13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/3

(1)

Uredba (EU) št. 1144/2014 je razveljavila Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 (3) in določila nova pravila, v skladu s katerimi se lahko ukrepi za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov in nekaterih živil iz kmetijskih proizvodov, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije.

(2)

Pravila, določena v tej uredbi, zadevajo zlasti enostavne programe, ki jih upravljajo države članice. Pri multiprogramih, ki jih neposredno upravlja Komisija, bi se morala uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar pa bi se pogoji iz člena 1 te uredbe, v skladu s katerimi lahko organizacija predlagateljica predloži program, morali uporabljati za multiprograme in tudi enostavne programe.

(3)

Člen 7 Uredbe (EU) št. 1144/2014 določa seznam organizacij predlagateljic. Treba je določiti, pod kakšnimi pogoji lahko vsaka kategorija organizacij predlagateljic predloži predlog za program za informiranje in promocijo, ki ga sofinancira Unija. Za zagotovitev reprezentativnosti organizacij predlagateljic za zadevni sektor je treba določiti potrebno raven reprezentativnosti. Če je mogoče, se uporabi preprosto pravilo večinske reprezentativnosti sektorja.

(4)

Cilj ukrepov za informiranje in promocijo, ki jih sofinancira Unija, bi moral biti odprtje novih trgov v tretjih državah, izvajati pa bi jih moral širši krog organizacij. Za okrepitev konkurence in zagotovitev čim širšega dostopa do promocijske sheme Unije bi bilo treba določiti pravila, s katerimi se zagotovi, da organizacija ne prejme pomoči za isti program za promocijo več kot dvakrat zapored.

(5)

Da bi se izbrali organi, odgovorni za izvajanje enostavnih programov, morajo organizacije predlagateljice zagotoviti najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Pri tem se morajo izogibati kakršnemu koli navzkrižju interesov. Če je organizacija predlagateljica oseba javnega prava v smislu člena 2(1)(4) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5), se bodo uporabljala pravila iz te direktive, prenesena v nacionalno zakonodajo.

(6)

Promocijska shema Unije bi morala dopolniti in okrepiti sheme, ki jih vodijo države članice, in se osredotočiti na sporočilo Unije. V zvezi s tem bi ukrepi za informiranje in promocijo, ki jih sofinancira Unija, morali odražati posebno razsežnost Unije, za katero je treba določiti ustrezna merila.

(7)

Do zdaj so se organizacije predlagateljice v skoraj dveh tretjinah programov, ki se izvajajo na notranjem trgu, osredotočale samo na državo članico organizacije predlagateljice. Poleg tega je poreklo proizvodov pod določenimi pogoji zdaj lahko vidno v informacijskem in promocijskem gradivu. Za zagotovitev resnične dodane vrednosti Unije bi morali razširiti ciljne trge programov, ki jih sofinancira Unija in se izvajajo na notranjem trgu, ne pa jih omejiti na državo članico organizacije predlagateljice, razen če programi širijo sporočilo o evropskih shemah kakovosti ali dobrih prehranjevalnih praksah v skladu z belo knjigo Evropske komisije o strategiji glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (6).

(8)

Da bi se preprečilo prekrivanje z ukrepi za promocijo, financiranimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), je treba iz financiranja v skladu s to uredbo izključiti programe, ki imajo samo lokalni vpliv, in dati prednost obsežnim programom, ki se bodo izvajali predvsem na notranjem trgu v več državah članicah.

(9)

Ukrepi za informiranje in promocijo, ki jih sofinancira Unija, ne bi smeli biti usmerjeni v blagovne znamke ali označbe o poreklu, pač pa bi morali širiti sporočilo Unije. V zvezi s tem bi ukrepi za informiranje in promocijo na notranjem trgu, ki zajemajo sheme iz člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, morali širiti sporočilo o značilnostih ali jamstvih, ki jih zagotavljajo te sheme, zlasti pa bi moral biti njihov cilj povečati ozaveščenost in prepoznavnost shem kakovosti Unije.

(10)

Za obveščenost potrošnikov bi bilo treba določiti, da morajo imeti vse informacije o zdravstvenih učinkih proizvoda priznano znanstveno podlago in biti v skladu s Prilogo k Uredbi (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali pa jih morajo sprejeti nacionalni organi, pristojni za področje javnega zdravja, kjer se izvajajo dejavnosti.

(11)

Glede na specifično naravo ukrepov za promocijo bi bilo treba določiti pravila o upravičenosti stroškov, ki jih ima upravičenec pri izvajanju programa.

(12)

Enostavne programe bi bilo treba financirati na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013. Člen 19(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (9) določa, da naj bi stroške, povezane z varščino, nosila stranka, ki daje varščino. V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 126(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki bi se morala uporabljati za multiprograme, bi morali biti stroški, povezani z jamstvom za predhodno financiranje, ki ga predloži upravičenec do nepovratnih sredstev, upravičeni do financiranja Unije. Za zagotovitev enakega obravnavanja enostavnih programov in multiprogramov, ki jih lahko predložijo iste organizacije predlagateljice, bi bilo treba določiti odstopanje od člena 19(4) Uredbe (EU) št. 907/2014 in dovoliti, da so stroški varščine upravičeni do financiranja Unije.

(13)

Za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za boj proti goljufijam in hudim malomarnostim. V ta namen bi bilo treba določiti upravne kazni ob upoštevanju načel učinkovitosti, odvračilnosti in sorazmernosti. Upravne kazni iz te uredbe bi bilo treba obravnavati kot dovolj odvračilne za odvračanje od namernega neizpolnjevanja zahtev.

(14)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Uredbo Komisije (ES) št. 501/2008 (10) o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 razveljaviti. Vendar pa bi se morala še naprej uporabljati v zvezi s programi, ki so bili izbrani v skladu z njenimi določbami –

(a)

trgovinska in medtrgovinska organizacija, ki je ustanovljena v državi članici ali na ravni Unije, kakor je določeno v členu 7(1)(a) oziroma (b) Uredbe (EU) št. 1144/2014, se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni sektor:

(b)

skupina iz točke 2 člena 3 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13) in iz člena 7(1)(a) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se šteje za reprezentativno za ime, ki je zaščiteno na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 in jo zajema program, če predstavlja vsaj 50 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje proizvoda(-ov) z zaščitenim imenom;

(c)

organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev iz člena 7(1)(c) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni(-e) proizvod(-e) ali sektor, če jo (ga) priznava država članica v skladu s členoma 154 ali 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali s členom 14 Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(d)

organ agroživilskega sektorja iz člena 7(1)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014 je v okviru programa reprezentativen za zadevni(-e) sektor(-je), če so med njegovimi člani predstavniki tega (teh) proizvoda(-ov) ali sektorja, z izjemo programov, ki se izvajajo po izgubi zaupanja potrošnikov.

(a)

upoštevajo pravo Unije v zvezi z zadevnimi proizvodi in njihovim trženjem;

(b)

so velikega obsega, zlasti v smislu predvidenega merljivega čezmejnega vpliva. Na notranjem trgu to pomeni, da se bo program izvajal v najmanj dveh državah članicah s primernim deležem dodeljenih proračunskih sredstev, zlasti ob upoštevanju velikosti trga v vsaki zadevni državi članici, ali pa se bo izvajal v eni državi članici, če ta država članica ni država članica organizacij(-e) predlagateljic(-e). Ta zahteva ne velja za programe, ki širijo sporočilo o shemah kakovosti Unije iz člena 5(4)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 1144/2014, in za programe, ki širijo sporočilo o dobrih prehranjevalnih praksah;

(c)

odražajo razsežnost Unije v smislu vsebine sporočila in vpliva ter zlasti zagotavljajo informacije o evropskih proizvodnih standardih, kakovosti in varnosti evropskih živil, evropskih prehranjevalnih praksah in kulturi, promovirajo podobo evropskih proizvodov na notranjem trgu in na mednarodnih trgih, širšo javnost in komercialna podjetja ozaveščajo o evropskih proizvodih in grafičnih znakih. To zlasti za program na notranjem trgu, ki zajema eno ali več shem iz člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, pomeni, da se v svojem glavnem sporočilu Unije osredotoča na to (te) shemo(-e). Eden ali več proizvodov v tem programu predstavlja shemo(-e) in mora ostati v ozadju glavnega sporočila Unije.

(a)

je na notranjem trgu v skladu s Prilogo k Uredbi (ES) št. 1924/2006 ali ga je sprejel nacionalni organ, pristojen za področje javnega zdravja v državi članici, kjer se izvajajo dejavnosti;

(b)

ga je v tretjih državah sprejel nacionalni organ, pristojen za področje javnega zdravja v državi, kjer se izvajajo dejavnosti.

(a)

dejansko so nastali organizaciji predlagateljici med izvajanjem programa, razen stroškov v povezavi s končnimi poročili in oceno;

(b)

navedeni so v oceni celotnega proračuna programa;

(c)

potrebni so za izvajanje programa, ki je predmet sofinanciranja;

(d)

so določljivi in preverljivi ter zlasti zabeleženi v računovodskih izkazih organizacije predlagateljice in določeni v skladu z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v državi članici, kjer ima država članica svoj sedež;

(e)

ustrezajo zahtevam davčne in socialne zakonodaje, ki se uporablja;

(f)

so smotrni, utemeljeni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti.

(a)

z odstopanjem od člena 19(4) Uredbe (EU) št. 907/2014 stroški v zvezi z vnaprejšnjim jamstvom, ki ga priskrbi banka ali finančna institucija in jo je položila organizacija predlagateljica, kadar se ta varščina zahteva v skladu s členom 15(6) Uredbe (EU) št. 1144/2014;

(b)

stroški v povezavi z zunanjimi revizijami, kadar se take revizije zahtevajo za podporo zahtevam za plačilo;

(c)

stroški osebja, omejeni na plače, socialne prispevke in druge stroške, vključene v plačila osebja, zadolženega za izvajanje programa, ki izhajajo iz veljavne nacionalne zakonodaje ali pogodbe o zaposlitvi, stroški fizičnih oseb, ki delajo na podlagi neposredne pogodbe, sklenjene z organizacijo predlagateljico, ki ni pogodba o zaposlitvi, ali stroški fizičnih oseb, ki jih začasno napoti tretja oseba proti plačilu;

(d)

davek na dodano vrednost (DDV), če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njegovega vračila in če ga plača upravičenec, ki ni davčni nezavezanec po opredelitvi iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES (14);

(e)

stroški študij za oceno rezultatov ukrepov za informiranje in promocijo iz člena 15(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, ki jih izvede neodvisen in usposobljen zunanji organ.