17.6.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/1

(1)

Da bi se preprečila regulativna arbitraža in zagotovila skladna uporaba kapitalskih zahtev v Uniji, je pomembno zagotoviti, da obstaja enoten pristop za odbitek posrednih in sintetičnih deležev v lastnih kapitalskih instrumentih institucije ter posrednih in sintetičnih deležev v subjektih finančnega sektorja od postavk kapitala.

(2)

Glede na to, da Uredba (EU) št. 575/2013 že določa pravila za neposredne deleže v kapitalskih instrumentih institucije, ki jih ima v lasti sama institucija, in neposredne deleže v kapitalskih instrumentih drugih subjektov finančnega sektorja, bi se morala določiti dodatna pravila za odbitek deležev institucije, ki se nanašajo na posredne in sintetične deleže same institucije v takih instrumentih ali v takih instrumentih drugih subjektov finančnega sektorja, od kapitala.

(3)

Obravnavo posrednih deležev, ki izhajajo iz deležev v indeksu, urejajo člen 76 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter člena 25 in 26 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 241/2014 (2). Vendar Delegirana uredba (EU) št. 241/2014 ne zajema posrednih in sintetičnih deležev v smislu člena 36(1)(f), (h) in (i), člena 56(a), (c), (d) in (f) ter člena 66(a), (c) in (d) Uredbe (EU) št. 575/2013. Treba je določiti nova pravila za obravnavo posrednih in sintetičnih deležev iz navedenih določb.

(4)

Kadar boniteta same institucije vpliva na stopnje donosa, določene s tržnimi indeksi, ki se uporabljajo tudi kot podlaga za donose na instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala navedene institucije, pride do bonitetnih pomislekov glede korelacije med donosi na instrument in boniteto institucije. Število in raznolikost institucij v indeksu bi morala biti dovolj visoka, da bi v zadostni meri odražala aktivnosti na povezanem trgu. Če institucija izda instrument dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala s spremenljivim donosom ali fiksnim donosom, ki se bo vrnil na spremenljivega, se zato donos, ki ga institucija izplača na tak instrument, ne bi smel povišati, če se njena boniteta zniža. Kadar je stopnja donosa vezana na indeks, bi moral biti indeks zato dovolj „širok“ za zagotovitev, da boniteta institucije ni glavni dejavnik, ki vpliva na stopnje donosa, določene s tem indeksom. Tukaj bi se moralo razlikovati med korelacijo med težavami v celotnem sektorju in referenčno stopnjo ter med korelacijo med boniteto ene same institucije in referenčno stopnjo.

(5)

Izračun manjšinskih deležev na konsolidirani ravni in na subkonsolidirani ravni bi moral biti enoten. Zato bi morali biti upravičeni manjšinski deleži podrejene družbe, ki je tudi sama nadrejena oseba subjekta finančnega sektorja, znesek, ki je za nadrejeno osebo navedene podrejene družbe rezultat uporabe bonitetne konsolidacije iz naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013 s strani nadrejene institucije.

(6)

Glede na podobno naravo odbitkov, ki jih zajemajo členi 84, 85 in 87 Uredbe (EU) št. 575/2013, bi se za vse navedene primere morale uporabljati iste določbe za izračun upravičenih manjšinskih deležev.

(7)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(8)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(9)

Uredbo (EU) št. 241/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 1 se dodata naslednji točki (o) in (p):

2.

vstavijo se naslednji členi od 15a do 15j:

„Člen 15a

Posredni deleži za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Za namene členov 15c, 15d, 15e in 15i te uredbe ‚vmesni subjekt‘ iz člena 4(1)(114) Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni katerega koli od naslednjih subjektov, ki imajo v lasti kapitalske instrumente subjektov finančnega sektorja:

2.   Brez poseganja v točko (h) odstavka 1 ‚vmesni subjekti‘ iz člena 4(1)(114) Uredbe (EU) št. 575/2013 ne zajemajo:

3.   Za namene točke (c) odstavka 1 se za pokojninski sklad z določenimi pravicami šteje, da je neodvisen od institucije v vlogi sponzorja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

4.   Če ima pokojninski sklad z določenimi pravicami iz točke (c) odstavka 1 v lasti kapitalske instrumente institucije v vlogi sponzorja, slednja te obravnava kot posredni delež v lastnih instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala, lastne instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali lastne instrumente dodatnega kapitala, kakor je ustrezno. Znesek, ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala ali postavk dodatnega kapitala institucije v vlogi sponzorja, se izračuna v skladu s členom 15c.

Člen 15b

Sintetični deleži za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Naslednji finančni produkti se štejejo za sintetične deleže v kapitalskih instrumentih v skladu s členom 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013:

2.   Finančni produkti iz odstavka 1 vključujejo naslednje:

Člen 15c

Izračun posrednih deležev za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

Znesek posrednih deležev, ki se mora odbiti od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot se zahteva v členu 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013, se izračuna na enega od naslednjih načinov:

Člen 15d

Standardni pristop za izračun posrednih deležev za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Znesek posrednih deležev v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se mora odbiti, kot je zahtevano v členu 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013, se izračuna, kot sledi:

2.   Metoda izračuna iz odstavka 1(b) se izvede za vsako tranšo financiranja, ki se obravnava enakovredno kot financiranje, ki ga zagotovi institucija.

3.   Odstotek financiranja za namene odstavka 1 je izpostavljenost institucije do vmesnega subjekta, deljena z vsoto izpostavljenosti institucije do vmesnega subjekta in vseh drugih izpostavljenosti do vmesnega subjekta, ki se obravnavajo enakovredno kot izpostavljenost institucije.

4.   Izračun iz odstavka 1 se naredi ločeno za vsak delež v subjektu finančnega sektorja, ki ga ima vsak posamezen vmesni subjekt.

5.   Če so naložbe v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjekta finančnega sektorja v lasti posredno prek naslednjega ali več vmesnih subjektov, se odstotek financiranja iz odstavka 1 določi z deljenjem zneska iz točke (a) tega odstavka z zneskom iz točke (b) tega odstavka:

6.   Odstotek financiranja iz odstavka 5 se izračuna ločeno za vsak delež v subjektu finančnega sektorja, ki ga imajo vmesni subjekti, in za vsako tranšo financiranja, ki se obravnava enakovredno kot financiranje, ki ga zagotovijo institucija in naslednji vmesni subjekti.

Člen 15e

Strukturni pristop za izračun posrednih deležev za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Znesek, ki se mora odbiti od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 36(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013, je enak odstotku financiranja, kot je opredeljen v členu 15d(3) te uredbe, pomnoženemu z zneskom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, ki jih ima vmesni subjekt.

2.   Znesek, ki se mora odbiti od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 36(1)(h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013, je enak odstotku financiranja, kot je opredeljen v členu 15d(3) te uredbe, pomnoženemu s skupnim zneskom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, ki jih ima vmesni subjekt.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 institucija izračuna ločeno za vsak vmesni subjekt skupni znesek instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, ki jih ima vmesni subjekt, in skupni znesek v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala drugih subjektov finančnega sektorja, ki jih ima vmesni subjekt.

4.   Institucija obravnava znesek deležev v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, izračunan v skladu z odstavkom 2 tega člena, kot pomembno naložbo iz člena 43 Uredbe (EU) št. 575/2013 in znesek odbije v skladu s členom 36(1)(i) navedene uredbe.

5.   Če so naložbe v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v lasti posredno prek naslednjega ali več vmesnih subjektov, se uporablja člen 15d(5) in (6).

6.   Če institucija ne more določiti skupnih zneskov, ki jih ima vmesni subjekt v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije ali v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala drugih subjektov finančnega sektorja, institucija zneske, ki jih ne more določiti, oceni z uporabo najvišjih zneskov, ki jih lahko ima vmesni subjekt v lasti na podlagi svoje naložbene politike.

7.   Če institucija na podlagi naložbene politike ne more določiti najvišjega zneska, ki ga ima vmesni subjekt v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije ali v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, obravnava znesek financiranja, ki ga ima v vmesnem subjektu, kot naložbo v lastne instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala in ga odbije v skladu s členom 36(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013.

8.   Z odstopanjem od odstavka 7 tega člena institucija obravnava znesek financiranja, ki ga ima v lasti v vmesnem subjektu, kot nepomembno naložbo in ga odbije v skladu s členom 36(1)(h) Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

9.   Če se financiranje vmesnega subjekta izvede v obliki enot ali delnic v KNP, se lahko institucija zanese na tretje osebe iz člena 132(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 in pod pogoji, določenimi v navedenem členu, izračuna in poroča skupne zneske iz odstavka 6 tega člena.

Člen 15f

Izračun sintetičnih deležev za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Znesek sintetičnih deležev, ki se mora odbiti od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot se zahteva v členu 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013, je enak:

2.   Institucija odbija sintetične deleže iz odstavka 1 od dneva podpisa pogodbe med institucijo in nasprotno stranko.

Člen 15g

Izračun pomembnih naložb za namene člena 36(1)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Za namene člena 36(1)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije za potrebe ocene, ali ima institucija v lasti več kot 10 % instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih izda subjekt finančnega sektorja, v skladu s členom 43(a) navedene uredbe seštejejo zneske svojih bruto dolgih pozicij v neposrednih deležih, kot tudi posrednih deležev v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala tega subjekta finančnega sektorja iz točk (d) do (h) člena 15a(1) te uredbe.

2.   Pristojni organ upošteva posredne in sintetične deleže, da oceni, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 43(b) in (c) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 15h

Deleži v dodatnem temeljnem kapitalu in dodatnem kapitalu

Metodologija iz členov 15a do 15f te uredbe se smiselno uporablja za deleže v dodatnem temeljnem kapitalu za namene člena 56(a), (c) in (d) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter za deleže v dodatnem kapitalu za namene člena 66(a), (c) in (d) navedene uredbe, pri čemer se sklicevanja na navadni lastniški temeljni kapital razumejo kot sklicevanja na dodatni temeljni kapital ali dodatni kapital, kot je ustrezno.

Člen 15i

Zaporedje in največji znesek odbitkov posrednih deležev v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja

1.   Ob upoštevanju omejitev iz odstavka 2 oziroma 3 se, kadar ima vmesni subjekt v lasti instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala in instrumente dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, najprej odbijejo instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, nato instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in nazadnje instrumenti dodatnega kapitala.

2.   Če ima vmesni subjekt v lasti kapitalske instrumente institucij, institucije pri uporabi prvega odstavka za posamezne vrste deležev najprej odbijejo deleže v lastnih kapitalskih instrumentih.

3.   Če ima institucija posredno v lasti kapitalske instrumente subjektov finančnega sektorja, znesek, ki se mora odbiti od kapitala institucij, ne sme biti višji od nižjega od naslednjih zneskov:

Člen 15j

Dobro ime

Za potrebe uporabe odbitkov iz točke (h) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko institucije izberejo, da ne bodo ločeno opredelile dobrega imena pri določanju veljavnega zneska, ki se mora odbiti v skladu s členom 46 navedene uredbe.“;

3.

vstavi se naslednji člen 24a:

„Člen 24a

Izplačila donosov na kapitalske instrumente – široki tržni indeksi

1.   Za indeks obrestne mere se šteje, da je širok tržni indeks, če izpolnjuje vse od naslednjih pogojev:

2.   Za namene odstavka 1(e) se šteje, da je zadostna reprezentativnost dosežena v enem od naslednjih primerov:

3.   Zadevni trg iz točke (b)(ii) odstavka 2 je vsota sredstev in obveznosti institucij, ki dejansko prispevajo v indeks, v domači valuti, deljena z vsoto sredstev in obveznosti v domači valuti kreditnih institucij v zadevni državi članici, vključno s podružnicami v državi članici, in skladov denarnega trga v zadevni državi članici.

4.   Za delniški indeks se šteje, da je širok tržni indeks, če je ustrezno razpršen v skladu s členom 344 Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

4.

vstavi se naslednji člen 34a:

„Člen 34a

Manjšinski deleži, vključeni v konsolidiran navadni lastniški temeljni kapital

1.   Za namene določitve izračuna na subkonsolidirani podlagi, ki se zahteva v skladu s členom 84(2), členom 85(2) in členom 87(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, se kvalificirani manjšinski deleži podrejene družbe iz člena 81 navedene uredbe, ki je sama nadrejena oseba subjekta iz člena 81(1) navedene uredbe, izračunajo, kot je opisano v odstavkih 2 do 4 tega člena.

2.   Če je pristojni organ uporabil presojo iz člena 9(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, se izračun, ki se mora opraviti v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena, opravi na podlagi položaja institucije, kot da pristojni organ ne bi uporabil presoje.

3.   Če podrejena družba izpolnjuje zahteve iz dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 na podlagi konsolidiranega položaja, se uporablja naslednja obravnava:

4.   Pri konsolidaciji iz odstavka 3(c) podrejena družba ne vključi kapitalskih zahtev, ki izhajajo iz njenih podrejenih družb, ki niso vključene v obseg bonitetne konsolidacije institucije, za katero se izračunajo upravičeni manjšinski deleži.

5.   Če se za podrejeno družbo uporablja opustitev iz člena 84(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko vsaka nadrejena oseba podrejene družbe, ki koristi opustitev, v svoj navadni lastniški temeljni kapital vključi manjšinske deleže, ki izhajajo iz podrejenih družb same podrejene družbe, ki koristi opustitev, če so bili za vsako od navedenih podrejenih družb opravljeni izračuni iz člena 84(1) navedene uredbe in iz te uredbe. Znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala, vključenega v kapital na ravni nadrejene osebe, ne sme presegati zneska, ki bi bil vključen, če podrejeni družbi ne bi bila dovoljena nobena opustitev.

6.   Če ima nadrejena oseba vmesni subjekt, ki ni naveden v členu 81(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in če ima ta vmesni subjekt sam podrejene družbe, ki so navedene v členu 81(1) navedene uredbe, lahko nadrejena oseba v svoj navadni lastniški temeljni kapital vključi znesek manjšinskega deleža, ki izhaja iz navedenih podrejenih družb, izračunan v skladu s členom 84(1) navedene uredbe. Vendar nadrejena oseba v svoj navadni lastniški temeljni kapital ne sme vključiti manjšinskih deležev, ki izhajajo iz vmesnega subjekta, ki je podrejena družba, ki ni naveden v členu 81(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

7.   Metodologija, določena v odstavkih 2, 3 in 4, se smiselno uporablja tudi za izračun zneska instrumentov kvalificiranega temeljnega kapitala v skladu s členom 85 Uredbe (EU) št. 575/2013 in zneska kvalificiranega kapitala v skladu s členom 87 navedene uredbe, pri čemer se sklicevanja na navadni lastniški temeljni kapital razumejo kot sklicevanja na temeljni kapital ali kapital.“