi neustrezne kakovosti).

b

Vrečasti filter (54)

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 13.

Preglednica 13

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz taljenja in obdelave staljene kovine ter litja v proizvodnji primarnega aluminija

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (55)  (56)

Prah

2–25

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.3.3.1.3   Emisije žveplovega dioksida

BAT 69.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v zrak iz elektrolitskih celic je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Uporaba anod z nizko vsebnostjo žvepla

Splošno ustrezna.

b

Mokri pralnik (57)

Ustreznost je lahko omejena v naslednjih primerih:

zelo velik pretok izhodnih plinov (zaradi velikih količin nastalih odpadkov in odpadne vode),

na suhih območjih (zaradi potrebnih velikih količin vode in potrebe po čiščenju odpadne vode).

Opis

BAT 69(a): Anode, ki vsebujejo manj kot 1,5 % žvepla kot letno povprečje, se lahko proizvajajo z ustrezno kombinacijo uporabljenih surovin. Za upravičenost elektroliznega postopka je potrebna vsaj 0,9-odstotna vsebnost žvepla kot letno povprečje.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 14.

Preglednica 14

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije SO2 v zrak iz elektrolitskih celic

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (kg/t Al) (58)  (59)

SO2

≤ 2,5–15

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.3.3.1.4   Emisije perfluoriranih ogljikovodikov

BAT 70.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij perfluoriranih ogljikovodikov v zrak iz proizvodnje primarnega aluminija je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Samodejno večtočkovno polnjenje z glinico

Splošno ustrezna.

b

Računalniško vodenje procesa elektrolize na podlagi podatkov o aktivnih celicah in spremljanja njihovih procesnih parametrov

Splošno ustrezna.

c

Samodejno preprečevanje anodnega učinka

Ni ustrezna za Søderbergove celice, ker zasnova anode (samo iz enega kosa) ne omogoča pretoka kopeli, povezanega s to tehniko.

Opis

BAT 70(c): Do anodnega učinka pride, ko vsebnost glinice v elektrolitu pade pod 1–2 %. Med anodnim učinkom se namesto razkroja glinice razkroji kriolitna kopel, in sicer na kovinske in fluoridne ione, pri čemer slednji tvorijo plinaste perfluorirane ogljikovodike, ki reagirajo z ogljikovo anodo.

1.3.3.1.5   Emisije PAO in CO

BAT 71.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij CO in PAO v zrak iz proizvodnje primarnega aluminija z uporabo Søderbergove tehnologije je sežiganje CO in PAO v odpadnih plinih celic.

1.3.3.2   Nastajanje odpadne vode

BAT 72.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje nastajanja odpadne vode je ponovna uporaba ali recikliranje hladilne vode in očiščene odpadne vode, vključno z deževnico, v tehnološkem procesu.

Ustreznost

Splošno ustrezna za nove naprave in večje posodobitve. Ustreznost je lahko omejena zaradi zahtev glede kakovosti vode in/ali izdelkov. Količina hladilne vode, očiščene odpadne vode in deževnice, ki se ponovno uporabi ali reciklira, ne more biti večja od količine vode, ki je potrebna za postopek.

1.3.3.3   Odpadki

BAT 73.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje odlaganja izrabljenih oblog livnih loncev je organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša njihovo zunanje recikliranje, na primer pri proizvodnji cementa v postopku ponovne uporabe solne žlindre, kot naogljičevalec v industriji jekla ali železovih zlitin ali kot sekundarna surovina (npr. kamena volna), odvisno od zahtev končnega potrošnika.

1.3.4   Proizvodnja sekundarnega aluminija

1.3.4.1   Sekundarni materiali

BAT 74.   Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje izplena surovin je ločevanje nekovinskih sestavin in kovin razen aluminija z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije, odvisno od sestavin materialov, ki se obdelujejo.

 

Tehnika

a

Magnetno ločevanje železnih kovin

b

Ločevanje aluminija od drugih sestavin z vrtinčnimi tokovi (z uporabo gibljivih elektromagnetnih polj)

c

Ločevanje različnih kovin in nekovinskih sestavin na podlagi relativne gostote (z uporabo tekočine drugačne gostote)

1.3.4.2   Energija

BAT 75.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Predgrevanje vložka za peč z odpadnimi plinom

Ustrezna samo za nerotacijske peči.

b

Recirkulacija plinov z nezgorelimi ogljikovodiki nazaj v sistem gorilnikov

Ustrezna samo za plamenske peči in sušilnike.

c

Dovajanje tekoče kovine za neposredno ulivanje

Ustreznost je omejena glede na čas, potreben za transport (največ 4–5 ur).

1.3.4.3   Emisije v zrak

BAT 76.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak je odstranitev olja in organskih spojin iz ostružkov pred fazo taljenja s centrifugiranjem in/ali sušenjem (60).

Ustreznost

Centrifugiranje je ustrezno samo za ostružke, na katerih je veliko olja, če se izvede pred sušenjem. Odstranitev olja in organskih spojin morda ni potrebna, če sta peč in sistem za zmanjšanje emisij zasnovana za obdelavo organskih snovi.

1.3.4.3.1   Razpršene emisije

BAT 77.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij iz predobdelave odpadnih kovin je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Zaprti ali pnevmatski transport z odsesovalnim sistemom

b

Okrovi ali nape za mesta polnjenja in praznjenja z odsesovalnim sistemom

BAT 78.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij iz polnjenja in praznjenja peči/izlivanja taline iz talilnih peči je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Namestitev nape nad vrati peči in na odprtini za izlivanje taline s sistemom odsesavanja izhodnih plinov, priključenim na filtrirni sistem

Splošno ustrezna.

b

Okrov za zajem dimnih plinov, ki pokriva območja polnjenja peči in izlivanja taline

Ustrezna samo za stacionarne bobnaste peči.

c

Zatesnjena vrata peči (61)

Splošno ustrezna.

d

Zatesnjena dozirna posoda

Ustrezna samo za nerotacijske peči.

e

Sistem odsesavanja z možnostjo povečanega odsesavanja, katerega vlek je mogoče prilagoditi potrebam v procesu (61)

Splošno ustrezna.

Opis

BAT 78(a) in (b): vključujeta uporabo pokrova z odsesavanjem za zajem in obdelavo izhodnih plinov iz procesa.

BAT 78(d): S skipom se zatesnijo odprta vrata peči med odstranjevanjem odpadnih kovin, tako da peč med to fazo ostane zatesnjena.

BAT 79.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij iz obdelave posnemkov/pene je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Hlajenje posnemkov/pene, takoj ko se posnamejo s peči, v zatesnjenih posodah v inertnem plinu.

b

Preprečitev navlaženja posnemkov/pene

c

Stiskanje posnemkov/pene z odsesovalnim in odpraševalnim sistemom

1.3.4.3.2   Zajete emisije prahu

BAT 80.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin iz sušenja ostružkov ter odstranjevanja olj in organskih spojin z ostružkov, iz drobljenja, mletja in suhega ločevanja nekovinskih sestavin in kovin razen aluminija ter iz skladiščenja, ravnanja in transporta pri proizvodnji sekundarnega aluminija je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 15.

Preglednica 15

Ravni emisij, povezane z BAT, za zmanjšanje emisij prahu v zrak iz sušenja ostružkov ter odstranjevanja olj in organskih spojin z ostružkov, iz drobljenja, mletja in suhega ločevanja nekovinskih sestavin in kovin razen aluminija ter iz skladiščenja, ravnanja in transporta pri proizvodnji sekundarnega aluminija

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (62)

Prah

≤ 5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 81.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz postopkov v peči, kot so polnjenje peči, taljenje, izlivanje taline in obdelava staljene kovine, pri proizvodnji sekundarnega aluminija je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 16.

Preglednica 16

Ravni emisij, povezane z BAT, za zmanjšanje emisij prahu v zrak iz postopkov v peči, kot so polnjenje peči, taljenje, izlivanje taline in obdelava staljene kovine, pri proizvodnji sekundarnega aluminija

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (63)

Prah

2–5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 82.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz pretaljevanja pri proizvodnji sekundarnega aluminija je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Uporaba nekontaminiranega aluminija, tj. trdnega materiala brez snovi, kot so barva, plastika ali olje (npr. gredic)

b

Optimizacija pogojev zgorevanja za zmanjšanje emisij prahu

c

Vrečasti filter

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 17.

Preglednica 17

Ravni emisij, povezane z BAT, za prah iz pretaljevanja pri proizvodnji sekundarnega aluminija

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (64)  (65)

Prah

2–5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.3.4.3.3   Emisije organskih spojin

BAT 83.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin in PCDD/F v zrak iz toplotne obdelave kontaminiranih sekundarnih surovin (npr. ostružkov) ter iz talilne peči je uporaba vrečastega filtra v kombinaciji z vsaj eno od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (66)

a

Izbor in doziranje surovin glede na peč in uporabljene tehnike za zmanjšanje emisij

b

Notranji sistem gorilnikov za talilne peči

c

Gorilnik za naknadni sežig

d

Hitro ohlajanje

e

Vbrizgavanje aktivnega oglja

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 18.

Preglednica 18

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC in PCDD/F v zrak iz toplotne obdelave kontaminiranih sekundarnih surovin (npr. ostružkov) ter iz talilne peči

Parameter

Enota

Ravni emisij, povezane z BAT

TVOC

mg/Nm3

≤ 10–30 (67)

PCDD/F

ng I-TEQ/Nm3

≤ 0,1 (68)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.3.4.3.4   Emisije kislih plinov

BAT 84.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij HCl, Cl2 in HF v zrak iz toplotne obdelave kontaminiranih sekundarnih surovin (npr. ostružkov), iz talilne peči ter iz pretaljevanja in obdelave staljene kovine je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika

a

Izbor in doziranje surovin glede na peč in uporabljene tehnike za zmanjšanje emisij (69)

b

Vbrizgavanje Ca(OH)2 ali natrijevega bikarbonata v kombinaciji z vrečastim filtrom (69)

c

Vodenje procesa rafiniranja, prilagoditev količine rafinacijskega plina za odstranjevanje nečistoč iz staljene kovine

d

Uporaba razredčenega klora z inertnim plinom v procesu rafiniranja

Opis

BAT 84(d): Uporaba klora, razredčenega z inertnim plinom, namesto čistega klora, da se zmanjšajo emisije klora. Rafiniranje lahko poteka tudi samo z uporabo inertnega plina.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 19.

Preglednica 19

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije HCl, Cl2 in HF v zrak iz toplotne obdelave kontaminiranih sekundarnih surovin (npr. ostružkov), iz talilne peči ter iz pretaljevanja in obdelave staljene kovine

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3)

HCl

≤ 5–10 (70)

Cl2

≤ 1 (71)  (72)

HF

≤ 1 (73)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.3.4.4   Odpadki

BAT 85.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, pri proizvodnji sekundarnega aluminija je organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba procesnih ostankov ali, če to ni mogoče, njihovo recikliranje, vključno z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Ponovna uporaba prahu, zajetega v procesu v primeru talilne peči, v kateri se uporablja solni pokrivni sloj, ali v postopku predelave solne žlindre

b

Popolno recikliranje solne žlindre

c

Obdelava posnemkov/pene z namenom ponovnega pridobivanja aluminija v primeru peči, v kateri se ne uporablja solni pokrivni sloj

BAT 86.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin solne žlindre, dobljene pri proizvodnji sekundarnega aluminija, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Povečanje kakovosti uporabljenih surovin z ločevanjem nekovinskih sestavin in kovin razen aluminija pri odpadnih kovinah, v katerih je aluminij pomešan z drugimi sestavinami

Splošno ustrezna.

b

Odstranitev olj in organskih sestavin iz kontaminiranih ostružkov pred taljenjem

Splošno ustrezna.

c

Črpanje ali mešanje kovin

Ni ustrezna za rotacijske peči.

d

Nagibna rotacijska peč

Uporaba te peči je lahko omejena zaradi velikosti šaržnega materiala.

1.3.5   Postopek recikliranja solne žlindre

1.3.5.1   Razpršene emisije

BAT 87.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij iz postopka recikliranja solne žlindre je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Zaprtje opreme z odsesovalnim sistemom, priključenim na filtrirni sistem

b

Napa z odsesovalnim sistemom, priključena na filtrirni sistem

1.3.5.2   Zajete emisije prahu

BAT 88.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz drobljenja in suhega mletja, povezanima s procesom predelave solne žlindre, je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 20.

Preglednica 20

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz drobljenja in suhega mletja, povezanima s procesom predelave solne žlindre

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (74)

Prah

2–5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.3.5.3   Plinaste spojine

BAT 89.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje plinastih emisij v zrak iz mokrega mletja in luženja v procesu predelave solne žlindre je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (75)

a

Vbrizgavanje aktivnega oglja

b

Gorilnik za naknadni sežig

c

Mokri pralnik z raztopino H2SO4

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 21.

Preglednica 21

Ravni emisij, povezane z BAT, za plinaste emisije v zrak iz mokrega mletja in luženja v procesu predelave solne žlindre

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (76)

NH3

≤ 10

PH3

≤ 0,5

H2S

≤ 2

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.4   ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO SVINCA IN/ALI KOSITRA

1.4.1   Emisije v zrak

1.4.1.1   Razpršene emisije

BAT 90.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij iz priprave (kot so odmerjanje, mešanje, homogeniziranje, drobljenje, rezanje, prebiranje) primarnih in sekundarnih materialov (razen baterij) je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Zaprt transportni trak ali pnevmatski pretovorni sistem za prašni material

Splošno ustrezna.

b

Zaprta oprema. Če se uporabljajo prašni materiali, se emisije zajamejo in odvedejo v sistem za zmanjšanje emisij.

Ustrezna samo za dozirne mešanice, pripravljene z dozirno košaro ali sistemom izgube mase (loss-in-weight).

c

Surovine se mešajo v zaprti zgradbi

Ustrezna samo za prašne materiale. Pri obstoječih napravah je uporaba lahko otežena zaradi potrebnega prostora.

d

Sistemi za preprečevanje prašenja, na primer vodni pršilniki

Ustrezna samo za mešanje, ki se izvaja na prostem.

e

Peletiranje surovin

Ustrezna samo, če se v procesu in pečeh lahko uporabljajo peletirane surovine.

BAT 91.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij iz predobdelave materiala (kot so sušenje, razstavljanje, sintranje, briketiranje, peletiranje in drobljenje baterij, prebiranje in sortiranje) pri proizvodnji primarnega in sekundarnega svinca in/ali kositra je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Zaprti ali pnevmatski transport s sistemom odsesavanja za prašni material

b

Zaprta oprema Če se uporabljajo prašni materiali, se emisije zajamejo in odvedejo v sistem za zmanjšanje emisij.

BAT 92.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij iz postopkov polnjenja peči, taljenja in izlivanja taline v proizvodnji svinca in/ali kositra ter v postopkih predhodnega odstranjevanja bakra v proizvodnji primarnega svinca je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

V ohišje zaprt polnilni sistem z odsesovalnim sistemom

Splošno ustrezna.

b

Zatesnjene ali zaprte peči z zatesnjenimi vrati (77) za postopke s šaržnim polnjenjem in praznjenjem peči

Splošno ustrezna.

c

Upravljanje peči in poti plina v podtlaku ter z dovolj hitrim odvajanjem plina, da se prepreči povečevanje tlaka

Splošno ustrezna.

d

Napa za zajem/okrovi na mestih polnjenja in izlivanja taline

Splošno ustrezna.

e

Zaprta zgradba

Splošno ustrezna.

f

Popolno pokritje z napo in odsesovalnim sistemom

Pri obstoječih napravah ali večjih posodobitvah obstoječih naprav je ustreznost lahko otežena zaradi prostorskih zahtev.

g

Vzdrževanje zatesnjenosti peči

Splošno ustrezna.

h

Vzdrževanje temperature v peči na najnižji zahtevani ravni

Splošno ustrezna.

i

Uporaba nape z odsesovalnim sistemom na mestu izlivanja taline, livnih loncih in območju posnemanja

Splošno ustrezna.

j

Predobdelava prašnih surovin, na primer peletiranje

Ustrezna samo, če se v postopku in peči lahko uporabljajo peletirane surovine.

k

Uporaba kapelice za livne lonce med izlivanjem taline

Splošno ustrezna.

l

Odsesovalni sistem za območje polnjenja peči in izlivanja taline, priključen na filtrirni sistem

Splošno ustrezna.

BAT 93.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij iz pretaljevanja, rafiniranja in litja v proizvodnji primarnega in sekundarnega svinca in/ali kositra je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Napa z odsesovalnim sistemom na lončni peči ali kotlu

b

Pokrovi za zapiranje kotla med rafinacijskimi reakcijami in dodajanjem kemikalij

c

Napa z odsesovalnim sistemom na livnih žlebih in mestih izlivanja taline

d

Nadzor temperature v talini

e

Zaprta mehanska posnemala za odstranjevanje prašnih posnemkov/ostankov

1.4.1.2   Zajete emisije prahu

BAT 94.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz priprave surovin (kot so prevzem surovin, ravnanje z njimi, njihovo skladiščenje, odmerjanje, mešanje, homogeniziranje, sušenje, drobljenje, rezanje in prebiranje) v proizvodnji primarnega in sekundarnega svinca in/ali kositra je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 22.

Preglednica 22

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz priprave surovin v proizvodnji primarnega in sekundarnega svinca in/ali kositra

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (78)

Prah

≤ 5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 95.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz priprave baterij (drobljenje, prebiranje in sortiranje) je uporaba vrečastega filtra ali mokrega pralnika.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 23.

Preglednica 23

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz priprave baterij (drobljenje, prebiranje in sortiranje)

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (79)

Prah

≤ 5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 96.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2) iz polnjenja peči, taljenja in izlivanja taline v proizvodnji primarnega ali sekundarnega svinca in/ali kositra je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 24.

Preglednica 24

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu in svinca v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2) iz polnjenja peči, taljenja in izlivanja taline v proizvodnji primarnega in sekundarnega svinca in/ali kositra

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3)

Prah

2–4 (80)  (81)

Pb

≤ 1 (82)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 97.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz pretaljevanja, rafiniranja in litja v proizvodnji primarnega ali sekundarnega svinca in/ali kositra je uporaba spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Za pirometalurške procese: ohranjanje temperature talilne kopeli na najnižji možni ravni glede na fazo postopka v kombinaciji z vrečastim filtrom

b

Za hidrometalurške procese: uporaba mokrega pralnika

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 25.

Preglednica 25

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu in svinca v zrak iz pretaljevanja, rafiniranja in ulivanja v proizvodnji primarnega in sekundarnega svinca in/ali kositra

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3)

Prah

2–4 (83)  (84)

Pb

≤ 1 (85)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.4.1.3   Emisije organskih spojin

BAT 98.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak iz sušenja surovin in taljenja v proizvodnji sekundarnega svinca in/ali kositra je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (86)

Ustreznost

a

Izbor in doziranje surovin glede na peč in uporabljene tehnike za zmanjšanje emisij

Splošno ustrezna.

b

Optimizacija pogojev zgorevanja za zmanjšanje emisij organskih spojin

Splošno ustrezna.

c

Gorilnik za naknadni sežig ali regenerativni termični oksidator

Ustreznost je omejena glede na energijo, vsebovano v izhodnih plinih, ki jih je treba obdelati, saj izhodni plini z nižjo vsebnostjo energije povzročijo večjo porabo goriv.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 26.

Preglednica 26

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC v zrak iz sušenja surovin in taljenja v proizvodnji sekundarnega svinca in/ali kositra

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (87)

TVOC

10–40

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 99.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij PCDD/F v zrak iz taljenja sekundarnih surovin za svinec in/ali kositer je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika

a

Izbor in doziranje surovin glede na peč in uporabljene tehnike za zmanjšanje emisij (88)

b

Uporaba sistemov polnjenja polzaprte peči za dodajanje majhnih količin surovin (88)

c

Notranji sistem gorilnikov (88) za talilne peči

d

Gorilnik za naknadni sežig ali regenerativni termični oksidator (88)

e

Izogibanje nabiranju debele plasti prahu v odvodnikih pri temperaturah > 250 °C (88)

f

Hitro ohlajanje (88)

g

Vbrizgavanje adsorpcijskega sredstva v kombinaciji z učinkovitim sistemom za zajem prahu (88)

h

Uporaba učinkovitega sistema za zajem prahu

i

Uporaba vpihovanja kisika v zgornjo cono peči

j

Optimizacija pogojev zgorevanja za zmanjšanje emisij organskih spojin (88)

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 27.

Preglednica 27

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije PCDD/F v zrak iz taljenja sekundarnih surovin za svinec in/ali kositer

Parameter

Raven emisij, povezana z BAT (ng I-TEQ/Nm3) (89)

PCDD/F

≤ 0,1

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.4.1.4   Emisije žveplovega dioksida

BAT 100.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij SO2 v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2) iz polnjenja peči, taljenja in izlivanja taline v proizvodnji primarnega in sekundarnega svinca in/ali kositra je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Alkalno luženje surovin, ki vsebujejo žveplo v obliki sulfata

Splošno ustrezna.

b

Suhi ali polsuhi pralnik (90)

Splošno ustrezna.

c

Mokri pralnik (90)

Ustreznost je lahko omejena v naslednjih primerih:

zelo velik pretok izhodnih plinov (zaradi velikih količin nastalih odpadkov in odpadne vode),

na suhih območjih (zaradi potrebnih velikih količin vode in potrebe po čiščenju odpadne vode).

d

Fiksiranje žvepla v fazi taljenja

Ustrezna samo za proizvodnjo sekundarnega svinca.

Opis

BAT 100(a): Raztopina alkalne soli se uporabi za odstranjevanje sulfatov iz sekundarnih materialov pred taljenjem.

BAT 100(d): Žveplo se v fazi taljenja fiksira z dodajanjem železa in natrijevega karbonata (Na2CO3) v talilne peči, ki reagirata z žveplom v surovinah, tako da nastane žlindra Na2S-FeS.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 28.

Preglednica 28

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije SO2 v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega SO2) iz polnjenja peči, taljenja in izlivanja taline v proizvodnji primarnega in sekundarnega svinca in/ali kositra

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (91)  (92)

SO2

50–350

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.4.2   Varstvo tal in podtalnice

BAT 101.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje onesnaženja tal in podtalnice iz dejavnosti skladiščenja, drobljenja, prebiranja in sortiranje baterij je uporaba talne površine iz kislinsko odpornega materiala, in sistema za zajem razlitij kisline.

1.4.3   Nastajanje in čiščenje odpadne vode

BAT 102.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje nastajanja odpadne vode pri luženju v alkalni raztopini je ponovna uporaba vode, ki nastaja pri kristalizaciji natrijevega sulfata za pripravo alkalne raztopine soli.

BAT 103.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo iz priprave baterij, kadar se kislinska meglica odvaja v čistilno napravo za odpadno vodo, je uporaba ustrezno zasnovane čistilne naprave za odpadno vodo, ki zagotavlja zmanjševanje vsebnosti onesnaževal v odvedenem toku.

1.4.4   Odpadki

BAT 104.   Pri proizvodnji primarnega svinca je najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba procesnih ostankov ali, če to ni mogoče, njihovo recikliranje, vključno z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Ponovna uporaba prahu iz odpraševalnega sistema v postopku proizvodnje svinca

Splošno ustrezna.

b

Ponovno pridobivanje Se in Te iz prahu/mulja, ki nastane pri mokrem ali suhem čiščenju plinov

Ustreznost je lahko omejena glede na vsebnost živega srebra.

c

Ponovno pridobivanje Ag, Au, Bi, Sb in Cu iz rafinacijske žlindre

Splošno ustrezna.

d

Ponovno pridobivanje kovin iz mulja, ki nastane pri čiščenju odpadne vode

Neposredno taljenje mulja iz čistilne naprave za odpadno vodo je lahko omejeno zaradi vsebnosti elementov, kot so As, Tl in Cd.

e

Dodajanje dodatkov, da postane žlindra primernejša za zunanjo uporabo.

Splošno ustrezna.

BAT 105.   Da se omogoči pridobivanje polipropilena in polietilena iz svinčevih akumulatorjev, je najboljša razpoložljiva tehnika njuno izločevanje iz akumulatorjev pred taljenjem.

Ustreznost

To morda ni ustrezno za jaškovne peči, ker nerazstavljeni akumulatorji zagotavljajo propustnost plina, ki je potrebna za obratovanje peči.

BAT 106.   Da se omogoči ponovna uporaba ali pridobivanje žveplove kisline, zbrane v postopku predelave akumulatorjev, je najboljša razpoložljiva tehnika organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša njena notranja ali zunanja ponovna uporaba ali recikliranje, vključno z eno od spodaj navedenih tehnik ali njihovo kombinacijo.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Ponovna uporaba kot dekapirno sredstvo

Splošno ustrezna glede na lokalne pogoje, kot sta razpoložljivost postopka dekapiranja in združljivost nečistoč v kislini s postopkom.

b

Ponovna uporaba kot surovina v kemični tovarni

Ustreznost je lahko omejena glede na lokalno razpoložljivost kemične naprave.

c

Regeneracija kisline s krekingom

Ustrezna samo, če je na voljo naprava za proizvodnjo žveplove kisline ali tekočega žveplovega dioksida.

d

Proizvodnja sadre

Ustrezna samo, če nečistoče v regenerirani kislini ne vplivajo na kakovost sadre ali če je mogoče sadro slabše kakovosti uporabiti za druge namene, na primer kot dodatek.

e

Proizvodnja natrijevega sulfata

Ustrezna samo za alkalno luženje.

BAT 107.   Pri proizvodnji sekundarnega svinca je najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba procesnih ostankov ali, če to ni mogoče, njihovo recikliranje vključno z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Ponovna uporaba ostankov pri taljenju za ponovno pridobivanje svinca in drugih kovin

b

Obdelava ostankov in odpadkov v posebnih napravah za ponovno pridobivanje materiala

c

Taka obdelava ostankov in odpadkov, da jih je mogoče uporabiti za druge namene.

1.5   ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO CINKA IN/ALI KADMIJA

1.5.1   Proizvodnja primarnega cinka

1.5.1.1   Hidrometalurška proizvodnja cinka

1.5.1.1.1   Energija

BAT 108.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije je rekuperacija toplote iz izhodnih plinov iz pražilne peči z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Uporaba odpadne toplote iz kotla in turbin za proizvodnjo električne energije

Ustreznost je morda omejena glede na cene energije in energetsko politiko države članice.

b

Uporaba odpadne toplote iz kotla in turbin za proizvodnjo mehanske energije, ki se uporabi v procesu

Splošno ustrezna.

c

Uporaba odpadne toplote iz kotla za proizvodnjo toplote, ki se uporabi v procesu in/ali za ogrevanje prostorov

Splošno ustrezna.

1.5.1.1.2   Emisije v zrak

1.5.1.1.2.1   Razpršene emisije

BAT 109.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij prahu v zrak iz priprave pražilnega vložka in samem polnjenju je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Mokro polnjenje

b

Popolnoma zaprta procesna oprema, priključena na sistem za zmanjšanje emisij

BAT 110.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij prahu v zrak iz obdelave praženca je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Izvajanje postopkov v podtlaku

b

Popolnoma zaprta procesna oprema, priključena na sistem za zmanjšanje emisij

BAT 111.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij v zrak iz luženja, ločevanja trdno-tekoče ter čiščenja je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Pokritje rezervoarjev s pokrovom

Splošno ustrezna.

b

Pokritje livnih žlebov za dovajanje in odvajanje procesnih tekočin

Splošno ustrezna.

c

Priključitev rezervoarjev na osrednji sistem za zmanjšanje emisij z mehanskim vlekom ali sistem za zmanjšanje emisij z enim rezervoarjem

Splošno ustrezna.

d

Pokritje vakuumskih filtrov z napami in njihova priključitev na sistem za zmanjšanje emisij

Ustrezna samo za filtriranje vročih tekočin v fazah luženja in ločevanja trdno-tekoče.

BAT 112.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij v zrak iz elektrolizne metalurgije je uporaba dodatkov, zlasti penilnih sredstev, v elektroliznih celicah za pridobivanje kovin.

1.5.1.1.2.2   Zajete emisije

BAT 113.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz ravnanja s surovinami in njihovega skladiščenja, priprave suhega vložka za pražilno peč, polnjenja s suhim vložkom in obdelave praženca je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 29.

Preglednica 29

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz ravnanja s surovinami in njihovega skladiščenja, priprave suhega vložka za pražilno peč, polnjenja suhega vložka in obdelave praženca

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (93)

Prah

≤ 5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 114.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij cinka in žveplove kisline v zrak iz luženja, čiščenja in elektrolize ter za zmanjšanje emisij arzina in stibina iz čiščenja je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (94)

a

Mokri pralnik

b

Izločevalnik kapljic

c

Centrifugalni sistem

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 30.

Preglednica 30

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije cinka in žveplove kisline v zrak iz luženja, čiščenja in elektrolize ter za zmanjšanje emisij arzina in stibina iz čiščenja

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (95)

Zn

≤ 1

H2SO4

< 10

Vsota AsH3 in SbH3

≤ 0,5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.5.1.1.3   Varstvo tal in podtalnice

BAT 115.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje onesnaženja tal in podtalnice je uporaba vodotesnega zadrževalnega sistema za rezervoarje, ki se uporabljajo med luženjem in čiščenjem, ter sekundarnega zadrževalnega sistema stavb s celicami.

1.5.1.1.4   Nastajanje odpadne vode

BAT 116.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe sveže vode in preprečevanje nastajanja odpadne vode je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Vračanje izteka iz kotla in vode iz zaprtih hladilnih krogotokov pražilne peči v fazo mokrega čiščenja plinov ali luženja

b

Vračanje odpadne vode iz postopkov čiščenja/razlitij iz pražilne peči, elektrolize in ulivanja v fazo luženja

c

Vračanje odpadne vode iz postopkov čiščenja/razlitij pri luženju in čiščenju, pranju filtrne pogače in mokrem pranju plinov v fazi luženja in/ali čiščenja

1.5.1.1.5   Odpadki

BAT 117.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, je organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba procesnih ostankov ali, če to ni mogoče, njihovo recikliranje, vključno z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Ponovna uporaba prahu, zajetega pri skladiščenju koncentrata in ravnanju z njim, v postopku (skupaj z vložkom koncentrata)

Splošno ustrezna.

b

Ponovna uporaba prahu, zajetega v postopku praženja, prek bunkerja za pražence

Splošno ustrezna.

c

Recikliranje ostankov, ki vsebujejo svinec in srebro, kot surovine v zunanji napravi

Ustrezna glede na vsebnost kovin in razpoložljivost trga/postopka.

d

Recikliranje ostankov, ki vsebujejo Cu, Co, Ni, Cd, Mn, kot surovine v zunanji napravi za pridobivanje izdelka, primernega za prodajo

Ustrezna glede na vsebnost kovin in razpoložljivost trga/postopka.

BAT 118.   Najboljša razpoložljiva tehnika, da postanejo odpadki iz luženja primerni za dokončno odstranitev, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Pirometalurška obdelava v Waelzovi peči

Ustrezna samo za nevtralne odpadke iz luženja, ki ne vsebujejo preveč cinkovih feritov in/ali ne vsebujejo visokih koncentracij plemenitih kovin.

b

Postopek Jarofix

Ustrezna samo za ostanke jarozita, bogate z železom. Omejena ustreznost zaradi obstoječega patenta.

c

Postopek žvepljenja

Ustrezna samo za ostanke jarozita, bogate z železom, in neposredne ostanke pri luženju.

d

Odpadki pri stiskanju železa

Ustrezna samo za ostanke goethita in mulja, bogatega s sadro, iz čistilne naprave za odpadno vodo.

Opis

BAT 118(b): Postopek Jarofix obsega mešanje oborin jarozita s portlandskim cementom, apnom in vodo.

BAT 118(c): Postopek žvepljenja obsega dodajanje NaOH in Na2S ostankom v izpiralnem rezervoarju in v reakcijske posode za žvepljenje.

BAT 118(d): S stiskanjem železovih ostankov se zmanjša vsebnost vlage z uporabo filtrov in dodajanjem apna ali drugih sredstev.

1.5.1.2   Pirometalurška proizvodnja cinka

1.5.1.2.1   Emisije v zrak

1.5.1.2.1.1   Zajete emisije prahu

BAT 119.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline) iz pirometalurške proizvodnje cinka je uporaba vrečastega filtra.

Ustreznost

V primeru visoke vsebnosti organskega ogljika v koncentratih (npr. približno 10-odstotni masni delež) vrečasti filtri morda niso ustrezni zaradi zamašitve vreč in lahko se uporabijo druge tehnike (npr. mokri pralnik).

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 31.

Preglednica 31

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline) iz pirometalurške proizvodnje cinka

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (96)  (97)

Prah

2–5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 120.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij SO2 v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline) iz pirometalurške proizvodnje cinka je uporaba tehnike mokrega razžveplanja.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 32.

Preglednica 32

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije SO2 v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline) iz pirometalurške proizvodnje cinka

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (98)

SO2

≤ 500

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.5.2   Proizvodnja sekundarnega cinka

1.5.2.1   Emisije v zrak

1.5.2.1.1   Zajete emisije prahu

BAT 121.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz peletiranja in predelave žlindre je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 33.

Preglednica 33

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz peletiranja in predelave žlindre

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (99)

Prah

≤ 5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 122.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz taljenja kovinskih tokov in mešanih kovinsko-oksidnih tokov ter iz peči za dimljenje žlindre in Waelzove peči je uporaba vrečastega filtra.

Ustreznost

Vrečasti filter morda ni ustrezen v klinkerskem postopku (pri katerem je treba namesto emisij kovinskih oksidov zmanjšati emisije kloridov).

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 34.

Preglednica 34

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz taljenja kovinskih tokov in mešanih kovinsko-oksidnih tokov ter iz peči za dimljenje žlindre in Waelzove peči

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3  (100)  (101)  (102)

Prah

2–5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.5.2.1.2   Emisije organskih spojin

BAT 123.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak iz taljenja kovinskih tokov in mešanih kovinsko-oksidnih tokov ter iz peči za dimljenje žlindre in Waelzove peči je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (103)

Ustreznost

a

Vbrizgavanje adsorbenta (aktivnega oglja ali lignitnega koksa), ki mu sledita vrečasti filter in/ali elektrofilter.

Splošno ustrezna.

b

Termični oksidator

Splošno ustrezna.

c

Regenerativni termični oksidator

Morda ni ustrezna iz varnostnih razlogov.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 35.

Preglednica 35

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC in PCDD/F v zrak iz taljenja kovinskih tokov in mešanih kovinsko-oksidnih tokov ter iz peči za dimljenje žlindre in Waelzove peči

Parameter

Enota

Ravni emisij, povezane z BAT

TVOC

mg/Nm3

2–20 (104)

PCDD/F

ng I-TEQ/Nm3

≤ 0,1 (105)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.5.2.1.3   Emisije kislih plinov

BAT 124.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij HCl in HF v zrak iz taljenja kovinskih tokov in mešanih kovinsko-oksidnih tokov ter iz peči za dimljenje žlindre in Waelzove peči je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (106)

Postopek

a

Vbrizgavanje adsorbenta, ki mu sledi vrečasti filter

Taljenje kovinskih in mešanih kovinsko-oksidnih tokov,

Waelzova peč.

b

Mokri pralnik

Peč za dimljenje žlindre.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 36.

Preglednica 36

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije HCl in HF v zrak iz taljenja kovinskih tokov in mešanih kovinsko-oksidnih tokov ter iz peči za dimljenje žlindre in Waelzove peči

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (107)

HCl

≤ 1,5

HF

≤ 0,3

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.5.2.2   Nastajanje in čiščenje odpadne vode

BAT 125.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe sveže vode v postopku z Waelzovo pečjo je uporaba večfaznega protitočnega pranja.

Opis

Voda iz predhodne faze pranja se prefiltrira in ponovno uporabi v naslednji fazi pranja. Uporabijo se lahko dve ali tri faze, kar omogoča do trikrat manjšo porabo vode v primerjavi z enofaznim protitočnim pranjem.

BAT 126.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij halogenidov v fazi pranja v postopku z Waelzovo pečjo je uporaba kristalizacije.

1.5.3   Taljenje, legiranje in ulivanje cinkovih ingotov ter proizvodnja cinkovega prahu

1.5.3.1   Emisije v zrak

1.5.3.1.1   Razpršene emisije prahu

BAT 127.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij prahu v zrak iz taljenja, legiranja in ulivanja cinkovih ingotov je uporaba opreme v podtlaku.

1.5.3.1.2   Zajete emisije prahu

BAT 128.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz taljenja, legiranja in ulivanja cinkovih ingotov ter proizvodnje cinkovega prahu je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 37.

Preglednica 37

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz taljenja, legiranja in ulivanja cinkovih ingotov ter proizvodnje cinkovega prahu

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (108)

Prah

≤ 5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.5.3.2   Odpadna voda

BAT 129.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje nastajanja odpadne vode pri taljenju in ulivanju cinkovih ingotov je ponovna uporaba hladilne vode.

1.5.3.3   Odpadki

BAT 130.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, pri taljenju cinkovih ingotov je organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba procesnih ostankov ali, če to ni mogoče, njihovo recikliranje, vključno z uporabo ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Uporaba oksidirane frakcije cinkovih posnemkov in prahu, ki vsebuje cink, iz talilnih peči v pražilni peči ali v hidrometalurški proizvodnji cinka.

b

Uporaba kovinske frakcije cinkovih posnemkov in kovinskih posnemkov iz ulivanja katod v talilni peči ali ponovno pridobivanje cinka kot cinkovega prahu ali cinkovega oksida v napravi za rafiniranje cinka

1.5.4   Proizvodnja kadmija

1.5.4.1   Emisije v zrak

1.5.4.1.1   Razpršene emisije

BAT 131.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij v zrak je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Centralni odsesovalni sistem, priključen na sistem za zmanjšanje emisij, za luženje in ločevanje trdno-tekoče v hidrometalurški proizvodnji; za briketiranje/peletiranje in dimljenje v pirometalurški proizvodnji; ter za postopke taljenja, legiranja in ulivanja

b

Pokritje elektroliznih celic v hidrometalurški proizvodnji

1.5.4.1.2   Zajete emisije prahu

BAT 132.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz pirometalurške proizvodnje kadmija ter taljenja, legiranja in ulivanja ingotov kadmija je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (109)

Ustreznost

a

Vrečasti filter

Splošno ustrezna.

b

Elektrofilter

Splošno ustrezna.

c

Mokri pralnik

Ustreznost je lahko omejena v naslednjih primerih:

zelo velik pretok izhodnih plinov (zaradi velikih količin nastalih odpadkov in odpadne vode),

na suhih območjih (zaradi potrebnih velikih količin vode in potrebe po čiščenju odpadne vode).

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 38.

Preglednica 38

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu in kadmija v zrak iz pirometalurške proizvodnje kadmija ter taljenja, legiranja in ulivanja ingotov kadmija

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (110)

Prah

2–3

Cd

≤ 0,1

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.5.4.2   Odpadki

BAT 133.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, pri hidrometalurški proizvodnji kadmija je organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba procesnih ostankov ali, če to ni mogoče, njihovo recikliranje, vključno z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Ekstrakcija kadmija iz cementata, obogatenega s kadmijem, v postopku pridobivanja cinka v tehnološki fazi čiščenja, njegovo nadaljnje koncentriranje in rafiniranje (z elektrolizo ali pirometalurškim procesom) ter nazadnje njegova pretvorba v kadmijevo kovino ali kadmijeve spojine, ki jih je mogoče tržiti

Ustrezna samo ob ekonomsko upravičenem povpraševanju.

b

Ekstrakcija kadmija iz cementata, obogatenega s kadmijem, v postopku pridobivanja cinka v tehnološki fazi čiščenja in nato uporaba več hidrometalurških postopkov za pridobitev oborine, bogate s kadmijem (npr. cement (kovinski Cd), Cd(OH)2), ki se odloži na odlagališče, medtem ko se vsi drugi procesni tokovi reciklirajo v procesnih tokovih naprav za pridobivanje kadmija ali cinka.

Ustrezna samo, če je na voljo primerno odlagališče.

1.6   ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO PLEMENITIH KOVIN

1.6.1   Emisije v zrak

1.6.1.1   Razpršene emisije

BAT 134.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij v zrak iz prehodne obdelave (kot so drobljenje, presejanje in mešanje) je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Zaprtje območij za predobdelavo in pretovornih sistemov za prašne materiale

b

Priključitev postopkov predobdelave materialov in ravnanja z njimi na zbiralnike ali izločevalnike prahu prek nap ter na sistem napeljave za prašne materiale

c

Električna povezava opreme za predobdelavo materialov in ravnanje z njimi z zbiralnikom ali izločevalnikom prahu za zagotovitev, da se lahko oprema upravlja samo, če obratujeta zbiralnik prahu in filtrirni sistem

BAT 135.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij v zrak iz taljenja (postopki proizvodnje Doré in ne-Doré zlitin) je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Zaprtje zgradb in/ali območij s talilnimi pečmi

b

Izvajanje postopkov v podtlaku

c

Priključitev postopkov v peči na zbiralnike ali izločevalnike prahu prek nap in sistema napeljave

d

Električna povezava opreme peči z zbiralnikom ali izločevalnikom prahu za zagotovitev, da se lahko oprema upravlja samo, če obratujeta zbiralnik prahu in filtrirni sistem

BAT 136.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij v zrak iz luženja in elektrolize zlata je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Zaprti rezervoarji/posode in zaprte cevi za prenos raztopin

b

Nape in sistemi za odvajanje za elektrolitske celice

c

Vodna zavesa za pridobivanje zlata, da se preprečijo emisije klorovega plina med luženjem anodnega mulja s klorovodikovo kislino ali drugimi topili

BAT 137.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz hidrometalurškega procesa je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Ukrepi zadrževanja, kot so zatesnjene ali zaprte reakcijske posode, skladiščni rezervoarji, oprema in filtri za solventno ekstrakcijo, posode in rezervoarji z zaščito pred prenapolnitvijo, zaprte cevi, zatesnjeni drenažni sistemi in načrtovani programi vzdrževanja

b

Reakcijske posode in rezervoarji, priključeni na skupni sistem napeljave z odvajanjem izhodnih plinov (samodejno stanje pripravljenosti/rezervna enota, ki je na voljo v primeru okvare).

BAT 138.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij v zrak iz sežiganja, kalciniranja in sušenja je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Priključitev vseh kalcinacijskih peči, sežigalnih peči in sušilnih peči na sistem napeljave za odvajanje odpadnih izpušnih plinov

b

Pralnik plinov na prednostnem električnem tokokrogu, ki ga v primeru izpada električnega toka napaja rezervni generator

c

Avtomatizirani sistem za zagon in ustavitev obratovanja, odstranitev izrabljene kisline in nadomestitev s svežo kislino v pralnikih

BAT 139.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij v zrak iz taljenja končnih kovinskih proizvodov med rafiniranjem je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Zaprta peč s podtlakom

b

Ustrezno ohišje, okrovi in nape za zajem z učinkovitim odsesavanjem/prezračevanjem

1.6.1.2   Zajete emisije prahu

BAT 140.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz vseh prašnih postopkov, kot so drobljenje, presejanje, mešanje, taljenje, sežiganje, kalciniranje, sušenje in rafiniranje, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (111)

Ustreznost

a

Vrečasti filter

Morda ni ustrezna za izhodne pline z visoko ravnjo uparjenega selena.

b

Mokri pralnik v kombinaciji z elektrofiltrom, ki omogoča ponovno pridobivanje selena

Ustrezna samo za izhodne pline, ki vsebujejo uparjeni selen (npr. proizvodnja Doré zlitin).

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 39.

Preglednica 39

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz vseh prašnih postopkov, kot so drobljenje, presejanje, mešanje, taljenje, sežiganje, kalciniranje, sušenje in rafiniranje

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (112)

Prah

2–5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.6.1.3   Emisije NOX

BAT 141.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij NOX v zrak iz hidrometalurškega procesa, ki vključuje raztapljanje/luženje z dušikovo kislino, je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (113)

a

Alkalni pralnik s kavstično sodo

b

Pralnik z oksidacijskimi sredstvi (npr. kisik, vodikov peroksid) in redukcijskimi sredstvi (npr. dušikova kislina, sečnina) za tiste posode v hidrometalurških postopkih, v katerih bi lahko nastale visoke koncentracije NOX. Pogosto se uporablja v kombinaciji z BAT 141(a).

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 40.

Preglednica 40

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije NOX v zrak iz hidrometalurškega procesa, ki vključuje raztapljanje/luženje z dušikovo kislino

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (114)

NOX

70–150

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.6.1.4   Emisije žveplovega dioksida

BAT 142.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij SO2 v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline) iz postopka taljenja za proizvodnjo Doré zlitin, vključno s tem povezanih postopkov sežiganja, kalciniranja in sušenja, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (115)

Ustreznost

a

Vbrizgavanje apna v kombinaciji z vrečastim filtrom

Splošno ustrezna.

b

Mokri pralnik

Ustreznost je lahko omejena v naslednjih primerih:

zelo velik pretok izhodnih plinov (zaradi velikih količin nastalih odpadkov in odpadne vode),

na suhih območjih (zaradi potrebnih velikih količin vode in potrebe po čiščenju odpadne vode).

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 41.

Preglednica 41

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije SO2 v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline) iz postopka taljenja za proizvodnjo Doré zlitin, vključno s tem povezanih postopkov sežiganja, kalciniranja in sušenja

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (116)

SO2

50–480

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 143.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij SO2 v zrak iz hidrometalurškega procesa, vključno s tem povezanih postopkov sežiganja, kalciniranja in sušenja, je uporaba mokrega pralnika.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 42.

Preglednica 42

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije SO2 v zrak iz hidrometalurškega postopka, vključno s tem povezanih postopkov sežiganja, kalciniranja in sušenja

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (117)

SO2

50–100

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.6.1.5   Emisije HCl in Cl2

BAT 144.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij HCl in Cl2 v zrak iz hidrometalurškega procesa, vključno s tem povezanih postopkov sežiganja, kalciniranja in sušenja, je uporaba alkalnega pralnika.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 43.

Preglednica 43

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije HCl in Cl2 v zrak iz hidrometalurškega procesa, vključno s tem povezanih postopkov sežiganja, kalciniranja in sušenja

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (118)

HCl

≤ 5–10

Cl2

0,5–2

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.6.1.6   Emisije NH3

BAT 145.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij NH3 v zrak iz hidrometalurškega procesa, v katerem se uporablja amonijak ali amonijev klorid, je uporaba mokrega pralnika z žveplovo kislino.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 44.

Preglednica 44

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije NH3 v zrak iz hidrometalurškega procesa, v katerem se uporablja amonijak ali amonijev klorid

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (119)

NH3

1–3

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.6.1.7   Emisije PCDD/F

BAT 146.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij PCDD/F v zrak iz postopka sušenja, če surovine vsebujejo organske spojine, halogene ali druge prekurzorje PCDD/F, iz postopka sežiganja in iz postopka kalciniranja je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Gorilnik za naknadni sežig ali regenerativni termični oksidator (120)

b

Vbrizgavanje adsorpcijskega sredstva v kombinaciji z učinkovitim sistemom za zajem prahu (120)

c

Optimizacija zgorevanja ali pogojev v postopku za zmanjšanje emisij organskih spojin (120)

d

Izogibanje nabiranju debele plasti prahu v odvodnikih pri temperaturah > 250 °C (120)

e

Hitro ohlajanje (120)

f

Toplotno uničenje PCDD/F v peči pri visokih temperaturah (> 850 °C)

g

Uporaba vpihovanja kisika v zgornjo cono peči

h

Notranji sistem gorilnikov (120)

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 45.

Preglednica 45

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije PCDD/F v zrak iz postopka sušenja, če surovine vsebujejo organske spojine, halogene ali druge prekurzorje PCDD/F, iz postopka sežiganja in iz postopka kalciniranja

Parameter

Raven emisij, povezana z BAT (ng I-TEQ/Nm3) (121)

PCDD/F

≤ 0,1

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.6.2   Varstvo tal in podtalnice

BAT 147.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje onesnaženja tal in podtalnice je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Uporaba zatesnjenih drenažnih sistemov

b

Uporaba rezervoarjev z dvojno steno ali namestitev v trpežne zadrževalnike

c

Uporaba neprepustnih tal, odpornih proti kislini

d

Samodejna zaščita pred prenapolnitvijo reakcijskih posod

1.6.3   Nastajanje odpadne vode

BAT 148.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje nastajanja odpadne vode je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Recikliranje izrabljenih/ponovno pridobljenih pralnih tekočin in drugih hidrometalurških reagentov pri luženju in drugih prečiščevalnih postopkih

b

Recikliranje raztopin iz postopkov luženja, ekstrakcije in obarjanja

1.6.4   Odpadki

BAT 149.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, je organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba procesnih ostankov ali, če to ni mogoče, njihovo recikliranje, vključno z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Postopek

a

Ponovno pridobivanje kovin, vsebovanih v žlindri, filtrskem prahu in ostankih iz sistema za mokro odpraševanje

Proizvodnja Doré zlitin

b

Ponovno pridobivanje selena, zajetega v izhodnih plinih sistema za mokro odpraševanje, ki vsebujejo uparjeni selen

c

Ponovno pridobivanje srebra iz izrabljenega elektrolita in izrabljenih raztopin za pranje mulja

Elektrolizno rafiniranje srebra

d

Ponovno pridobivanje kovin iz ostankov pri čiščenju elektrolitov (npr. srebrov cement, ostanek bakra na karbonatni osnovi)

e

Ponovno pridobivanje zlata iz elektrolita, mulja in raztopin s postopki luženja zlata

Elektrolizno rafiniranje zlata

f

Ponovno pridobivanje kovin iz izrabljenih anod

Elektrolizno rafiniranje srebra ali zlata

g

Ponovno pridobivanje platinskih kovin iz raztopin, ki vsebujejo platinske kovine

h

Ponovno pridobivanje kovin z obdelavo lužnic po koncu postopkov

Vsi postopki

1.7   ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO FEROZLITIN

1.7.1   Energija

BAT 150.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije je rekuperacija energije iz izpušnega plina, bogatega s CO, ki nastane v zaprti obločni peči z zakritim oblokom ali v zaprtem plazemsko-prašnem postopku, pri čemer se uporabi ena od spodaj navedenih tehnik ali njihova kombinacija.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Uporaba parnega kotla in turbin za rekuperacijo energije iz odpadnega plina in proizvodnjo električne energije

Ustreznost je morda omejena glede na cene energije in energetsko politiko države članice.

b

Neposredna uporaba odpadnega plina kot goriva v postopku (npr. za sušenje surovin, predgretje polnilnega materiala, sintranje, ogrevanje livnih loncev)

Ustrezna samo ob povpraševanju po procesni toploti.

c

Uporaba odpadnega plina kot goriva v sosednjih napravah

Ustrezna samo ob ekonomsko upravičenem povpraševanju po tej vrsti goriva.

BAT 151.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije je rekuperacija energije iz vročega izpušnega plina, ki nastane v polzaprti obločni peči z zakritim oblokom, pri čemer se uporabita ena ali obe spodaj navedeni tehniki.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Uporaba odpadne toplote kotla in turbin za rekuperacijo energije iz izpušnega plina in proizvodnjo električne energije

Ustreznost je morda omejena glede na cene energije in energetsko politiko države članice.

b

Uporaba odpadne toplote kotla za pridobivanje tople vode

Ustrezna samo ob ekonomsko upravičenem povpraševanju.

BAT 152.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije je rekuperacija energije iz izpušnega plina, ki nastane v odprti obločni peči z zakritim oblokom, prek pridobivanja tople vode.

Ustreznost

Ustrezna samo ob ekonomsko upravičenem povpraševanju po topli vodi.

1.7.2   Emisije v zrak

1.7.2.1   Razpršene emisije prahu

BAT 153.   Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij v zrak iz izlivanja taline in litja je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Uporaba sistema nap

Za obstoječe naprave je ustrezna glede na konfiguracijo naprave.

b

Izogibanje litja z uporabo ferozlitin v tekočem stanju

Ustrezna samo, če je porabnik (npr. proizvajalec jekla) povezan s proizvajalcem ferozlitin.

1.7.2.2   Zajete emisije prahu

BAT 154.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz skladiščenja trdnih materialov, ravnanja z njimi in njihovega transporta, iz postopkov predobdelave, kot so odmerjanje, mešanje, homogeniziranje in razmaščevanje, ter iz izlivanja taline, litja in pakiranja je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 46.

BAT 155.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz drobljenja, briketiranja, peletiranja in sintranja je uporaba vrečastega filtra ali vrečastega filtra v kombinaciji z drugimi tehnikami.

Ustreznost

Ustreznost vrečastega filtra je morda omejena v primeru nizkih temperatur okolja (– 20 °C do – 40 °C) in visoke vlažnosti izhodnih plinov, pa tudi pri drobljenju CaSi zaradi varnostnih pomislekov (npr. eksplozivnosti).

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 46.

BAT 156.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz odprte ali polzaprte obločne peči z zakritim oblokom je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 46.

BAT 157.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz zaprte obločne peči z zakritim oblokom ali zaprtega plazemsko-prašnega postopka je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (122)

Ustreznost

a

Mokri pralnik v kombinaciji z elektrofiltrom

Splošno ustrezna.

b

Vrečasti filter

Splošno ustrezna, razen v primeru varnostnih pomislekov v zvezi z vsebnostjo CO in H2 v izpušnih plinih.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 46.

BAT 158.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz ognjevzdržnega talilnega lonca za proizvodnjo feromolibdena in ferovanadija je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 46.

Preglednica 46

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak pri proizvodnji ferozlitin

Parameter

Postopek

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3)

Prah

Skladiščenje trdnih materialov, ravnanje z njimi in njihov transport,

postopki predobdelave, kot so odmerjanje, mešanje, homogeniziranje in razmaščevanje,

izlivanje taline, litje in pakiranje.

2–5 (123)

Drobljenje, briketiranje, peletiranje in sintranje

2–5 (124)  (125)

Odprta ali polzaprta obločna peč z zakritim oblokom

2–5 (124)  (126)  (127)

Zaprta obločna peč z zakritim oblokom ali zaprti plazemsko-prašni postopek,

ognjevzdržni talilni lonec za proizvodnjo feromolibdena in ferovanadija.

2–5 (124)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.7.2.3   Emisije PCDD/F

BAT 159.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij PCDD/F v zrak iz peči za proizvodnjo ferozlitin je dodajanje adsorbentov in uporaba elektrofiltra in/ali vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 47.

Preglednica 47

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije PCDD/F v zrak iz peči za proizvodnjo ferozlitin

Parameter

Raven emisij, povezana z BAT (ng I-TEQ/Nm3)

PCDD/F

≤ 0,05 (128)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.7.2.4   Emisije PAO in organskih spojin

BAT 160.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij PAO in organskih spojin v zrak iz razmaščevanja titanovih ostružkov v rotacijskih pečeh je uporaba termičnega oksidatorja.

1.7.3   Odpadki

BAT 161.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin žlindre, namenjene za odstranitev, je organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba žlindre ali, če to ni mogoče, njeno recikliranje, vključno z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Uporaba žlindre v gradbeništvu

Ustrezna samo za žlindro iz proizvodnje visokoogljičnih FeCr in SiMn, žlindro iz ponovnega pridobivanja zlitin iz ostankov v jeklarni in standardno odpadno žlindro iz proizvodnje FeMn in FeMo.

b

Uporaba žlindre kot peskalnega sredstva

Ustrezna samo za žlindro iz proizvodnje visokoogljičnega FeCr.

c

Uporaba žlindre za ognjevzdržni beton

Ustrezna samo za žlindro iz proizvodnje visokoogljičnega FeCr.

d

Uporaba žlindre v postopku taljenja

Ustrezna samo za žlindro iz proizvodnje silikokalcija.

e

Uporaba žlindre kot surovine za proizvodnjo silikomangana ali drugo uporabo v metalurgiji

Ustrezna samo za bogato žlindro (visoka vsebnost MnO) iz proizvodnje FeMn.

BAT 162.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin filtrskega prahu in mulja, namenjenega za odstranitev, je organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba filtrskega prahu in mulja ali, če to ni mogoče, njuno recikliranje, vključno z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost (129)

a

Uporaba filtrskega prahu v postopku taljenja

Ustrezna samo za filtrski prah iz proizvodnje FeCr in FeMo.

b

Uporaba filtrskega prahu v proizvodnji nerjavnega jekla

Ustrezna samo za filtrski prah iz postopkov drobljenja in prebiranja pri proizvodnji visokoogljičnega FeCr.

c

Uporaba filtrskega prahu in mulja kot vložek koncentrata

Ustrezna samo za filtrski prah in mulj iz čiščenja izhodnih plinov pri praženju Mo.

d

Uporaba filtrskega prahu v drugih panogah

Ustrezna samo za proizvodnjo FeMn, SiMn, FeNi, FeMo in FeV.

e

Uporaba mikrosilike kot dodatka v industriji cementa

Ustrezna samo za mikrosiliko iz proizvodnje FeSi in Si.

f

Uporaba filtrskega prahu in mulja v industriji cinka

Ustrezna samo za prah iz peči in mulj iz mokrih pralnikov pri ponovnem pridobivanju zlitin iz ostankov v jeklarnah.

1.8   ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO NIKLJA IN/ALI KOBALTA

1.8.1   Energija

BAT 163.   Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Uporaba s kisikom obogatenega zraka v talilnih pečeh in kisikovih konverterjih

b

Uporaba kotlov z rekuperacijo toplote

c

Uporaba dimnih plinov, ki nastanejo med postopkom v peči (npr. med sušenjem)

d

Uporaba izmenjevalnikov toplote

1.8.2   Emisije v zrak

1.8.2.1   Razpršene emisije

BAT 164.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij prahu v zrak iz polnjenja peči je uporaba sistemov zaprtih transportnih trakov.

BAT 165.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij prahu v zrak iz taljenja je uporaba pokritih livnih žlebov z napami, ki so priključeni na sistem za zmanjšanje emisij.

BAT 166.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij prahu iz postopkov pretvarjanja je obratovanje v podtlaku in uporaba zadrževalnih nap, priključenih na sistem za zmanjšanje emisij.

BAT 167.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz atmosferskega luženja in luženja pod tlakom je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Zatesnjene ali zaprte reakcijske posode, usedalniki in avtoklavi/tlačne posode

b

Uporaba kisika ali klora namesto zraka v fazah luženja

BAT 168.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz rafiniranja s solventno ekstrakcijo je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

a

Uporaba nizkega ali visokega strižnega mešalnika za zmes topila/vode

b

Uporaba pokrovov za mešalnik in ločevalnik

c

Uporaba popolnoma zatesnjenih rezervoarjev, priključenih na sistem za zmanjšanje emisij

BAT 169.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz elektrolizne metalurgije je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Zajem in ponovna uporaba klorovega plina

Ustrezna samo za elektrolizno metalurgijo na klorovi osnovi.

b

Uporaba polistirenskih kroglic za pokritje celic

Splošno ustrezna.

c

Uporaba penilnih sredstev za pokritje celic s stabilno plastjo pene

Ustrezna samo za elektrolizno metalurgijo na sulfatni osnovi.

BAT 170.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij iz postopka redukcije z vodikom pri proizvodnji niklja v prahu in nikljevih briketov (tlačni postopki) je uporaba zatesnjene ali zaprte reakcijske posode, usedalnika in avtoklava/tlačne posode, transportnega traku za prah in silosa za proizvod.

1.8.2.2   Zajete emisije prahu

BAT 171.   Pri obdelavi sulfidnih rud je najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz ravnanja s surovinami in njihovega skladiščenja, postopkov predobdelave materiala (kot sta priprava rude in sušenje rude/koncentrata), polnjenja peči, taljenja, pretvarjanja, toplotnega rafiniranja ter proizvodnje niklja v prahu in nikljevih briketov uporaba vrečastega filtra ali kombinacije elektrofiltra in vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 48.

Preglednica 48

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu v zrak iz ravnanja s surovinami in njihovega skladiščenja, postopkov predobdelave materiala (kot sta priprava rude in sušenje rude/koncentrata), polnjenja peči, taljenja, pretvarjanja, toplotnega rafiniranja ter proizvodnje niklja v prahu in nikljevih briketov pri obdelavi sulfidnih rud

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (130)

Prah

2–5

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.8.2.3   Emisije niklja in klora

BAT 172.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij niklja in klora v zrak iz postopkov atmosferskega luženja ali luženja pod tlakom je uporaba mokrega pralnika.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 49.

Preglednica 49

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije niklja in klora v zrak iz postopkov atmosferskega luženja ali luženja pod tlakom

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (131)

Ni

≤ 1

Cl2

≤ 1

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 173.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij niklja v zrak iz postopka rafiniranja nikljevega kamna z uporabo železovega klorida s klorom je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 50.

Preglednica 50

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije niklja v zrak iz postopka rafiniranja nikljevega kamna z uporabo železovega klorida s klorom

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (132)

Ni

≤ 1

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.8.2.4   Emisije žveplovega dioksida

BAT 174.   Pri obdelavi sulfidnih rud je najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij SO2 v zrak (razen tistih, ki so speljane v napravo za proizvodnjo žveplove kisline) iz taljenja in pretvarjanja uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (133)

a

Vbrizgavanje apna, ki mu sledi vrečasti filter

b

Mokri pralnik

1.8.2.5   Emisije NH3

BAT 175.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij NH3 v zrak iz proizvodnje niklja v prahu in nikljevih briketov je uporaba mokrega pralnika.

1.8.3   Odpadki

BAT 176.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, je organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba procesnih ostankov ali, če to ni mogoče, njihovo recikliranje, vključno z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Ustreznost

a

Uporaba granulirane žlindre, ki nastaja v elektroobločni peči (uporabljeni pri taljenju), kot brusivo ali gradbeni material

Ustreznost je odvisna od vsebnosti kovin v žlindri.

b

Uporaba prahu, pridobljenega iz izhodnih plinov in pridobljenega iz elektroobločne peči (uporabljene pri taljenju), kot surovina za proizvodnjo cinka

Splošno ustrezna.

c

Uporaba prahu, dobljenega iz izhodnih plinov pri granulaciji kamna in pridobljenega iz elektroobločne peči (uporabljene pri taljenju), kot surovina za rafiniranje/pretaljevanje cinka

Splošno ustrezna.

d

Uporaba žveplovega ostanka, dobljenega po filtraciji kamna pri luženju na klorovi osnovi, kot surovina za proizvodnjo žveplove kisline

Splošno ustrezna.

e

Uporaba železovega ostanka, dobljenega po luženju na sulfatni osnovi, kot vložek v talilnici niklja

Ustreznost je odvisna od vsebnosti kovin v odpadkih.

f

Uporaba ostanka cinkovega karbonata, dobljenega pri rafiniranju s solventno ekstrakcijo, kot surovina za proizvodnjo cinka

Ustreznost je odvisna od vsebnosti kovin v odpadkih.

g

Uporaba bakrovih ostankov, dobljenih po luženju na sulfatni in klorovi osnovi, kot surovina za proizvodnjo bakra

Splošno ustrezna.

1.9   ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO OGLJIKA IN/ALI GRAFITA

1.9.1   Emisije v zrak

1.9.1.1   Razpršene emisije

BAT 177.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje razpršenih emisij PAO v zrak iz skladiščenja tekoče smole, ravnanja z njo in njenega transporta je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

a

Povratno zračenje skladiščnega rezervoarja za tekočo smolo

b

Kondenzacija z zunanjim in/ali notranjim hlajenjem z zračnimi in/ali vodnimi sistemi (npr. stolpi za kondicioniranje), ki ji sledijo tehnike filtracije (adsorpcijski pralniki ali elektrofilter)

c

Zajem in prenos zajetih izhodnih plinov do tehnik za zmanjšanje emisij (suhi pralnik ali termični oksidator/regenerativni termični oksidator), ki so na voljo v drugih fazah procesa (npr. mešanje in oblikovanje ali žganje)

1.9.1.2   Emisije prahu in PAO

BAT 178.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu v zrak iz skladiščenja koksa in smole, ravnanja z njima in njunega transporta ter mehanskih postopkov (kot je mletje), grafitiranja in obdelave je uporaba vrečastega filtra.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 51.

Preglednica 51

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu in BaP (kot kazalnika PAO) v zrak iz skladiščenja koksa in smole, ravnanja z njima in njunega transporta ter mehanskih postopkov (kot je mletje), grafitiranja in obdelave

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (134)

Prah

2–5

BaP

≤ 0,01 (135)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 179.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in PAO v zrak iz proizvodnje zelene paste in zelenih oblik je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (136)

a

Suhi pralnik z uporabo koksa kot adsorbenta s predhodnim hlajenjem ali brez njega, ki mu sledi vrečasti filter

b

Koksov filter

c

Regenerativni termični oksidator

d

Termični oksidator

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 52.

Preglednica 52

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu in BaP (kot kazalnika PAO) v zrak iz proizvodnje zelene paste in zelenih oblik

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (137)

Prah

2–10 (138)

BaP

0,001–0,01

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 180.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in PAO v zrak iz žganja je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (139)

Ustreznost

a

Elektrofilter v kombinaciji s fazo termične oksidacije (npr. z regenerativnim termičnim oksidatorjem), če se pričakujejo zelo hlapne spojine

Splošno ustrezna.

b

Regenerativni termični oksidator v kombinaciji s predobdelavo (npr. elektrofiltrom) v primerih visoke vsebnosti prahu v izpušnem plinu

Splošno ustrezna.

c

Termični oksidator

Ni ustrezna za kontinuirno krožno peč.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 53.

Preglednica 53

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu in BaP (kot kazalnika PAO) v zrak iz žganja in ponovnega žganja

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (140)

Prah

2–10 (141)

BaP

0,005–0,015 (142)  (143)

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

BAT 181.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in PAO v zrak iz impregnacije je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika (144)

a

Suhi pralnik, ki mu sledi vrečasti filter

b

Koksov filter

c

Termični oksidator

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 54.

Preglednica 54

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije prahu in BaP (kot kazalnika PAO) v zrak iz impregnacije

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (145)

Prah

2–10

BaP

0,001–0,01

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.9.1.3   Emisije žveplovega dioksida

BAT 182.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij SO2 v zrak, če se v postopku doda žveplo, je uporaba suhega in/ali mokrega pralnika.

1.9.1.4   Emisije organskih spojin

BAT 183.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin, vključno s fenolom in formaldehidom v fazi impregnacije, v zrak, če se uporabijo posebna impregnacijska sredstva, kot so smole in biorazgradljiva topila, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.

 

Tehnika (146)

a

Regenerativni termični oksidator v kombinaciji z elektrofiltrom za faze mešanja, žganja in impregnacije

b

Biofilter in/ali biopralnik za fazo impregnacije, če se uporabijo posebna impregnacijska sredstva, kot so smole in biorazgradljiva topila.

Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 55.

Preglednica 55

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC v zrak iz mešanja, žganja in impregnacije

Parameter

Ravni emisij, povezane z BAT (mg/Nm3) (147)  (148)

TVOC

≤ 10–40

S tem povezani monitoring je opisan v BAT 10.

1.9.2   Odpadki

BAT 184.   Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranitev, je taka organizacija dejavnosti v napravi na način, da se olajša ponovna uporaba procesnih ostankov ali, če to ni mogoče, njihovo recikliranje, vključno s ponovno uporabo ali recikliranjem ogljika in drugih ostankov iz proizvodnih postopkov v postopku ali drugih zunanjih postopkih.

1.10   OPIS TEHNIK

1.10.1   Emisije v zrak

Spodaj opisane tehnike so navedene glede na glavna onesnaževala, ki naj bi jih zmanjšale.

1.10.1.1   Emisije prahu

Tehnika

Opis

Vrečasti filter

Vrečasti filtri, pogosto imenovani tudi tekstilni filtri, so izdelani iz porozne tkanine ali klobučevine, skozi katero se odvajajo plini, da se odstranijo delci. Za uporabo vrečastega filtra je treba izbrati tkanino, ki je primerna glede na lastnosti izhodnih plinov in najvišjo obratovalno temperaturo.

Elektrofilter (ESP)

Elektrofiltri delujejo tako, da se delci naelektrijo in ločijo pod vplivom električnega polja. Delujejo lahko v zelo različnih pogojih. V suhem elektrofiltru se zajeti material mehansko odstrani (npr. s stresanjem, vibriranjem, stisnjenim zrakom), medtem ko se v mokrem elektrofiltru izplakne s primerno tekočino, običajno vodo.

Mokri pralnik

Pranje z mokrim pralnikom vključuje ločevanje prahu z močnim mešanjem vhodnega plina z vodo, običajno v kombinaciji z odstranjevanjem grobih delcev z uporabo centrifugalne sile. Odstranjeni prah se zbira na dnu pralnika. Odstranijo se lahko tudi snovi, kot so SO2, NH3, nekatere HOS in težke kovine.

1.10.1.2   Emisije NOX

Tehnika

Opis

Gorilnik z nizkimi emisijami NOX

Gorilniki z nizkimi emisijami NOX zmanjšajo nastajanje NOX z zmanjševanjem najvišjih temperatur plamenov, zaradi česar nastane časovni zamik pri zgorevanju, vendar pa je zgorevanje popolno in se poveča prenos toplote (plamen oddaja več toplote). Gorilniki z ultranizkimi emisijami NOx vključujejo stopenjsko zgorevanje (zrak/gorivo) in recirkulacijo dimnih plinov.

Kisikov gorilnik

Pri tej tehniki se zgorevalni zrak nadomesti s kisikom, zato odpravi ali zmanjša toplotno tvorjenje NOX iz dušika, ki vstopa v peč. Vsebnost preostalega dušika v peči je odvisna od čistosti dovajanega kisika, kakovosti goriva in morebitnega vdora zraka.

Recirkulacija dimnih plinov

Vključuje ponovno vbrizganje dimnih plinov iz peči v plamen, da se zmanjša vsebnost kisika in s tem zniža temperatura plamena. Posebni gorilniki delujejo na podlagi notranje recirkulacije zgorevalnih plinov, s čimer se ohlaja jedro plamenov in zmanjša vsebnost kisika v najbolj vročem delu plamenov.

1.10.1.3   Emisije SO2, HCl in HF

Tehnika

Opis

Suhi ali polsuhi pralnik

V tok izhodnih plinov se doda in razprši suh prah ali suspenzija/raztopina alkalnega reagenta (npr. apna ali natrijevega bikarbonata). Material reagira s kislimi plini (npr. SO2) in tvori trdne delce, ki se odstranijo s filtriranjem (vrečasti filter ali elektrofilter). Učinkovitost sistema čiščenja se poveča, če se uporablja reakcijski stolp. Adsorpcija se lahko doseže tudi z uporabo zloženih stolpov (npr. koksovega filtra).

Pri obstoječih napravah je delovanje povezano s postopkovnimi parametri, kot so temperatura (najmanj 60 °C), vsebnost vlage, čas stika, nihanje plinov in zmogljivost sistema za filtracijo prahu (npr. vrečastega filtra), da je kos obremenitvi zaradi dodatnega prahu.

Mokri pralnik

V postopku mokrega pranja se plinaste spojine raztopijo v pralni raztopini (npr. alkalni raztopini, ki vsebuje apno, NaOH ali H2O2). Izhodni plini se med mokrim pranjem nasičijo z vodo, pred odvajanjem izhodnih plinov pa se kapljice ločijo. Nastala tekočina se dodatno obdela v postopku čiščenja odpadne vode, pri čemer se netopna snov zajame z usedanjem ali filtracijo.

Pri obstoječih napravah je za to tehniko morda potrebnega veliko razpoložljivega prostora.

Uporaba goriv z nizko vsebnostjo žvepla

Z uporabo zemeljskega plina ali goriv z nizko vsebnostjo žvepla se zmanjšajo emisije SO2 in SO3, ki nastajajo pri oksidaciji žvepla v gorivu med zgorevanjem.

Sistem absorpcije/desorpcije na polietrski osnovi

Topilo na polietrski osnovi se uporablja za selektivno absorpcijo SO2 iz izpušnih plinov. Absorbirani SO2 se nato v drugem stolpu izlušči, topilo pa se v celoti regenerira. Izluščeni SO2 se uporabi za proizvodnjo tekočega SO2 ali žveplove kisline.

1.10.1.4   Emisije živega srebra

Tehnika

Opis

Adsorpcija na aktivno oglje

Pri tem postopku se živo srebro adsorbira na aktivno oglje. Ko površina adsorbira, kolikor lahko, se adsorbirana vsebina desorbira v okviru regeneracije adsorbenta.

Adsorpcija na selen

Pri tem postopku se uporabljajo krogle, prevlečene s selenom, ki so zložene v polnilno plast. Rdeči amorfni selen reagira z živim srebrom v plinu in tvori HgSe. Filter se nato obdela za regeneracijo selena.

1.10.1.5   Emisije HOS, PAO in PCDD/F

Tehnika

Opis

Gorilnik za naknadni sežig ali termični oksidator

Zgorevalni sistem, v katerem onesnaževalo znotraj toka izpušnega plina reagira s kisikom v temperaturno nadzorovanem okolju, da pride do oksidacijske reakcije.

Regenerativni termični oksidator

Zgorevalni sistem, ki uporablja regenerativni postopek za porabo toplotne energije v plinu in ogljikovih spojinah z uporabo ognjevzdržne podložne plasti. Potreben je večsmerni usmerjevalni sistem za preusmeritev toka plina, da se podložna plast očisti. Gre za tako imenovani gorilnik za regenerativni naknadni sežig.

Katalitični termični oksidator

Zgorevalni sistem, pri katerem razpad poteka na površini kovinskega katalizatorja pri nižjih temperaturah, običajno od 350 do 400 °C. Gre za tako imenovani katalitični gorilnik za naknadni sežig.

Biofilter

Sestavlja ga plast organskega ali inertnega materiala, na kateri onesnaževala iz tokov izhodnih plinov biološko oksidirajo s pomočjo mikroorganizmov.

Biopralnik

Združuje mokro pranje (absorpcijo) plina in biološko razgradnjo, pri čemer voda za spiranje vsebuje množico mikroorganizmov, primernih za oksidacijo škodljivih sestavin plinov.

Izbor in doziranje surovin glede na peč in uporabljene tehnike za zmanjšanje emisij

Surovine se izberejo tako, da se lahko v peči in sistemu za zmanjšanje emisij, ki se uporablja za potrebno učinkovitost pri zmanjševanju emisij, onesnaževala v vložku ustrezno obdelajo.

Optimizacija pogojev zgorevanja za zmanjšanje emisij organskih spojin

Dobro mešanje zraka ali kisika in vsebovanega ogljika, nadzor nad temperaturo plinov in zadrževalnim časom pri visokih temperaturah za oksidacijo organskega ogljika, ki vsebuje PCDD/F. To lahko vključuje tudi uporabo obogatenega zraka ali čistega kisika.

Uporaba sistemov polnjenja polzaprte peči za dodajanje majhnih količin surovin

Dodajanje surovine v majhnih odmerkih v polzaprte peči za zmanjšanje učinka ohlajanja peči med polnjenjem Tako se ohranja višja temperatura plinov in prepreči ponovna tvorba PCDD/F.

Notranji sistem gorilnikov

Izpušni plin se usmeri skozi plamen gorilnika, organski ogljik pa se s kisikom pretvori v CO2.

Izogibanje nabiranju debele plasti prahu v odvodnikih pri temperaturah > 250 °C

Prisotnost prahu pri temperaturah nad 250 °C spodbuja tvorbo PCDD/F s ponovno sintezo.

Vbrizgavanje adsorpcijskega sredstva v kombinaciji z učinkovitim sistemom za zajem prahu

PCDD/F se lahko adsorbira na prah, tako da je mogoče emisije zmanjšati z uporabo učinkovitega sistema filtracije prahu. Uporaba posebnega adsorpcijskega sredstva pospeši ta postopek in zmanjša emisije PCDD/F.

Hitro ohlajanje

Ponovna sinteza PCDD/F se prepreči s hitrim ohlajanjem plina s 400 °C na 200 °C.

1.10.2   Emisije v vodo

Tehnike

Opisi

Kemično obarjanje

Pretvorba raztopljenih onesnaževal v netopno spojino z dodajanjem kemičnih sredstev za obarjanje. Trdne oborine, ki nastanejo, se nato ločijo z usedanjem, flotacijo ali filtracijo. Po potrebi temu sledi ultrafiltracija ali reverzna osmoza. Kemikalije, ki se običajno uporabljajo za obarjanje kovin, so apno, natrijev hidroksid in natrijev sulfid.

Usedanje

Ločevanje neraztopljenih delcev in neraztopljenega materiala z gravitacijskim usedanjem.

Flotacija

Ločevanje trdnih ali tekočih delcev iz odpadnih voda, tako da se vežejo na drobne mehurčke plina, običajno zraka. Plavajoči delci se naberejo na vodni površini, od koder se odstranijo s posnemali.

Filtracija

Ločevanje trdnih snovi iz odpadnih voda, tako da se usmerijo skozi porozni medij. Najpogosteje uporabljani filtrirni medij je pesek.

Ultrafiltracija

Filtrirni postopek, pri katerem se kot filtrirni medij uporabljajo membrane s porami velikosti približno 10 μm.

Filtracija z aktivnim ogljem

Filtrirni postopek, pri katerem se kot filtrirni medij uporablja aktivno oglje.

Reverzna osmoza

Membranski proces, pri katerem zaradi razlike v tlaku med razdelkoma, ločenima z membrano, voda teče iz bolj koncentrirane raztopine v manj koncentrirano.

1.10.3   Drugo

Tehnike

Opisi

Izločevalnik kapljic

Izločevalniki kapljic so filtrirne naprave, s katerimi se iz toka plinov odstranijo nastale kapljice tekočine. Sestavlja jih mrežna struktura kovinskih ali plastičnih žic z veliko specifično površino. Na podlagi gibalne količine drobne kapljice v toku plinov zadenejo ob žice in se povežejo v večje kaplje.

Centrifugalni sistem

Centrifugalni sistemi izkoriščajo vztrajnost za odstranitev kapljic iz tokov izhodnih plinov s prenašanjem centrifugalnih sil.

Sistem odsesavanja z možnostjo povečanega odsesavanja

Sistemi, ki so zasnovani tako, da spremenijo zmogljivost ekstrakcijskega ventilatorja glede na vire dimnih plinov, ki se med cikli polnjenja, taljenja in prebadanja spreminjajo. Samodejno krmiljenje jakosti gorilnika med polnjenjem se uporablja tudi za zagotovitev minimalnega toka plinov med postopki z odprtimi vrati.

Centrifugiranje ostružkov

Centrifugiranje je mehanska metoda za ločevanje olja od ostružkov. Za pospešitev usedanja se na ostružkih uporabi centrifugalna sila in olje odstopi.

Sušenje ostružkov

V postopku sušenja ostružkov se uporablja posredno ogrevan rotacijski boben. Olje se odstrani s pirolizo, ki poteka pri temperaturi med 300 in 400 °C.

Zatesnjena vrata peči ali zatesnitev vrat peči

Vrata peči so zasnovana tako, da zagotavljajo učinkovito zatesnitev za preprečitev uhajanja razpršenih emisij in vzdrževanje pozitivnega tlaka v peči med fazo taljenja.


(1)  Pri šaržnih postopkih se lahko uporabi povprečje reprezentativnega števila meritev, izvedenih med celotnim trajanjem serije, ali rezultat meritve, opravljene med celotnim trajanjem serije.

(2)  Za nezvezne pretoke se lahko uporabi drugačen postopek vzorčenja, ki da reprezentativne rezultate (npr. naključno vzorčenje).

(3)  Najboljša razpoložljiva tehnika za vire z velikimi emisijami so neprekinjene meritve ali, če te niso potrebne, pogostejši redni monitoring.

(4)  Za male vire emisij prahu (< 10 000 Nm3/h) iz skladiščenja surovin in ravnanja z njimi lahko monitoring temelji na meritvah nadomestnih parametrov (kot je padec tlaka).

(5)  Kovine, vključene v monitoring, so odvisne od sestave uporabljenih surovin.

(6)  Kar zadeva BAT 69(a), se lahko za izračun emisij SO2 uporabi masna bilanca na podlagi meritev vsebnosti žvepla v posamezni seriji porabljenih anod.

(7)  Če je to ustrezno glede na dejavnike, kot so vsebnost halogeniranih organskih spojin v uporabljenih surovinah, temperaturni profil itd.

(8)  Monitoring je relevanten, če surovine vsebujejo žveplo.

(9)  Monitoring morda ni relevanten za hidrometalurške procese.

(10)  Če je to ustrezno glede na vsebnost organskih spojin v uporabljenih surovinah.

(11)  Tehniki sta opisani v oddelku 1.10.

(12)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(13)  Spodnja meja ravni emisij je povezana z uporabo adsorbentov (npr. aktivnega oglja, selena) v kombinaciji s filtracijo prahu, razen pri postopkih z Waelzovimi pečmi.

(14)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(15)  Pogostost izvajanja monitoringa se lahko prilagodi, če serije podatkov jasno kažejo zadostno stabilnost emisij.

(16)  Opomba:„drugih neželeznih kovin“ pomeni proizvodnjo neželeznih kovin razen tistih, ki so izrecno obravnavane v oddelkih 1.2 do 1.8.

(17)  Kovine, vključene v monitoring, so odvisne od sestave uporabljenih surovin.

(18)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(19)  Če je vsebnost arzena v skupni količini vhodnih surovin naprave visoka, lahko raven emisij, povezana z BAT, znaša do 0,2 mg/l.

(20)  Tehnika je opisana v oddelku 1.10.

(21)  Tehnika je opisana v oddelku 1.10.

(22)  Tehnika je opisana v oddelku 1.10.

(23)  Tehnika je opisana v oddelku 1.10.

(24)  Tehnika je opisana v oddelku 1.10.

(25)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(26)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(27)  Kot dnevno povprečje.

(28)  Pričakovane emisije prahu so lahko blizu spodnje meje ravni emisij, če emisije težkih kovin presegajo naslednje koncentracije: 1 mg/Nm3 za svinec, 1 mg/Nm3 za baker, 0,05 mg/Nm3 za arzen, 0,05 mg/Nm3 za kadmij.

(29)  Če imajo uporabljeni koncentrati visoko vsebnost organskega ogljika (npr. približno 10-odstotni masni delež), so pričakovane emisije do 10 mg/Nm3.

(30)  Pričakovane emisije prahu so lahko blizu spodnje meje ravni emisij, če emisije svinca presegajo 1 mg/Nm3.

(31)  Spodnja meja ravni emisij je povezana z uporabo vrečastega filtra.

(32)  Pričakovane emisije prahu so lahko blizu spodnje meje ravni emisij, če emisije bakra presegajo 1 mg/Nm3.

(33)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(34)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(35)  Spodnja meja ravni emisij je povezana z uporabo regenerativnega termičnega oksidatorja.

(36)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(37)  Kot povprečje v vsaj šesturnem obdobju vzorčenja.

(38)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(39)  V primeru uporabe mokrega pralnika ali koncentrata z nizko vsebnostjo žvepla lahko raven emisij, povezana z BAT, znaša do 350 mg/Nm3.

(40)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(41)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(42)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(43)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(44)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(45)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(46)  Kot dnevno povprečje.

(47)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(48)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(49)  Tehniki sta opisani v oddelku 1.10.

(50)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(51)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(52)  Kot letni masni tok onesnaževala iz objekta za elektrolizo, deljen z maso tekočega aluminija, proizvedenega v istem letu.

(53)  Te ravni emisij, povezane z BAT, niso ustrezne za naprave, katerih konfiguracija ne omogoča merjenja strešnih emisij.

(54)  Tehnika je opisana v oddelku 1.10.

(55)  Kot povprečje vzorcev, dobljenih v enem letu.

(56)  Spodnja meja ravni emisij je povezana z uporabo vrečastega filtra.

(57)  Tehnika je opisana v oddelku 1.10.

(58)  Kot letni masni tok onesnaževala, deljen z maso tekočega aluminija, proizvedenega v istem letu.

(59)  Spodnja meja ravni emisij je povezana z uporabo mokrega pralnika. Zgornja meja ravni emisij je povezana z uporabo anod z nizko vsebnostjo žvepla.

(60)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(61)  Tehnika je opisana v oddelku 1.10.

(62)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(63)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(64)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(65)  Za peči, ki so zasnovane za pretaljevanje nekontaminirane surovine in se za pretaljevanje takih surovin tudi uporabljajo ter pri katerih je masni tok emisij prahu pod 1 kg/h, je zgornja meja ravni emisij 25 mg/Nm3 določena kot povprečje vzorcev v enem letu.

(66)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(67)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(68)  Kot povprečje v vsaj šesturnem obdobju vzorčenja.

(69)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(70)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja. Za rafiniranje z uporabo kemikalij, ki vsebujejo klor, se ravni emisij, povezane z BAT, nanašajo na povprečno koncentracijo med kloriranjem.

(71)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja. Za rafiniranje z uporabo kemikalij, ki vsebujejo klor, se ravni emisij, povezane z BAT, nanašajo na povprečno koncentracijo med kloriranjem.

(72)  Ustrezna samo za emisije iz procesa rafiniranja, ki potekajo z uporabo kemikalij, ki vsebujejo klor.

(73)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(74)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(75)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(76)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(77)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(78)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(79)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(80)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(81)  Pričakovane emisije prahu so lahko blizu spodnje meje ravni emisij, če emisije težkih kovin presegajo naslednje koncentracije: 1 mg/Nm3 za baker, 0,05 mg/Nm3 za arzen, 0,05 mg/Nm3 za kadmij.

(82)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(83)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(84)  Pričakovane emisije prahu so lahko blizu spodnje meje ravni emisij, če emisije težkih kovin presegajo naslednje koncentracije: 1 mg/Nm3 za baker, 1 mg/Nm3 za antimon, 0,05 mg/Nm3 za arzen, 0,05 mg/Nm3 za kadmij.

(85)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(86)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(87)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(88)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(89)  Kot povprečje v vsaj šesturnem obdobju vzorčenja.

(90)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(91)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(92)  Če mokri pralniki niso ustrezni, je zgornja meja ravni emisij 500 mg/Nm3.

(93)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(94)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(95)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(96)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(97)  Kadar uporaba vrečastega filtra ni ustrezna, je zgornja meja ravni emisij 10 mg/Nm3.

(98)  Kot dnevno povprečje.

(99)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(100)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(101)  Kadar uporaba vrečastega filtra ni ustrezna, je zgornja meja ravni emisij lahko višja, do 15 mg/Nm3.

(102)  Pričakovane emisije prahu so lahko blizu spodnje meje ravni emisij, če so emisije arzena in kadmija večje od 0,05 mg/Nm3.

(103)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(104)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(105)  Kot povprečje v vsaj šesturnem obdobju vzorčenja.

(106)  Tehniki sta opisani v oddelku 1.10.

(107)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(108)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(109)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(110)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(111)  Tehniki sta opisani v oddelku 1.10.

(112)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(113)  Tehniki sta opisani v oddelku 1.10.

(114)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(115)  Tehniki sta opisani v oddelku 1.10.

(116)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(117)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(118)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(119)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(120)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(121)  Kot povprečje v vsaj šesturnem obdobju vzorčenja.

(122)  Tehniki sta opisani v oddelku 1.10.

(123)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(124)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(125)  Kadar uporaba vrečastega filtra ni ustrezna, je zgornja meja ravni emisij 10 mg/Nm3.

(126)  Zgornja meja ravni emisij je 15 mg/Nm3 za proizvodnjo FeMn, SiMn, CaSi zaradi lepljivosti prahu (npr. zaradi njegovih higroskopskih lastnosti ali kemijskih značilnosti), ki vpliva na učinkovitost vrečastega filtra.

(127)  Pričakovane emisije prahu so lahko blizu spodnje meje ravni emisij, če emisije kovin presegajo naslednje ravni: 1 mg/Nm3 za svinec, 0,05 mg/Nm3 za kadmij, 0,05 mg/Nm3 za kromVI in 0,05 mg/Nm3 za talij.

(128)  Kot povprečje v vsaj šesturnem obdobju vzorčenja.

(129)  Zelo kontaminiranega prahu in mulja ni mogoče znova uporabiti ali reciklirati. Ponovna uporaba in recikliranje sta lahko omejena tudi zaradi težav s kopičenjem (npr. ponovna uporaba prahu iz proizvodnje FeCr lahko povzroči kopičenje Zn v peči).

(130)  Kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.

(131)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(132)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(133)  Tehniki sta opisani v oddelku 1.10.

(134)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(135)  Delci BaP naj bi nastajali samo pri obdelavi smole v trdnem stanju.

(136)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(137)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(138)  Spodnja meja ravni emisij je povezana z uporabo suhega pralnika z uporabo koksa kot adsorbenta, ki mu sledi vrečasti filter. Zgornja meja ravni emisij je povezana z uporabo termičnega oksidatorja.

(139)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(140)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(141)  Spodnja meja ravni emisij je povezana z uporabo kombinacije elektrofiltra in regenerativnega termičnega oksidatorja. Zgornja meja ravni emisij je povezana z uporabo termičnega oksidatorja.

(142)  Spodnja meja ravni emisij je povezana z uporabo termičnega oksidatorja. Zgornja meja ravni emisij je povezana z uporabo kombinacije elektrofiltra in regenerativnega termičnega oksidatorja.

(143)  Za proizvodnjo katod je zgornja meja ravni emisij 0,05 mg/Nm3.

(144)  Tehnike so opisane v oddelku 1.10.

(145)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(146)  Tehniki sta opisani v oddelku 1.10.

(147)  Kot povprečje v obdobju vzorčenja.

(148)  Spodnja meja ravni emisij je povezana z uporabo elektrofiltra v kombinaciji z regenerativnim termičnim oksidatorjem. Zgornja meja ravni emisij je povezana z uporabo biofiltra in/ali biopralnika.


Top