Help Print this page 

Document 32015R0760

Title and reference
Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (Besedilo velja za EGP)
  • In force
OJ L 123, 19.5.2015, p. 98–121 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/760/oj
Languages, formats and link to OJ
BG ES CS DA DE ET EL EN FR GA HR IT LV LT HU MT NL PL PT RO SK SL FI SV
HTML html BG html ES html CS html DA html DE html ET html EL html EN html FR html GA html HR html IT html LV html LT html HU html MT html NL html PL html PT html RO html SK html SL html FI html SV
PDF pdf BG pdf ES pdf CS pdf DA pdf DE pdf ET pdf EL pdf EN pdf FR pdf GA pdf HR pdf IT pdf LV pdf LT pdf HU pdf MT pdf NL pdf PL pdf PT pdf RO pdf SK pdf SL pdf FI pdf SV
Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal
 To see if this document has been published in an e-OJ with legal value, click on the icon above (For OJs published before 1st July 2013, only the paper version has legal value).
Multilingual display
Text

19.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/98


UREDBA (EU) 2015/760 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 29. aprila 2015

o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dolgoročno financiranje je ključno orodje, ki evropskemu gospodarstvu omogoča, da stopi na pot pametne, trajnostne in vključujoče rasti, v skladu s strategijo Evropa 2020, do visoke ravni zaposlenosti ter do konkurenčnosti za izgradnjo prihodnjega gospodarstva tako, da bo manj dovzetno za sistemska tveganja in bolj odporno. Evropski dolgoročni investicijski skladi (ELTIF) omogočajo dolgoročno financiranje različnih infrastrukturnih projektov, podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ali malih in srednjih podjetij (MSP), ki kotirajo na borzi, ki izdajajo instrumente lastniškega kapitala ali dolžniške instrumente, katerih kupec ni zlahka določljiv. S financiranjem takšnih projektov ELTIF prispevajo k financiranju realnega gospodarstva Unije in izvajanju njenih politik.

(2)

Na strani povpraševanja lahko ELTIF upraviteljem pokojnin, zavarovalnim podjetjem, fundacijam, občinam in drugim subjektom, ki imajo redne in ponavljajoče se obveznosti ter iščejo dolgoročne donose v okviru dobro reguliranih struktur, ponudijo stabilen tok prihodkov. Kljub zagotavljanju manjše likvidnosti kot naložbe v prenosljive vrednostne papirje lahko ELTIF ponudijo stabilen tok prihodkov za individualne vlagatelje, ki se zanašajo na reden denarni tok, kakršnega lahko ustvari ELTIF. ELTIF lahko ponudijo tudi dobre priložnosti za postopno povečevanje vrednosti kapitala za tiste vlagatelje, ki nimajo stabilnega toka prihodkov.

(3)

Financiranje projektov, kot so transportna infrastruktura, trajnostna proizvodnja ali distribucija energije, socialna infrastruktura (domovi ali bolnišnice), uvajanje novih tehnologij in sistemov za zmanjšanje porabe virov ter energije ali nadaljnja rast MSP, je lahko pomanjkljivo. Kot se je pokazalo v finančni krizi, bi lahko dopolnjevanje bančnega financiranja s širšim obsegom različnih virov financiranja, ki bolje mobilizirajo kapital, pomagalo odpravljati vrzeli v financiranju. V tem pogledu imajo lahko ELTIF ključno vlogo in lahko mobilizirajo kapital tudi s privabljanjem vlagateljev iz tretjih držav.

(4)

Ta uredba se osredotoča na spodbujanje evropskih dolgoročnih naložb v realno gospodarstvo. Tudi dolgoročne naložbe v projekte, podjetja in infrastrukturo v tretjih državah lahko prispevajo kapital za ELTIF in tako koristijo evropskemu gospodarstvu. Zato se takšnih naložb ne bi smelo preprečiti.

(5)

Če uredbe, ki bi določala pravila glede ELTIF, ne bi bilo, bi bili na nacionalni ravni morda sprejeti razhajajoči ukrepi, kar bi zaradi razlik pri ukrepih za zaščito naložb najverjetneje povzročilo izkrivljanje konkurence. Razhajanja med nacionalnimi zahtevami glede sestave portfelja, diverzifikacije in primernih sredstev, še posebej naložbe v blago, povzročajo ovire čezmejnemu trženju investicijskih skladov, ki so usmerjeni na podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in realna sredstva, saj vlagatelji ne morejo enostavno primerjati različnih naložbenih možnosti, ki so jim ponujene. Razhajanja med nacionalnimi zahtevami povzročajo tudi različne ravni zaščite vlagateljev. Poleg tega razhajanja med nacionalnimi zahtevami, ki se nanašajo na metode vlaganja, kot so dovoljene ravni zadolževanja, uporaba izvedenih finančnih instrumentov, pravila, ki veljajo za prodajo na kratko ali posle financiranja z vrednostnimi papirji, povzročajo neskladja glede ravni zaščite vlagateljev. Razhajanja med nacionalnimi zahtevami glede odkupa ali obdobij razpolaganja prav tako ovirajo čezmejno prodajo skladov, ki vlagajo v sredstva, ki ne kotirajo na borzi. Ta razhajanja lahko zaradi povečanja pravne negotovosti oslabijo zaupanje vlagateljev pri odločanju za naložbe v tovrstne sklade in zmanjšajo možnosti, ki jih imajo vlagatelji na voljo za učinkovito izbiro med različnimi priložnostmi za dolgoročne naložbe. Zato je ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(6)

Potrebna so enotna pravila, če želimo zagotoviti, da bo imel profil produkta ELTIF enotno in stabilno podobo. Natančneje, če želimo zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga in visoko raven zaščite vlagateljev, je glede delovanja ELTIF potrebno vzpostaviti enotna pravila, še posebej glede sestave njihovih portfeljev in naložbenih instrumentov, ki jih lahko uporabljajo za pridobivanje izpostavljenosti dolgoročnim sredstvom, kot so instrumenti lastniškega kapitala ali dolžniški instrumenti, ki jih izdajajo MSP, ki kotirajo na borzi, in podjetja, ki ne kotirajo na borzi, kot tudi realnim sredstvom. Enotna pravila glede portfelja ELTIF so potrebna tudi zato, da bo lahko ELTIF, ki si prizadeva ustvarjati redne prihodke, ohranil diverzificiran portfelj naložbenih sredstev za ohranjanje rednega denarnega toka. ELTIF so prvi korak k vzpostavitvi povezanega notranjega trga za zbiranje kapitala, ki ga bo mogoče usmeriti v dolgoročne naložbe v evropsko gospodarstvo. Za nemoteno delovanje notranjega trga za dolgoročne naložbe je potrebno, da Komisija še naprej ocenjuje potencialne ovire pri čezmejnem pridobivanju dolgoročnega kapitala, vključno z ovirami, ki nastanejo zaradi davčne obravnave teh naložb.

(7)

Bistveno je zagotoviti, da se pravila glede delovanja ELTIF, zlasti glede sestave njegovega portfelja in naložbenih instrumentov, ki jih lahko uporabljajo, neposredno uporabljajo za upravitelje ELTIF, zato je treba takšna nova pravila sprejeti v obliki uredbe. To zagotavlja tudi enotne pogoje za uporabo oznake „ELTIF“, in sicer s preprečevanjem, da bi prišlo do razhajanja med nacionalnimi zahtevami. Upravitelji ELTIF bi morali upoštevati enaka pravila v vsej Uniji, da bi okrepili zaupanje vlagateljev v ELTIF in zagotovili trajno zaupanje v oznako „ELTIF“. Hkrati se s sprejetjem enotnih pravil zmanjša zapletenost regulativnih zahtev, ki veljajo za ELTIF. Z enotnimi pravili se zmanjšujejo tudi stroški upraviteljev, namenjeni doseganju skladnosti z razhajajočimi nacionalnimi zahtevami za sklade, ki vlagajo v podjetja, ki kotirajo ali ne kotirajo na borzi, in primerljive razrede realnih sredstev. To še posebej velja za upravitelje ELTIF, ki želijo zbirati kapital čezmejno. Sprejetje enotnih pravil prav tako prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence.

(8)

Nova pravila glede ELTIF so tesno povezana z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), saj navedena direktiva ustvarja pravni okvir, ki ureja upravljanje in trženje alternativnih investicijskih skladov (AIS) v Uniji. ELTIF so po opredelitvi EU AIS, ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(9)

Medtem ko Direktiva 2011/61/EU predvideva tudi postopno ureditev UAIS in AIS, ki niso iz EU, v tretjih državah, imajo nova pravila glede ELTIF bolj omejen obseg, ki poudarja evropsko razsežnost novega dolgoročnega naložbenega produkta. Zato bi lahko ELTIF postali le EU AIS, kot so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU, in le, če jih upravlja upravitelj EU UAIS, ki je pridobil dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(10)

Nova pravila, ki se uporabljajo za ELTIF, bi morala temeljiti na obstoječem zakonodajnem okviru, ki ga vzpostavlja Direktiva 2011/61/EU, in aktih, sprejetih za njeno izvajanje. Zato bi se morala pravila za produkte v zvezi z ELTIF uporabljati poleg pravil, določenih v obstoječem pravu Unije. Za ELTIF bi se morala še posebej uporabljati pravila o upravljanju in trženju, določena v Direktivi 2011/61/EU. Enako bi se morala za čezmejne dejavnosti ELTIF ustrezno uporabljati tudi pravila glede čezmejnega opravljanja storitev in pravice do ustanavljanja, določena v Direktivi 2011/61/EU. Dopolnjevati bi jih morala posebna pravila glede trženja, zasnovana za čezmejno trženje ELTIF malim in profesionalnim vlagateljem po vsej Uniji.

(11)

Za vse EU AIS, ki se želijo tržiti kot ELTIF, bi se morala uporabljati enotna pravila. EU AIS, ki se ne želijo tržiti kot ELTIF, ta pravila ne bi smela zavezovati, hkrati pa bi s tem tudi soglašali, da ne bodo izkoriščali prednosti, ki iz tega izhajajo. Kolektivni naložbeni podjemi v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in AIS, ki niso iz EU, ne bi smeli biti primerni za trženje kot ELTIF.

(12)

Za zagotovitev skladnosti ELTIF s harmoniziranimi pravili, ki urejajo dejavnosti teh skladov, je treba zahtevati, da pristojni organi izdajo dovoljenja ELTIF. Harmonizirano izdajo dovoljenj in postopke nadzora za UAIS v okviru Direktive 2011/61/EU bi moral zato dopolnjevati poseben postopek izdaje dovoljenj za ELTIF. Vzpostaviti bi bilo treba postopke, ki bodo zagotavljali, da lahko ELTIF upravljajo le EU UAIS, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU in so zmožni upravljati ELTIF. Sprejeti bi bilo treba vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo ELTIF izpolnjevali harmonizirana pravila, ki urejajo dejavnosti teh skladov. Kadar ima ELTIF notranjega upravitelja in ni bil imenovan zunanji UAIS, bi se moral uporabljati poseben postopek izdaje dovoljenj.

(13)

Ker imajo EU AIS lahko drugačne pravne oblike, ki ne pomenijo nujno statusa pravne osebe, bi bilo treba določbe, ki od ELTIF zahtevajo ukrepanje, razumeti tako, da se v primerih, ko so ELTIF ustanovljeni kot EU AIS, ki zato, ker nimajo statusa pravne osebe, ne morejo delovati sami, nanašajo na upravitelja ELTIF.

(14)

Za zagotovitev, da bodo ELTIF vlagali v dolgoročne naložbe in prispevali k financiranju trajnostne rasti gospodarstva Unije, bi morala pravila glede portfelja ELTIF zahtevati jasno opredelitev kategorij sredstev, ki so primerna za naložbe s strani ELTIF, in pogojev, pod katerimi bi morala biti primerna. ELTIF bi morala v primerna naložbena sredstva vložiti vsaj 70 % svojega kapitala. Za zagotovitev integritete ELTIF je zaželeno tudi, da se ELTIF prepove sodelovanje pri nekaterih finančnih transakcijah, ki bi zaradi pojava tveganj, različnih od tistih, ki so pri skladu, namenjenemu dolgoročnim naložbam, pričakovana, lahko ogrozile njihovo naložbeno strategijo in cilje. Da bi zagotovili jasno usmerjenost v dolgoročne naložbe, kar lahko koristi malim vlagateljem, ki so jim manj običajne naložbene strategije tuje, ELTIF ne bi smelo biti dovoljeno vlagati v izvedene finančne instrumente, razen za zavarovanje pred tveganji, neločljivo povezanimi z njihovimi lastnimi naložbami. Zaradi likvidne narave blaga in izvedenih finančnih instrumentov, zaradi katere pride do posredne izpostavljenosti, naložbe v blago ne potrebujejo dolgoročnih obvez vlagateljev in bi jih bilo zato treba izvzeti iz primernih naložbenih sredstev. To načelo se ne uporablja za naložbe v infrastrukturo ali podjetja, ki so povezana z blagom ali katerih uspešnost je neposredno povezana z donosnostjo blaga, na primer kmetije v primeru kmetijskih proizvodov ali elektrarne v primeru energetskih proizvodov.

(15)

Opredelitev, kaj predstavlja dolgoročno naložbo, je široka. Primerna naložbena sredstva so v splošnem nelikvidna, zahtevajo obveze za določeno obdobje in imajo dolgoročen ekonomski profil. Primerna naložbena sredstva so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti sekundarnih trgov. Pogosto zahtevajo fiksne zaveze, kar omejuje možnosti njihovega trženja. Ker pa imajo MSP, ki kotirajo na borzi, lahko težave z likvidnostjo in dostopom do sekundarnega trga, bi jih bilo kljub navedenemu treba obravnavati kot kvalificirana portfeljska podjetja. Narava ekonomske dobe naložbe, ki jo zahtevajo ELTIF, je zaradi visokih kapitalskih obveznosti in dolžine obdobja, ki je potrebno za ustvarjanje donosov, dolgoročna.

(16)

ELTIF bi moralo biti dovoljeno vlagati tudi v sredstva, ki niso primerna naložbena sredstva, saj bi to lahko bilo potrebno, če želijo učinkovito upravljati svoj denarni tok, a le, če je to v skladu z njihovo dolgoročno naložbeno strategijo.

(17)

Primerna naložbena sredstva bi bilo treba razumeti, kot da vključujejo udeležbo, kot so instrumenti lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala, dolžniški instrumenti v kvalificiranih portfeljskih podjetjih in posojila, ki so jim dana. Vključevati bi morala tudi udeležbo v drugih skladih, ki so usmerjeni na sredstva, kot so naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi in ki izdajajo instrumente lastniškega kapitala ali dolžniške instrumente, katerih kupec ni zlahka določljiv. Neposredni deleži realnih sredstev, razen če so listinjena, bi morali tudi ustvariti kategorijo primernih sredstev, če ustvarijo predvidljiv denarni tok, bodisi reden ali nereden, v smislu, da jih je mogoče oblikovati in oceniti z uporabo metode diskontirane vrednosti denarnega toka. Ta sredstva bi na primer lahko zajemala socialno infrastrukturo, ki zagotavlja predvidljive donose, kot so energija, promet in komunikacijska infrastruktura ter izobraževanje, zdravje, socialno varstvo ali industrijski obrati. Nasprotno pa sredstva, kot so umetnine, rokopisi, zaloge vin ali nakit ne bi smela biti primerna, ker praviloma ne zagotavljajo predvidljivega denarnega toka.

(18)

Primerna naložbena sredstva bi morala zajemati realna sredstva v vrednosti nad 10 000 000 EUR, ki prinašajo ekonomske in socialne koristi. Ta sredstva zajemajo infrastrukturo, intelektualno lastnino, plovila, opremo, stroje, letalski ali železniški vozni park ter nepremično premoženje. Naložbe v poslovne in stanovanjske nepremičnine bi morale biti dovoljene v obsegu, v katerem prispevajo k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ali k energetski, regionalni in kohezijski politiki Unije. Naložbe v takšno nepremično premoženje bi morale biti jasno dokumentirane, da se dokažejo dolgoročne zaveze takšnemu premoženju. Namen te uredbe ni spodbujanje špekulativnih naložb.

(19)

Obseg infrastrukturnih projektov zahteva veliko kapitala, ki mora ostati naložen daljša obdobja. Taki infrastrukturni projekti vključujejo javno stavbno infrastrukturo, kot so šole, bolnišnice ali zapori, socialno infrastrukturo, kot so neprofitna stanovanja, prometno infrastrukturo, kot so ceste, množični tranzitni sistemi ali letališča, energetsko infrastrukturo, kot so energetska omrežja, projekti prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjšanja posledic teh sprememb, elektrarne ali cevovodi, infrastrukturo za upravljanje voda, kot so vodovodni sistemi, kanalizacija ali namakalni sistemi, komunikacijsko infrastrukturo, kot so omrežja, in infrastrukturo za ravnanje z odpadki, kot so sistemi njihovega recikliranja ali zbiranja.

(20)

Instrumente navideznega lastniškega kapitala bi bilo treba razumeti, kot da vsebujejo vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerega poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano. Taki instrumenti vključujejo vrsto finančnih instrumentov, kot so podrejena posojila, tiha udeležba, udeležbena posojila, pravice do udeležbe pri dobičku, zamenljive obveznice in obveznice z nakupnim bonom.

(21)

ELTIF bi moralo biti kot odraz obstoječih poslovnih praks dovoljeno kupovati obstoječe delnice kvalificiranega portfeljskega podjetja od obstoječih delničarjev tega podjetja. Za zagotovitev kar najširših možnosti za zbiranje sredstev bi morale biti dovoljene tudi naložbe v druge ELTIF, evropske sklade tveganega kapitala (EuVECA), ki jih ureja Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter evropske sklade za socialno podjetništvo (EuSEF), ki jih ureja Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Za preprečevanje razpršitve naložb v kvalificirana portfeljska podjetja bi ELTIF moralo biti dovoljeno vlagati le v druge ELTIF, EuVECA in EuSEF, pod pogojem, da ti skladi niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v druge ELTIF.

(22)

Uporaba finančnih podjetij je lahko potrebna za zbiranje in organizacijo prispevkov različnih vlagateljev, vključno z naložbami javne narave, v infrastrukturne projekte. Zato bi bilo treba ELTIF dovoliti, da v primerna naložbena sredstva vlagajo prek finančnih podjetij, če so ta zavezana financiranju dolgoročnih projektov ter rasti MSP.

(23)

Podjetja, ki ne kotirajo na borzi, se lahko soočijo s težavami pri dostopu do kapitalskih trgov in financiranju nadaljnje rasti ter širitve. Zasebno financiranje prek lastniških deležev ali posojil je običajen način zbiranja finančnih sredstev. Ker so ti instrumenti po svoji naravi dolgoročne naložbe, zahtevajo potrpežljivi kapital, ki ga lahko zagotovijo ELTIF. Poleg tega MSP, ki kotirajo na borzi, pogosto naletijo na ovire pri pridobivanju dolgoročnega financiranja, ELTIF pa bi utegnili zagotoviti dragocene alternativne vire financiranja.

(24)

Kategorije dolgoročnih sredstev v smislu te uredbe bi morale obsegati podjetja, ki ne kotirajo na borzi, ki izdajajo instrumente lastniškega kapitala ali dolžniške instrumente, katerih kupec morda ni zlahka določljiv, ter podjetja, ki kotirajo na borzi, z maksimalno kapitalizacijo 500 000 000 EUR.

(25)

Če ima upravitelj ELTIF delež v portfeljskem podjetju, obstaja tveganje, da bo svoje interese postavil pred interese vlagateljev ELTIF. Da bi se izognilo takšnim nasprotjem interesov in zagotovilo dobro upravljanje podjetja, bi morali ELTIF vlagati le v sredstva, ki niso povezana z upraviteljem ELTIF, razen če vlagajo v enote ali deleže, ki pripadajo drugim ELTIF, EuVECA ali EuSEF, ki jih upravlja upravitelj ELTIF.

(26)

Če želimo upraviteljem ELTIF dovoliti določeno stopnjo prilagodljivosti pri naložbah njihovih skladov, bi bilo treba dovoliti trgovanje z naložbami, ki niso dolgoročne, v obsegu do največ 30 % kapitala ELTIF.

(27)

Za omejitev tveganih dejanj ELTIF je nujno zmanjšati tveganje izpostavljenosti do nasprotne stranke, tako da se njihov portfelj podvrže jasnim zahtevam po diverzifikaciji. Za vse izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), bi morala veljati Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(28)

Za preprečitev znatnega vpliva, ki bi ga ELTIF, ki vlaga, lahko imel na upravitelje drugega ELTIF ali izdajatelja, se je potrebno izogniti pretirani koncentraciji ELTIF na eno samo naložbo.

(29)

Da se upraviteljem ELTIF med življenjsko dobo sklada omogoči zbiranje dodatnega kapitala, bi jim moralo biti dovoljeno izposojanje denarja v obsegu do 30 % vrednosti kapitala ELTIF. Namen tega bi morala biti zagotovitev dodatnega donosa vlagateljem. Za preprečitev tveganja zaradi različnih valut bi si ELTIF morali izposojati le v valuti, v kateri upravitelj ELTIF pričakuje, da bo pridobil sredstvo. Da bi odpravili pomisleke v zvezi z dejavnostmi bančnega sistema v senci, se gotovinska sredstva, ki si jih izposodi ELTIF, ne bi smela uporabljati za odobritev posojil kvalificiranim portfeljskim podjetjem.

(30)

Zaradi dolgoročne in nelikvidne narave ELTIF bi morali upravitelji imeti dovolj časa za vzpostavitev naložbenih omejitev. Pri času, potrebnem za njihovo uvedbo, bi bilo treba upoštevati posebnosti in značilnosti naložb, pri čemer ta čas ne bi smel preseči petih let po datumu pridobitve dovoljenja za delovanje kot ELTIF ali polovice življenjske dobe ELTIF, kar nastopi prej.

(31)

Zaradi njihovega profila portfelja in usmerjenosti h kategorijam dolgoročnih sredstev so ELTIF namenjeni usmerjanju zasebnih prihrankov v evropsko gospodarstvo. ELTIF so zasnovani tudi kot naložbeni instrument, s pomočjo katerega lahko skupina Evropske investicijske banke (EIB) usmerja svoje financiranje evropske infrastrukture ter MSP. Na podlagi te uredbe so ELTIF oblikovani kot združeni naložbeni instrument, ki ustreza usmeritvi skupine EIB, da prispeva k uravnoteženemu in stabilnemu razvoju notranjega trga dolgoročnih naložb v interesu Unije. Ker so usmerjeni h kategorijam dolgoročnih sredstev, lahko ELTIF izpolnijo svojo vlogo prednostnega instrumenta za uresničitev naložbenega načrta za Evropo, ki je določen v Sporočilu Komisije z dne 26. novembra 2014.

(32)

Komisija bi morala dati prednost postopkom za vse vloge za financiranje s strani EIB, ki jih oddajo ELTIF, ter jih poenostaviti. Komisija bi morala zato poenostaviti pripravo vseh mnenj ali prispevkov v zvezi s katero koli vlogo za financiranje s strani EIB, ki jih oddajo ELTIF.

(33)

Poleg tega bi države članice ter regionalni in lokalni organi utegnili biti zainteresirani, da potencialne vlagatelje in javnost ozaveščajo o ELTIF.

(34)

Ne glede na dejstvo, da ELTIF ne ponuja pravic odkupa pred iztekom svoje življenjske dobe, nič ne bi smelo preprečiti, da bi ELTIF za svoje enote ali delnice zaprosil za sprejetje v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja, s čimer bi imeli vlagatelji priložnost, da svoje enote ali delnice prodajo pred iztekom življenjske dobe ELTIF. Pravila ali akti o ustanovitvi ELTIF ne bi smeli preprečiti, da se enote ali delnice ELTIF sprejmejo v trgovanje na reguliranih trgih ali v večstranskem sistemu trgovanja, poleg tega pa tudi ne bi smeli preprečiti vlagateljem, da prosto prenesejo svoje enote ali delnice na tretje osebe, ki jih želijo kupiti. To je namenjeno spodbujanju sekundarnih trgov kot pomembnih mest za nakup in prodajo enot ali delnic ELTIF za male vlagatelje.

(35)

Individualne vlagatelje bi utegnilo zanimati vlaganje v ELTIF, vendar nelikvidna narava večine naložb v dolgoročne projekte onemogoča ELTIF, da bi vlagateljem zagotavljali redne odkupe. Sprejeta zaveza individualnega vlagatelja do naložbe v taka sredstva je po svoji naravi dolgoročna naložba. Zato bi morali biti ELTIF načeloma strukturirani tako, da rednih odkupov ne bi ponujali pred iztekom življenjske dobe ELTIF.

(36)

Da bi spodbudili vlagatelje, zlasti male vlagatelje, ki svojih sredstev ne želijo vezati za daljše časovno obdobje, bi moral ELTIF svojim vlagateljem pod določenimi pogoji dati pravico do predčasnega odkupa. Upravitelj ELTIF bi moral zato imeti možnost, da v skladu z naložbeno strategijo ELTIF po lastni presoji odloči, ali naj se ELTIF ustanovijo s pravicami do odkupa ali brez nje. Ko je vzpostavljen režim v zvezi s pravicami do odkupa, bi bilo treba te pravice in njihove glavne značilnosti vnaprej jasno določiti in razkriti v pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF.

(37)

Da se vlagateljem ob izteku življenjske dobe ELTIF omogoči učinkovit odkup njihovih enot ali delnic, bi moral upravitelj ELTIF portfeljska sredstva ELTIF začeti prodajati pravočasno, da se zagotovi pravilna realizacija vrednosti. Pri določanju urejenega časovnega razporeda dezinvestiranja bi moral upravitelj ELTIF upoštevati različne profile zapadlosti naložb in čas, potreben za iskanje kupca sredstev, v katera je ELTIF vlagal. Ker vzdrževanje naložbenih omejitev v tem časovnem obdobju za unovčenje ni praktično, bi morala njihova veljavnost z začetkom obdobja za unovčenje prenehati.

(38)

Da bi razširili dostop malih vlagateljev do ELTIF, lahko KNPVP vlaga v enote ali delnice, ki jih izda ELTIF, če so enote ali delnice ELTIF primerne na podlagi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(39)

Omogočiti bi bilo treba, da lahko ELTIF sorazmerno zmanjša svoj kapital, če odproda katera od svojih sredstev, zlasti če gre za infrastrukturno naložbo.

(40)

Sredstva, ki ne kotirajo na borzi in v katera je ELTIF vlagal, lahko v času življenjske dobe sklada začnejo kotirati na reguliranem trgu. Če se to zgodi, sredstva morda ne izpolnjujejo več zahteve iz te uredbe, da ne smejo kotirati na borzi. Da se upravitelju ELTIF na urejen način omogoči dezinvestiranje takih sredstev, ki ne bi bila več primerna, bi se lahko ta sredstva do treh let upoštevala pri zahtevi po 70-odstotni omejitvi primernih naložbenih sredstev.

(41)

Ob upoštevanju posebnih značilnosti ELTIF in malih ter profesionalnih vlagateljev, h katerim so usmerjeni, je pomembno vzpostaviti temeljite zahteve glede preglednosti, ki bodo morebitnim vlagateljem omogočale informirano presojo in popolno zavedanje zadevnih tveganj. Poleg izpolnjevanja zahtev glede preglednosti iz Direktive 2011/61/EU bi morali ELTIF objaviti prospekt, katerega vsebina bi morala nujno vsebovati vse informacije, ki jih morajo kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa razkriti v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004 (10). Pri trženju ELTIF malim vlagateljem bi morala biti obvezna objava dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Poleg tega bi morali vsi dokumenti v zvezi s trženjem izrecno poudariti profil tveganj ELTIF.

(42)

ELTIF je lahko zanimiv za vlagatelje, kot so občine, cerkve, dobrodelne organizacije in ustanove, ki bi morali imeti možnost zahtevati, da se jih obravnava kot profesionalne stranke, če izpolnjujejo pogoje iz oddelka II Priloge II k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(43)

Ker so ELTIF usmerjeni tako k profesionalnim kot k malim vlagateljem po vsej Uniji, je trženjskim zahtevam, že določenim v Direktivi 2011/61/EU, treba dodati določene dodatne zahteve, da se zagotovi ustrezna raven zaščite malih vlagateljev. Tako bi morali biti na voljo sistemi za vpis, za izplačila imetnikom enot ali delničarjem, za ponovni odkup ali izplačilo enot ali delnic in za objavo podatkov, ki so jih ELTIF in njihovi upravitelji dolžni zagotoviti. Da se zagotovi, da se malih vlagateljev ne prikrajša v primerjavi z izkušenimi profesionalnimi vlagatelji, bi bilo treba pri trženju ELTIF malim vlagateljem uvesti nekatere zaščitne ukrepe. Če trženje ali plasiranje ELTIF malim vlagateljem poteka prek distributerja, bi moral ta izpolnjevati ustrezne zahteve iz Direktive 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(44)

Upravitelj ELTIF ali distributer bi moral pridobiti vse potrebne informacije o znanju in izkušnjah malega vlagatelja, njegovem finančnem stanju, nagnjenosti k tveganju, naložbenih ciljih in časovnem okviru, da lahko oceni, ali je ELTIF primeren za trženje zadevnemu malemu vlagatelju, pri čemer je treba med drugim upoštevati življenjsko dobo in načrtovano naložbeno strategijo ELTIF. Če življenjska doba ELTIF, ki se ponuja ali plasira malim vlagateljem, presega 10 let, bi moral poleg tega upravitelj ELTIF ali distributer jasno in v pisni obliki opozoriti na to, da ta produkt morda ni primeren za male vlagatelje, ki ne morejo sprejeti tako dolgoročne in nelikvidne zaveze.

(45)

Pri trženju ELTIF malim vlagateljem bi moral depozitar ELTIF spoštovati določbe Direktive 2009/65/ES glede primernosti subjektov, ki lahko nastopajo kot depozitarji, pravila prepovedi omejitve odgovornosti ter ponovne uporabe sredstev.

(46)

Z namenom okrepiti zaščito malih vlagateljev ta uredba določa tudi, da bi moral upravitelj ELTIF ali distributer pri malih vlagateljih – katerih portfelj iz gotovinskih vlog in finančnih instrumentov, z izjemo finančnih instrumentov, ki služijo kot zavarovanje, ne presega 500 000 EUR – potem ko je izvedel test ustreznosti in ustrezno naložbeno svetovanje, zagotoviti, da mali vlagatelj v ELTIF ne vloži več kot 10 % svojega portfelja ter da prvotni znesek, vložen v enega ali več ELTIF, ni nižji od 10 000 EUR.

(47)

V izrednih okoliščinah, opredeljenih v pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF, bi se lahko življenjska doba ELTIF zaradi večje prožnosti podaljšala ali skrajšala, da bi se uskladila z dolgoročno naložbeno strategijo sklada, na primer, če se projekt konča kasneje ali prej kot načrtovano.

(48)

Pristojni organ ELTIF bi moral redno preverjati, ali ELTIF izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Ker imajo pristojni organi v okviru Direktive 2011/61/EU že široke pristojnosti, je te pristojnosti treba razširiti glede na to uredbo.

(49)

Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14), bi moral biti v zvezi s to uredbo sposoben izvajati vsa pooblastila, ki so nanj prenesena z Direktivo 2011/61/EU, in bi moral imeti vsa za to potrebna sredstva, zlasti človeške vire.

(50)

ESMA bi moral imeti osrednjo vlogo pri uporabi pravil, ki zadevajo ELTIF, z zagotavljanjem dosledne uporabe pravil Unije s strani pristojnih nacionalnih organov. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki za vrednostne papirje in trge, je učinkovito in ustrezno, da se mu za predložitev Komisiji zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev v zvezi s politikami. Ti regulativni tehnični standardi bi se morali nanašati na okoliščine, v katerih je izključni namen uporabe izvedenih finančnih instrumentih zavarovanje pred tveganji, neločljivo povezanimi z naložbami, okoliščine, v katerih bo življenjska doba ELTIF dovolj dolga, da bo zajemala življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva ELTIF, lastnosti časovnega razporeda urejene prodaje sredstev ELTIF, opredelitve in metodologije izračuna stroškov, ki jih krijejo vlagatelji, predstavitve razkritja stroškov, ki jih krijejo investitorji, ter lastnosti sistemov, ki jih bodo ELTIF vzpostavili v vsaki državi članici, kjer želijo tržiti enote ali delnice.

(51)

Pri izmenjavi, prenosu in obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe bi bilo treba v celoti uporabljati Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(52)

Ker ciljev te uredbe, namreč zagotovitve enotnih zahtev glede pogojev za naložbe in delovanje ELTIF po vsej Uniji ter sočasnega popolnega upoštevanja potrebe po ravnovesju med varnostjo in zanesljivostjo ELTIF z učinkovitim delovanjem trga za dolgoročno financiranje in stroški za različne deležnike, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihove obsežnosti in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(53)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, še posebej zaščito potrošnikov, svobodo gospodarske pobude, pravico do pravnega sredstva in poštenega sojenja ter varstvo osebnih podatkov in dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in cilj

1.   Ta uredba določa enotna pravila glede pridobitve dovoljenj, naložbenih politik in pogojev delovanja alternativnih investicijskih skladov EU (EU AIS) ali razdelkov EU AIS, ki se v Uniji tržijo kot evropski dolgoročni investicijski skladi (ELTIF).

2.   Cilj te uredbe je zbrati kapital in ga usmeriti k evropskim dolgoročnim naložbam v realno gospodarstvo v skladu s ciljem Unije glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

3.   Na področju, ki ga zajema ta uredba, države članice ne smejo dodajati dodatnih zahtev.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„kapital“ pomeni skupni prispevek kapitala in nevpoklicani zavezani kapital, izračunan na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh plačil, dajatev in stroškov, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;

2.

„profesionalni vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki šteje kot profesionalna stranka ali ki se ga lahko na zahtevo obravnava kot profesionalno stranko v skladu s Prilogo II Direktive 2014/65/EU;

3.

„mali vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki ni profesionalni vlagatelj;

4.

„lastniški kapital“ pomeni lastniško udeležbo v kvalificiranem portfeljskem podjetju, ki ga predstavljajo delnice ali druge oblike udeležbe v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja, ki se izdajo njegovim vlagateljem;

5.

„navidezni lastniški kapital“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerega poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;

6.

„realno sredstvo“ pomeni sredstvo, ki ima vrednost zaradi svoje vsebine in lastnosti ter lahko zagotavlja donose, vključno z infrastrukturo in drugimi sredstvi, ki prinašajo gospodarske ali družbene koristi, kot so izobraževanje, svetovanje, raziskave in razvoj, ter vključno s poslovnimi ali stanovanjskimi nepremičninami, in sicer le, če so te sestavni del ali pomožni element dolgoročnega naložbenega projekta, ki prispeva k cilju Unije glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropi;

7.

„finančno podjetje“ pomeni katerega koli od naslednjih subjektov:

(a)

kreditno institucijo, kot je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(b)

investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki 1 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(c)

zavarovalnico, kot je opredeljena v točki 1 člena 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(d)

finančni holding, kot je opredeljen v točki 20 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(e)

mešani poslovni holding, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(f)

družba za upravljanje, kot je opredeljena v točki (b) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES;

(g)

upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kot je opredeljen v točki (b) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

8.

„EU AIS“ pomeni alternativni investicijski sklad EU (EU AIS), kot je opredeljen v točki (k) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

9.

„EU UAIS“ pomeni upravitelja alternativnih investicijskih skladov EU (EU UAIS), kot je opredeljen v točki l člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

10.

„pristojni organ ELTIF“ pomeni pristojni organ EU AIS v smislu točke (h) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

11.

„matična država članica ELTIF“ pomeni državo članico, v kateri je ELTIF pridobil dovoljenje;

12.

„upravitelj ELTIF“ pomeni EU UAIS, ki ima dovoljenje za upravljanje ELTIF, ali ELTIF, ki ima notranjega upravitelja, kadar njegova pravna oblika omogoča notranje upravljanje in kadar ni bil imenovan zunanji AIFM;

13.

„pristojni organ upravitelja ELTIF“ pomeni pristojni organ matične države članice UAIS, v smislu točke (q) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

14.

„posojanje vrednostnih papirjev“ in „izposojanje vrednostnih papirjev“ pomeni kateri koli posel, pri kateri nasprotna stranka prenese vrednostne papirje, pri čemer se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje na določen dan v prihodnosti ali kadar to zahteva prenosnik, pri čemer gre za posojanje vrednostnih papirjev v primeru nasprotne stranke, ki prenese vrednostne papirje, in izposojanje vrednostnih papirjev v primeru nasprotne stranke, na katero se slednji prenesejo;

15.

„repo posel“ pomeni repo posel, kot je opredeljen v točki 83 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

16.

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

17.

„prodaja na kratko“ pomeni dejavnost, kot je opredeljena v točki (b) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

18.

„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

19.

„večstranski sistem trgovanja“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.

Člen 3

Pridobitev dovoljenj in osrednji javni register

1.   ELTIF se lahko trži v Uniji le po pridobitvi dovoljenja v skladu s to uredbo. Dovoljenje za delovanje kot ELTIF velja v vseh državah članicah.

2.   Za predložitev vloge in izdajo dovoljenja za delovanje kot ELTIF so primerni le EU AIS.

3.   Pristojni organi ELTIF vsako četrtletje obvestijo ESMA o izdanih ali odvzetih dovoljenjih na podlagi te uredbe.

ESMA vodi osrednji javni register, v katerem so navedeni vsi ELTIF, ki so pridobili dovoljenje na podlagi te uredbe, upravitelj ELTIF in pristojni organ ELTIF. Register se da na voljo v elektronski obliki.

Člen 4

Oznaka in prepoved preoblikovanja

1.   Oznaka „ELTIF“ ali „evropski dolgoročni investicijski sklad“ se v povezavi s kolektivnim naložbenim podjemom ali z enotami ali delnicami, ki jih izdaja, lahko uporablja le, kadar je kolektivni naložbeni podjem pridobil dovoljenje v skladu s to uredbo.

2.   ELTIF se ne smejo preoblikovali v kolektivne naložbene podjeme, ki jih ta uredba ne zajema.

Člen 5

Vloga za pridobitev dovoljenja za delovanje kot ELTIF

1.   Vloga za pridobitev dovoljenja za delovanje kot ELTIF se predloži pri pristojnem organu ELTIF.

V vlogi za pridobitev dovoljenja za delovanje kot ELTIF se navede naslednje:

(a)

pravila sklada ali akti o ustanovitvi;

(b)

informacije o istovetnosti predlaganega upravitelja ELTIF ter podatki o sedanjem in preteklem upravljanju sklada ter izkušnjah v zvezi s tem;

(c)

informacije o istovetnosti depozitarja;

(d)

opis informacij, ki bodo na voljo vlagateljem, vključno z opisom ureditve za obravnavo pritožb, ki jih vložijo mali vlagatelji.

Pristojni organ ELTIF lahko glede te dokumentacije in informacij, predloženih na podlagi drugega pododstavka, zahteva pojasnilo in dodatne informacije.

2.   Le upravitelj EU UAIS, ki je pridobil dovoljenje na podlagi Direktive 2011/61/EU, sme pri pristojnem organu ELTIF zaprositi za dovoljenje za upravljanje ELTIF, za katerega je predložena vloga za pridobitev dovoljenja za delovanje v skladu z odstavkom 1. Kadar je pristojni organ ELTIF hkrati tudi pristojni organ EU UAIS, se takšna vloga za pridobitev dovoljenja za upravljanje ELTIF nanaša na dokumentacijo, ki se predloži za pridobitev dovoljenja na podlagi Direktive 2011/61/EU.

V vlogi za pridobitev dovoljenja za upravljanje ELTIF se navede naslednje:

(a)

pisni dogovor z depozitarjem;

(b)

informacije o ureditvi prenosa nalog glede portfelja in obvladovanja tveganja ter upravnih nalog v zvezi z ELTIF;

(c)

informacije o naložbenih strategijah, profilu tveganja in drugih značilnostih AIS, za katere ima EU UAIS dovoljenje za upravljanje.

Pristojni organ ELTIF lahko zaprosi pristojni organ EU UAIS za pojasnilo in informacije glede dokumentacije, na katero se nanaša drugi pododstavek, ali za potrdilo o tem, ali so ELTIF zajete v okviru dovoljenja, ki ga je EU UAIS pridobil za upravljanje AIS. Pristojni organ EU UAIS mora odgovoriti v 10 delovnih dneh od datuma, ko je prejel zahtevo pristojnega organa ELTIF.

3.   Vlagatelji se v dveh mesecih od datuma predložitve popolne vloge obvestijo o tem, ali sta bili izdani dovoljenji za delovanje kot ELTIF, vključno z dovoljenjem, da EU AIFM lahko upravlja ELTIF.

4.   O vseh naknadnih spremembah dokumentacije iz odstavkov 1 in 2, se takoj obvesti pristojni organ ELTIF.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 EU AIS, katerega pravna oblika omogoča notranje upravljanje in katerega upravljavski organ se odloči, da ne bo imenoval zunanjega UAIS, hkrati zaprosi za dovoljenje za delovanje kot ELTIF iz te uredbe in kot UAIS iz Direktive 2011/61/EU.

Brez poseganja v člen 7 Direktive 2011/61/EU se v vlogi za pridobitev dovoljenja za notranje upravljanje ELTIF navede naslednje:

(a)

pravila sklada ali akti o ustanovitvi;

(b)

opis informacij, ki bodo na voljo vlagateljem, vključno z opisom ureditve za obravnavo pritožb, ki jih vložijo mali vlagatelji.

Z odstopanjem od odstavka 3 se EU AIS, ki ima notranjega upravitelja, v treh mesecih od datuma predložitve popolne vloge obvesti o tem, ali je bilo izdano dovoljenje za delovanje kot ELTIF.

Člen 6

Pogoji za izdajo dovoljenja za delovanje kot ELTIF

1.   EU AIS se izda dovoljenje za delovanje kot ELTIF le, kadar je njegov pristojni organ:

(a)

prepričan, da je EU AIS zmožen izpolniti vse zahteve iz te uredbe;

(b)

odobril vlogo EU UAIS, ki je v skladu z Direktivo 2011/61/EU pridobil dovoljenje za upravljanje ELTIF, pravila sklada ali akte o ustanovitvi in izbiro depozitarja.

2.   Kadar EU AIS predloži vlogo na podlagi člena 5(5) te uredbe, mu pristojni organ izda dovoljenje le, če je prepričan, da EU AIS izpolnjuje tako zahteve iz te uredbe kot zahteve iz Direktive 2011/61/EU glede izdaje dovoljenja EU UAIS.

3.   Pristojni organ ELTIF lahko zavrne odobritev vloge EU UAIS za upravljanje ELTIF le, če EU UAIS:

(a)

ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe;

(b)

ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2011/61/EU;

(c)

ni pridobil dovoljenja svojega pristojnega organa za upravljanje AIS, ki izvajajo naložbene strategije iste vrste, kot jih zajema ta uredba, ali

(d)

ni predložil dokumentacije iz člena 5(2) ali pojasnil ali informacij, ki se zahtevajo v skladu z navedenim členom.

Pred zavrnitvijo odobritve vloge se pristojni organ ELTIF posvetuje s pristojnim organom EU UAIS.

4.   Pristojni organ ELTIF ne izda dovoljenja za delovanje kot ELTIF, če EU AIS, ki je predložil vlogo za pridobitev dovoljenja, na podlagi predpisov ne sme tržiti svojih enot ali delnic v svoji matični državi članici.

5.   Pristojni organ ELTIF sporoči EU AIS razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za delovanje kot ELTIF.

6.   Vloga, ki je bila zavrnjena na podlagi tega poglavja, ne sme biti ponovno predložena pristojnim organom drugih držav članic.

7.   Izdaja dovoljenja za delovanje kot ELTIF ne sme biti pogojena z zahtevo, da EU UAIS, ki se mu dovoljenje izda v matični državi članici ELTIF, upravlja ELTIF, ali da EU UAIS izvaja ali prenese katere koli dejavnosti v matično državo članico ELTIF.

Člen 7

Veljavna pravila in odgovornost

1.   ELTIF mora vedno spoštovati določbe te uredbe.

2.   ELTIF in njegov upravitelj morata vedno izpolnjevati zahteve iz Direktive 2011/61/EU.

3.   Za zagotavljanje skladnosti s to uredbo je odgovoren upravitelj ELTIF, ki je v skladu z Direktivo 2011/61/EU odgovoren tudi za kakršne koli kršitve te uredbe. Upravitelj ELTIF je poleg tega odgovoren za izgubo ali škodo, ki bi nastala zaradi neskladnosti s to uredbo.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI V ZVEZI Z NALOŽBENO POLITIKO ELTIF

ODDELEK 1

Splošna pravila in primerna sredstva

Člen 8

Naložbeni razdelki

Kadar ELTIF obsega več naložbenih razdelkov, se vsak razdelek za namene tega poglavja obravnava kot ločen ELTIF.

Člen 9

Primerne naložbe

1.   V skladu s cilji iz člena 1(2) lahko ELTIF vlaga le v naslednje kategorije sredstev in le pod pogoji, ki jih določa ta uredba:

(a)

primerna naložbena sredstva;

(b)

sredstva iz člena 50(1) Direktive 2009/65/ES.

2.   ELTIF ne sme opravljati ničesar od naštetega:

(a)

prodaje sredstev na kratko;

(b)

prevzemati neposredne ali posredne izpostavljenosti blagu, vključno prek izvedenih finančnih instrumentov, certifikatov, ki jih predstavljajo, indeksov, ki na njih temeljijo, ali kakršnega koli drugega načina ali instrumenta, s katerim bi pridobili tako izpostavljenost;

(c)

vstopati v pogodbena razmerja glede posojanja in izposojanja vrednostnih papirjev in glede repo poslov ali druga pogodbena razmerja, ki imajo enakovreden ekonomski učinek in pomenijo podobna tveganja, če ta pogodbena razmerja vplivajo na več kot 10 % sredstev ELTIF;

(d)

uporabljati izvedenih finančnih instrumentov, razen če je izključni namen uporabe takšnih instrumentov zavarovanje pred tveganji, neločljivo povezanimi z drugimi naložbami ELTIF.

3.   Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po odprtem javnem posvetovanju pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila za opredelitev okoliščin, v katerih je izključni namen uporabe izvedenih finančnih instrumentih zavarovanje pred tveganji, neločljivo povezanimi z naložbami iz točke (d) odstavka 2.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 9. septembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 10

Primerna naložbena sredstva

Sredstvo iz točke (a) člena 9(1) je primerno za naložbo s strani ELTIF le, če spada v katero od naslednjih kategorij:

(a)

instrumenti lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala, ki jih je:

(i)

izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje in jih je ELTIF pridobil od kvalificiranega portfeljskega podjetja ali od tretje osebe prek sekundarnega trga;

(ii)

izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje v zameno za instrument lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala, ki ga je ELTIF prej pridobil od kvalificiranega portfeljskega podjetja ali od tretje osebe prek sekundarnega trga;

(iii)

izdalo podjetje, katerega hčerinsko podjetje v večinski lasti je kvalificirano portfeljsko podjetje, v zameno za instrument lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala, ki ga je ELTIF v skladu s točkama (i) in (ii) pridobil od kvalificiranega lastniškega podjetja ali od tretje osebe prek sekundarnega trga;

(b)

dolžniški instrumenti, ki jih je izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje;

(c)

posojila, ki jih je ELTIF odobril kvalificiranemu portfeljskemu podjetju, z zapadlostjo, ki ni daljša od življenjske dobe ELTIF;

(d)

enote ali delnice enega ali več drugih ELTIF, evropske sklade tveganega kapitala (EuVECA) in evropske sklade za socialno podjetništvo (EuSEF), če ti niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v ELTIF;

(e)

neposredni deleži ali posredni deleži prek kvalificiranega portfeljskega podjetja posameznih realnih sredstev v vrednosti najmanj 10 000 000 EUR ali v enakovrednem znesku v valuti in v trenutku, v katerih so ti odhodki nastali.

Člen 11

Kvalificirano portfeljsko podjetje

1.   Kvalificirano portfeljsko podjetje iz člena 10 je portfeljsko podjetje, ki ni kolektivni naložbeni podjem in ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

ni finančno podjetje;

(b)

je podjetje, ki:

(i)

ni sprejeto v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja bodisi

(ii)

je sprejeto v trgovanje na reguliranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja, pri čemer njegova tržna kapitalizacija ne presega 500 000 000 EUR;

(c)

ustanovljeno je v državi članici ali v tretji državi, če:

(i)

ta tretja država ni uvrščena med jurisdikcije, za katere je Projektna skupina za finančno ukrepanje ugotovila, da so visoko tvegane in niso pripravljene sodelovati,

(ii)

je ta tretja država podpisala sporazum z matično državo članico upravitelja ELTIF in z vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži ELTIF, da zagotovi, da tretja država v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotovi učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, vključno z vsemi večstranskimi davčnimi sporazumi.

2.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 tega člena je kvalificirano portfeljsko podjetje lahko finančno podjetje, ki izključno financira kvalificirana portfeljska podjetja iz odstavka 1 tega člena ali realna sredstva iz točke (e) člena 10.

Člen 12

Nasprotja interesov

ELTIF ne vlaga v primerno naložbeno sredstvo, v katerem upravitelj ELTIF ima ali bo imel neposredni ali posredni interes, ki ni imetništvo enot ali delnic ELTIF, EuSEF ali EuVECA, ki ga upravlja.

ODDELEK 2

Določbe o naložbenih politikah

Člen 13

Sestava in diverzifikacija portfelja

1.   ELTIF vložijo v primerna naložbena sredstva vsaj 70 % svojega kapitala.

2.   ELTIF vložijo največ:

(a)

10 % svojega kapitala v instrumente, ki jih je izdalo katero koli posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje, ali v posojila, ki so odobrena kateremu koli posameznemu kvalificiranemu portfeljskemu podjetju;

(b)

10 % svojega kapitala neposredno ali posredno v posamezno realno sredstvo;

(c)

10 % svojega kapitala v enote ali delnice katerega koli posameznega ELTIF, EuVECA ali EuSEF;

(d)

5 % svojega kapitala v sredstva iz točke (b) člena 9(1), če jih je izdal kateri koli posamezni organ.

3.   Skupna vrednost enot ali delnic ELTIF, EuvECA in EuSEF v portfelju ELTIF ne sme presegati 20 % vrednosti kapitala ELTIF.

4.   Skupna izpostavljenost ELTIF nasprotni stranki, ki izhaja iz poslov z izvedenim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na prostem trgu (OTC), pogodb o začasni prodaji ali iz pogodb o začasnem odkupu, ne sme presegati 5 % vrednosti kapitala ELTIF.

5.   Z odstopanjem od točk (a) in (b) odstavka 2 lahko ELTIF zviša 10-odstotno omejitev iz navedenih točk na 20 %, če skupna vrednost sredstev, ki jih ima ELTIF v kvalificiranih portfeljskih podjetjih in v posameznih realnih sredstvih, v katera vloži več kot 10 % svojega kapitala, ne presega 40 % vrednosti kapitala ELTIF.

6.   Brez poseganja v točko (d) odstavka 2 lahko ELTIF zviša petodstotno mejo iz navedene točke na 25 %, kadar obveznice izda kreditna institucija z registriranim sedežem v državi članici, ki je na podlagi zakona predmet posebnega javnega nadzora, zasnovanega za varstvo imetnikov obveznic. Zlasti se zneski, ki izhajajo iz izdaje teh obveznic, v skladu z zakonom vložijo v sredstva, ki so v celotnem obdobju do dospelosti obveznice zmožne kriti terjatve, ki izhajajo iz teh obveznic, in ki bi se v primeru propada izdajatelja prednostno uporabile za poplačilo glavnice in plačilo obračunanih in še ne izplačanih obresti.

7.   Podjetja, ki so vključena v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov, kot jih ureja Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (20), ali v skladu s priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi, se za namene izračunavanja omejitev iz odstavkov 1 do 6 obravnavajo kot posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje ali posamezni organ.

Člen 14

Saniranje stanja naložb

V primeru, da ELTIF krši zahteve po diverzifikaciji iz člena 13(2) do (6), upravitelj ELTIF pa ne more vplivati na kršitev, slednji v ustreznem času sprejme ukrepe, ki so potrebni, da to stanje sanira, in pri tem upošteva interese vlagateljev v ELTIF.

Člen 15

Koncentracija

1.   ELTIF lahko pridobi največ 25 % enot ali delnic posameznega ELTIF, EuVECA ali EuSEF.

2.   Omejitve glede koncentracije iz člena 56(2) Direktive 2009/65/ES se uporabljajo le za naložbe v sredstva iz točke (b) člena 9(1) te uredbe.

Člen 16

Izposojanje denarja

1.   ELTIF si lahko izposodi denar, če izposoja izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

predstavlja največ 30 % vrednosti kapitala ELTIF;

(b)

njen namen je vlaganje v primerna naložbena sredstva, razen za posojila iz točke (c) člena 10, pod pogojem, da deleži v denarju ali njihovi ustrezniki, ki jih ima ELTIF, ne zadostujejo za zadevno naložbo;

(c)

pogodba zanjo je sklenjena v isti valuti, kot je valuta sredstev, ki bodo pridobljena z izposojenim denarjem;

(d)

njena zapadlost ni daljša od življenjske dobe ELTIF;

(e)

bremeni sredstva, ki predstavljajo največ 30 % vrednosti kapitala ELTIF.

2.   Upravitelj ELTIF v svojem prospektu navede, ali si v okviru svoje naložbene strategije namerava izposoditi denar.

Člen 17

Uporaba sestave portfelja in pravil o diverzifikaciji

1.   Naložbene omejitve iz člena 13(1) se:

(a)

začnejo uporabljati do datuma, navedenega v pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF;

(b)

prenehajo uporabljati, ko ELTIF začne prodajati sredstva, da bodo vlagatelji po izteku življenjske dobe ELTIF imeli možnost odkupa njihovih enot ali delnic;

(c)

začasno umaknejo, ko ELTIF zbira dodatni kapital ali zmanjša obstoječega, pod pogojem, da ta umik ne traja dlje od 12 mesecev.

Datum iz točke (a) prvega pododstavka upošteva posebnosti in značilnosti sredstev, v katera bo ELTIF vložil, ne sme pa biti določen pozneje kot pet let po datumu pridobitve dovoljenja za delovanje kot ELTIF ali pozneje od polovice življenjske dobe ELTIF, kot je določena v skladu s členom 18(3), kar nastopi prej. V izjemnih primerih lahko pristojni organ ELTIF ob predložitvi ustrezno utemeljenega naložbenega načrta odobri podaljšanje te časovne omejitve, vendar ne več kot za dodatno leto.

2.   Če dolgoročno sredstvo, v katero je ELTIF vlagal, izda kvalificirano portfeljsko podjetje, ki ne izpolnjuje več zahtev iz točke (b) člena 11(1), se dolgoročno sredstvo lahko še naprej upošteva za namene izračunavanja naložbene omejitve iz člena 13(1), za največ tri leta od datuma, na katerega kvalificirano portfeljsko podjetje ne izpolnjuje več zahtev iz točke (b) člena 11(1).

POGLAVJE III

ODKUP, TRGOVANJE IN IZDAJANJE ENOT ALI DELNIC ELTIF TER RAZDELITEV IZKUPIČKA IN KAPITALA

Člen 18

Politika odkupov ter življenjska doba ELTIF

1.   Vlagatelji v ELTIF ne morejo zahtevati odkupa svojih enot ali delnic pred iztekom življenjske dobe ELTIF. Vlagatelji pridobijo možnost za odkup dan po datumu izteka življenjske dobe ELTIF.

V pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF se jasno navede iztek življenjske dobe ELTIF v obliki točnega datuma, lahko pa tudi pravica do začasnega podaljšanja življenjske dobe ELTIF ter pogoji za uveljavljanje te pravice.

V pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF ter v razkritju vlagateljem se določijo postopki za odkup enot ali delnic in prodajo sredstev, jasno pa se navede tudi, da vlagatelji pridobijo možnost za odkup dan po datumu izteku življenjske dobe ELTIF.

2.   Z odstopanjem od člena 1 se pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF lahko predvidi možnost odkupa pred iztekom življenjske dobe ELTIF, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

odkup ni odobren pred datumom iz točke (a) člena 17(1);

(b)

v času izdaje dovoljenja in v celotni življenjski dobi ELTIF je njegov upravitelj sposoben pristojnim organom dokazati, da so vzpostavljeni ustrezen sistem za upravljanje likvidnosti in učinkoviti postopki za spremljanje likvidnostnega tveganja ELTIF, ki so skladni z dolgoročno naložbeno strategijo ELTIF in s predlagano politiko odkupov;

(c)

upravitelj ELTIF določi politiko odkupov, v kateri so točno določena obdobja, v katerih vlagatelji lahko zaprosijo za odkup;

(d)

politika odkupov ELTIF zagotavlja, da je skupni znesek odkupov v katerem koli obdobju omejen na odstotek tistih sredstev ELTIF, ki so navedena v točki (b) člena 9(1). Ta odstotek mora biti usklajen s strategijo za upravljanje likvidnosti in naložbe, ki jo razkrije upravitelj ELTIF;

(e)

politika odkupov ELTIF zagotavlja, da so vlagatelji obravnavani pošteno in da so odkupi odobreni sorazmerno, če skupen znesek zahtevkov v katerem koli obdobju presega odstotek iz točke (d) tega odstavka.

3.   Življenjska doba ELTIF mora biti skladna z njegovo dolgoročno naravo in dovolj dolga, da zajema življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva ELTIF, merjeno glede na profil nelikvidnosti, gospodarsko življenjsko dobo sredstva in navedeni naložbeni cilj ELTIF.

4.   Vlagatelji lahko zahtevajo prenehanje ELTIF, če njihove zahteve po odkupu, vložene v skladu s politiko odkupov ELTIF, v enem letu po datumu, ko so bile vložene, niso izpolnjene.

5.   Vlagatelji morajo vedno imeti možnost, da so poplačani v denarju.

6.   Poplačilo v naravi iz sredstev ELTIF je mogoče le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

v pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF je ta možnost predvidena, če so vsi vlagatelji obravnavani pravično;

(b)

vlagatelj pisno zahteva poplačilo v delnicah sredstev ELTIF;

(c)

prenosa teh sredstev ne omejujejo nobena posebna pravila.

7.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi okoliščine, v katerih življenjska doba ELTIF šteje za dovolj dolgo, da zajame življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva ELTIF, kot je navedeno v odstavku 3.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 9. septembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 19

Sekundarni trg

1.   Pravila ali akti o ustanovitvi ELTIF ne smejo preprečevati sprejetja enot ali delnic tega ELTIF v trgovanje na reguliranemu trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja.

2.   Pravila ali akti o ustanovitvi ELTIF vlagateljem ne smejo preprečevati prostega prenosa njihovih enot ali delnic tretjim osebam, z izjemo upravitelja ELTIF.

3.   ELTIF v svojih periodičnih poročilih objavi tržno vrednost enot ali delnic, ki kotirajo na borzi, skupaj z neto vrednostjo sredstev na enoto ali delnico.

4.   V primeru znatne spremembe vrednosti sredstev, upravitelj ELTIF to razkrije vlagateljem v svojih periodičnih poročilih.

Člen 20

Izdaja novih enot ali delnic

1.   ELTIF lahko ponudi nove izdaje enot ali delnic v skladu s svojimi pravili ali akti o ustanovitvi.

2.   ELTIF ne sme izdajati novih enot ali delnic po ceni, ki je nižja od njihove neto vrednosti, ne da bi jih prej po tej ceni ponudili obstoječim vlagateljem v ELTIF.

Člen 21

Prodaja sredstev ELTIF

1.   ELTIF za urejeno prodajo svojih sredstev, s katero bodo vlagatelji po izteku življenjske dobe ELTIF imeli možnost odkupa svojih enot ali delnic, sprejme razčlenjen časovni razpored in ga razkrije pristojnemu organu ELTIF najpozneje eno leto pred datumom izteka življenjske dobe ELTIF.

2.   Časovni razpored iz odstavka 1 vsebuje:

(a)

oceno trga za potencialne kupce;

(b)

oceno in primerjavo potencialnih prodajnih cen;

(c)

vrednotenje sredstev, ki bodo odprodana;

(d)

časovni okvir za časovni razpored prodaje.

3.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila za oceno iz točke (a) in vrednotenje iz točke (c) odstavka 2.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 9. septembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 22

Razdelitev izkupička in kapitala

1.   ELTIF lahko med vlagatelje redno razdeli izkupiček, ki ga prinašajo sredstva, vsebovana v portfelju. Ta izkupiček obsega:

(a)

izkupiček, ki ga sredstva redno ustvarjajo;

(b)

povečano vrednost kapitala, realizirano po prodaji sredstva.

2.   Izkupiček se ne razdeli v obsegu, ki bi presegal, kar je potrebno za prihodnje obveznosti ELTIF.

3.   ELTIF lahko v primeru prodaje sredstva pred iztekom življenjske dobe ELTIF sorazmerno zmanjša svoj kapital, pod pogojem, da upravitelj ELTIF upravičeno meni, da je takšna prodaja v interesu vlagateljev.

4.   V pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF se določi politika razdelitve, ki jo bo ELTIF izvajal med svojo življenjsko dobo sklada.

POGLAVJE IV

ZAHTEVE GLEDE PREGLEDNOSTI

Člen 23

Preglednost

1.   Enote ali delnice ELTIF se ne tržijo brez predhodne objave prospekta.

Enote ali delnice ELTIF se ne tržijo malim vlagateljem v Uniji brez predhodne objave dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014.

2.   Prospekt vsebuje vse informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za informirano presojo o predlagani naložbi ter predvsem z njo povezanih tveganjih.

3.   Prospekt vsebuje najmanj naslednje:

(a)

izjavo, v kateri je navedeno, kako naložbeni cilji ELTIF in strategija za doseganje teh ciljev kvalificirajo naravo sklada kot dolgoročno;

(b)

informacije, ki jih bodo razkrili kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa v skladu z Direktivo 2003/71/ES in Uredbo (ES) št. 809/2004;

(c)

informacije, ki bodo razkrite vlagateljem na podlagi člena 23 Direktive 2011/61/EU, če jih ne zajema že točka (b) tega odstavka;

(d)

jasno oznako kategorij sredstev, za katera ima ELTIF dovoljenje, da lahko vanje vlaga;

(e)

jasno oznako jurisdikcij, v katerih ELTIF lahko vlaga;

(f)

kakršne koli druge informacije, za katere pristojni organi menijo, da so pomembne za namene odstavka 2.

4.   Prospekt in vsi drugi dokumenti v zvezi s trženjem morajo jasno obveščati vlagatelje o nelikvidni naravi ELTIF.

Zlasti morajo prospekt in vsi drugi dokumenti v zvezi s trženjem jasno:

(a)

obveščati vlagatelje o dolgoročni naravi naložb ELTIF;

(b)

obveščati vlagatelje o izteku življenjske dobe ELTIF in o možnosti za podaljšanje njegove življenjske dobe, če je ta možnost določena, ter o pogojih za to podaljšanje;

(c)

navesti, ali se namerava ELTIF tržiti malim vlagateljem;

(d)

obrazložiti, da imajo vlagatelji v skladu s členom 18 in s pravili ali akti o ustanovitvi ELTIF pravico odkupiti svojo naložbo;

(e)

navesti pogostost in čas razdelitve morebitnega izkupička vlagateljem med življenjsko dobo ELTIF;

(f)

svetovati vlagateljem, da naj v ELTIF vložijo le majhen delež svojega naložbenega portfelja;

(g)

opisati politiko zavarovanja pred tveganji ELTIF, vključno z jasno oznako, da se sme izvedene finančne instrumente uporabiti le za namene zavarovanja pred tveganji, neločljivo povezanimi z drugimi naložbami ELTIF, in z oznako morebitnega učinka uporabe izvedenih finančnih instrumentov na profil tveganja ELTIF;

(h)

obvestiti vlagatelje o tveganjih, povezanih z vlaganjem v realna sredstva, vključno z infrastrukturo;

(i)

redno, najmanj enkrat letno, obveščati vlagatelje o jurisdikcijah, v katerih je ELTIF vlagal.

5.   Poleg informacij iz člena 22 Direktive 2011/61/EU letno poročilo ELTIF vsebuje naslednje:

(a)

izkaz finančnih tokov;

(b)

informacije o vsaki udeležbi v instrumentih, ki vključujejo proračunska sredstva Unije;

(c)

informacije o vrednosti posameznih kvalificiranih portfeljskih podjetij in vrednosti drugih sredstev, v katera je vlagal ELTIF, vključno z vrednostjo uporabljenih izvedenih finančnih instrumentov;

(d)

informacije o jurisdikcijah, v katerih se nahajajo sredstva ELTIF.

6.   Na zahtevo malega vlagatelja upravitelj ELTIF predloži dodatne informacije o količinskih omejitvah, ki se uporabljajo pri obvladovanju tveganja ELTIF, o metodah, izbranih v ta namen, ter o zadnjih spremembah pri glavnih tveganjih in donosih kategorij sredstev.

Člen 24

Dodatne zahteve prospekta

1.   ELTIF pristojnim organom ELTIF pošlje svoj prospekt in vse njegove spremembe ter letno poročilo. ELTIF to dokumentacijo na zahtevo posreduje pristojnemu organu upravitelja ELTIF. ELTIF to dokumentacijo zagotovi v roku, ki ga določijo ti pristojni organi.

2.   Pravila ali akti o ustanovitvi ELTIF tvorijo sestavni del prospekta in se mu priložijo.

Listin iz odstavka 1 ni treba priložiti k prospektu, če so vlagatelji obveščeni, da se jim lahko ti dokumenti na zahtevo pošljejo, ali če so obveščeni o kraju v vsaki državi članici, kjer se enote ali delnice tržijo in kjer vlagatelj lahko vanje vpogleda.

3.   V prospektu se opredeli, na kakšen način bo letno poročilo na voljo vlagateljem. V prospektu se določi, da se malim vlagateljem na zahtevo brezplačno zagotovi izvod letnega poročila v tiskani obliki.

4.   Vlagateljem se na zahtevo brezplačno zagotovita prospekt ter zadnje objavljeno letno poročilo.

Prospekt se lahko zagotovi na trajnem nosilcu podatkov ali na spletnem mestu. Malim vlagateljem se na zahtevo brezplačno zagotovi izvod v tiskani obliki.

5.   Bistvene sestavine prospekta se sproti posodabljajo.

Člen 25

Razkritje stroškov

1.   Prospekt mora jasno obveščati vlagatelje o obsegu različnih stroškov, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji. Različni stroški se razvrstijo glede na naslednje rubrike:

(a)

stroški vzpostavitve ELTIF;

(b)

stroški, povezani s pridobivanjem sredstev;

(c)

pristojbine, povezane z upravljanjem in izvajanjem;

(d)

stroški distribucije;

(e)

drugi stroški, vključno z upravnimi in regulativnimi stroški ter stroški depozitarja, hrambe, strokovnih storitev in revizije.

2.   V prospektu se razkrije skupno razmerje stroškov glede na kapital ELTIF.

3.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobno navede skupne opredelitve, metodologije izračunavanja in oblike predstavitve stroškov iz odstavka 1 ter skupnega razmerja stroškov iz odstavka 2;

Pri pripravi teh regulativnih tehničnih standardov ESMA upošteva regulativne tehnične standarde iz točk (a) in (c) člena 8(5) Uredbe (EU) št. 1286/2014.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 9. septembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE V

TRŽENJE ENOT ALI DELNIC ELTIF

Člen 26

Sistemi, ki so na voljo vlagateljem

1.   Upravitelj ELTIF, katerega enote ali delnice so namenjene za trženje malim vlagateljem, v vsaki državi članici, v kateri namerava tržiti enote ali delnice navedenega ELTIF, vzpostavi sisteme, ki bodo na voljo za vpis, izplačila imetnikom enot ali delničarjem, ponovni odkup enot ali delnic, odkup enot ali delnic in objavo podatkov, ki so jih ELTIF in njihovi upravitelji dolžni zagotoviti.

2.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov s podrobno opredelitvijo vrst in značilnosti sistemov, njihovo tehnično infrastrukturo in natančno opredelitev njihovih nalog v zvezi z vlagatelji ELTIF iz odstavka 1.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 9. septembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 27

Postopek notranjega ocenjevanja za ELTIF, ki se tržijo malim vlagateljem

1.   Upravitelj ELTIF, katerega enote ali delnice so namenjene za trženje malim vlagateljem, vzpostavi in uporabi poseben interni postopek za oceno tega ELTIF pred trženjem ali distribucijo malim vlagateljem.

2.   V okviru internega postopka iz odstavka 1 upravitelj ELTIF oceni, ali je ELTIF primeren za trženje malim vlagateljem, pri čemer upošteva vsaj:

(a)

življenjsko dobo ELTIF, in

(b)

nameravano naložbeno strategijo ELTIF.

3.   Upravitelj ELTIF vsem distributerjem da na voljo vse potrebne informacije o ELTIF, ki se trži malim vlagateljem, vključno z informacijami glede njegove življenjske dobe in naložbene strategije ter o postopku notranjega ocenjevanja in o jurisdikcijah, v katerih je ELTIF dovoljeno vlagati.

Člen 28

Posebne zahteve glede distribucije ELTIF malim vlagateljem

1.   Če upravitelj ELTIF neposredno ponudi ali plasira enote ali delnice ELTIF malim vlagateljem, pridobi informacije glede naslednjega:

(a)

znanja malega vlagatelja in njegovih izkušenj na področju naložb, kjer deluje ELTIF;

(b)

finančnega stanja malega vlagatelja, vključno z njegovo zmožnostjo kritja izgub;

(c)

naložbenih ciljev malega vlagatelja, vključno s časovnim obdobjem naložbe.

Na podlagi informacij, pridobljenih v skladu s prvim pododstavkom, upravitelj ELTIF priporoči ELTIF le, če je ustrezen za tega konkretnega malega vlagatelja.

2.   Če je življenjska doba ELTIF, ki je ponujen ali plasiran malim vlagateljem, daljša od 10 let, upravitelj ELTIF ali distributer objavi jasno pisno opozorilo, da je produkt ELTIF lahko neustrezen za male vlagatelje, ki si ne morejo privoščiti tako dolgoročne in nelikvidne obveze.

Člen 29

Posebne določbe glede depozitarja ELTIF, ki se trži malim vlagateljem

1.   Z odstopanjem od člena 21(3) Direktive 2011/61/EU je depozitar ELTIF, ki se trži malim vlagateljem, vrsta subjekta iz člena 23(2) Direktive 2009/65/ES.

2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 21(13) in člena 21(14) Direktive 2011/61/EU se depozitar ELTIF, ki se trži malim vlagateljem, ne more razrešiti odgovornosti v primeru izgube finančnih instrumentov, ki so v hrambi tretje osebe.

3.   Če se ELTIF trži malim vlagateljem, se odgovornost depozitarja iz člena 21(12) Direktive 2011/61/EU ne more izključiti ali omejiti s sporazumom.

4.   Vsak sporazum, ki je v nasprotju z odstavkom 3, je ničen.

5.   Depozitar ELTIF ali katera koli tretja oseba, na katero je bila prenesena funkcija hrambe, sredstev, ki jih hrani depozitar, ne sme ponovno uporabiti za svoj račun. Ponovna uporaba zajema vse posle s hranjenimi sredstvi, vključno, a ne izključno, s prenosom, zastavo, prodajo in posojanjem.

Sredstva, ki jih hrani depozitar ELTIF, se lahko ponovno uporabijo samo, če:

(a)

ponovna uporaba sredstev izvrši za račun ELTIF;

(b)

če depozitar izpolnjuje navodila upravitelja ELTIF v imenu ELTIF;

(c)

je ponovna uporaba v korist ELTIF in v interesu imetnikov enot ali delničarjev ter

(d)

je posel krit z visokokakovostnim in likvidnim zavarovanjem, ki ga ELTIF prejme v okviru ureditve prenosa lastninskih pravic.

Tržna vrednost zavarovanja iz točke (d) drugega pododstavka mora biti nenehno najmanj tolikšna, kot je seštevek tržne vrednosti ponovno uporabljenih sredstev ter premije.

Člen 30

Dodatne zahteve za trženje ELTIF malim vlagateljem

1.   Enote ali delnice ELTIF se lahko tržijo malim vlagateljem pod pogojem, da upravitelj ELTIF ali distributer malim vlagateljem zagotovi ustrezno naložbeno svetovanje.

2.   Upravitelj ELTIF lahko neposredno ponudi ali plasira enote ali delnice ELTIF malim vlagateljem, le če ima ta upravitelj dovoljenje, da zagotovi storitve iz točk (a) in (b)(i) člena 6(4) Direktive 2011/61/EU, in le potem, ko ta upravitelj izvede test ustreznosti iz člena 28(1) te uredbe.

3.   Če portfelj finančnih instrumentov potencialnega malega vlagatelja ne presega 500 000 EUR, upravitelj ELTIF ali kateri koli distributer, potem ko izvede test ustreznosti iz člena 28(1) in zagotovi ustrezno naložbeno svetovanje, na osnovi informacij, ki jih predloži potencialni mali vlagatelj, zagotovi, da potencialni vlagatelj v ELTIF ne vloži skupnega zneska, ki presega 10 % portfelja finančnih instrumentov tega vlagatelja, ter da je začetni minimalni vloženi znesek v enega ali več ELTIF 10 000 EUR.

Potencialni mali vlagatelj je odgovoren, da upravitelju ELTIF ali distributerju zagotovi točne informacije o svojem portfelju finančnih instrumentov in o svojih naložbah v ELTIF, kakor je navedeno v prvem pododstavku.

Za namene tega odstavka portfelj finančnih instrumentov vključuje tudi denarne vloge in finančne instrumente, ne pa tudi finančnih instrumentov, ki so zastavljeni kot zavarovanje.

4.   Pravila ali akti o ustanovitvi ELTIF, ki se trži malim vlagateljem, morajo zagotoviti enako obravnavo vseh vlagateljev in da posamezni vlagatelji ali skupine vlagateljev niso deležni posebne obravnave ali posebnih gospodarskih ugodnosti;

5.   Pravna oblika ELTIF, ki se trži malim vlagateljem, ne sme pomeniti dodatne odgovornosti za malega vlagatelja ali zahtevati dodatnih obvez za tega vlagatelja, razen prvotnih kapitalskih obvez;

6.   Mali vlagatelji lahko med obdobjem vpisa in vsaj dva tedna po datumu vpisa enot ali delnic ELTIF prekličejo svoj vpis, denar pa jim je vrnjen brez kazni;

7.   Upravitelj ELTIF, ki se trži malim vlagateljem, vzpostavi ustrezne postopke in ureditev za obravnavanje pritožb malih vlagateljev, ki slednjim omogočajo, da vložijo pritožbe v uradnem jeziku oziroma enem izmed uradnih jezikov svoje države članice.

Člen 31

Trženje enot ali delnic ELTIF

1.   Upravitelj ELTIF lahko trži enote ali delnice tega ELTIF profesionalnim in malim vlagateljem v svoji matični državi po uradni obvestitvi v skladu s členom 31 Direktive 2011/61/EU.

2.   Upravitelj ELTIF lahko trži enote ali delnice tega ELTIF profesionalnim in malim vlagateljem v državah članicah, ki niso matična država upravitelja ELTIF, po uradni obvestitvi v skladu s členom 32 Direktive 2011/61/EU.

3.   Upravitelj ELTIF v zvezi z vsakim ELTIF, ki ga upravlja, pristojnim organom podrobno navede, ali ga namerava tržiti malim vlagateljem.

4.   Poleg dokumentacije in informacij, ki so zahtevane na podlagi členov 31 in 32 Direktive 2011/61/EU, upravitelj ELTIF pristojnim organom priskrbi naslednje:

(a)

prospekt ELTIF;

(b)

dokument s ključnimi informacijami o ELTIF, v primeru, da se trži malim vlagateljem, in

(c)

podatke o sistemih iz člena 26.

5.   Pristojnosti in pooblastila pristojnih organov v skladu s členoma 31 in 32 Direktive 2011/61/EU se nanašajo tudi na trženje ELTIF malim vlagateljem in zajemajo dodatne zahteve, določene v tej uredbi.

6.   Poleg pooblastil iz prvega pododstavka člena 31(3) Direktive 2011/61/EU pristojni organ matične države članice upravitelja ELTIF tudi prepreči trženje ELTIF, če upravitelj ELTIF ne izpolnjuje ali ne bo izpolnjeval zahtev iz te uredbe.

7.   Poleg pooblastil iz prvega pododstavka člena 32(3) Direktive 2011/61/EU pristojni organ matične države članice upravitelja ELTIF zavrne tudi prenos popolne dokumentacije pristojnim organom države članice, v kateri se ELTIF nameravajo tržiti, če upravitelj ELTIF ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe.

POGLAVJE VI

NADZOR

Člen 32

Nadzor s strani pristojnih organov

1.   Pristojni organi redno nadzirajo skladnost s to uredbo.

2.   Pristojni organ ELTIF je odgovoren za nadzor skladnosti s pravili, določenimi v poglavjih II, III in IV.

3.   Pristojni organ ELTIF je odgovoren za nadzor skladnosti z obveznostmi, določenimi v pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF, ter obveznostmi, določenimi v prospektu, ki morajo biti skladne s to uredbo.

4.   Pristojni organ upravitelja ELTIF je odgovoren za nadzor ustreznosti ureditve in organizacijske strukture upravitelja ELTIF, kar upravitelju ELTIF omogoča izpolnjevanje obveznosti in pravil, ki se nanašajo na sestavo in delovanje vseh ELTIF, ki jih upravlja.

Pristojni organ upravitelja ELTIF je odgovoren za nadzor skladnosti upravitelja ELTIF s to uredbo.

5.   Pristojni organi nadzirajo kolektivne naložbene podjeme, ki so ustanovljeni ali se tržijo na njihovem ozemlju, da se prepričajo, da ti podjemi ne uporabljajo oznake „ELTIF“, ali se predstavljajo kot ELTIF, razen če imajo dovoljenje v skladu s to uredbo in so z njo skladni.

Člen 33

Pooblastila pristojnih organov

1.   Pristojni organi imajo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe.

2.   Tudi pooblastila, ki so prenesena na pristojne organe v skladu z Direktivo 2011/61/EU, vključno s pooblastili glede kazni, se izvajajo ob upoštevanju te uredbe.

3.   Pristojni organ ELTIF prepove uporabo oznake „ELTIF“ ali „evropski dolgoročni investicijski sklad“, v primeru, da upravitelj ELTIF ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe.

Člen 34

Pooblastila in pristojnosti ESMA

1.   ESMA ima pooblastila za izvajanje nalog, ki mu jih nalaga ta uredba.

2.   Pooblastila ESMA v skladu z Direktivo 2011/61/EU se izvajajo tudi ob upoštevanju te uredbo in skladno z Uredbo (ES) št. 45/2001.

3.   Za namene Uredbe (EU) št. 1095/2010 se ta uredba razume kot pravno zavezujoči akt Unije, ki prenaša naloge na ESMA, kot je navedeno v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 35

Sodelovanje med pristojnimi organi

1.   Pristojni organ ELTIF in pristojni organ upravitelja ELTIF, če nista isti subjekt, za namene izpolnjevanja svojih dolžnosti v okviru te uredbe medsebojno sodelujeta in si izmenjujeta informacije.

2.   Pristojni organi v skladu z Direktivo 2011/61/EU medsebojno sodelujejo.

3.   Pristojni organi in ESMA medsebojno sodelujejo za namene opravljanja svojih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

4.   Pristojni organi in ESMA si izmenjujejo vse informacije in dokumente, potrebne za izvajanje svojih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Obravnava vlog s strani Komisije

Komisija da prednost postopkom za vse vloge za financiranje s strani EIB, ki jih oddajo ELTIF, ter jih poenostavi. Komisija poenostavi pripravo vseh mnenj ali prispevkov v zvezi s katero koli vlogo, ki jo oddajo ELTIF za financiranje s strani EIB.

Člen 37

Pregled

1.   Komisija najpozneje 9. junija 2019 začne s pregledom uporabe te uredbe. V pregledu zlasti analizira:

(a)

učinek člena 18;

(b)

učinek uporabe minimalnega praga v višini 70 % za primerna naložbena sredstva iz člena 13(1) na diverzifikacijo sredstev;

(c)

obseg trženja ELTIF v Uniji, vključno s tem, ali bi UAIS, ki sodi v okvir člena 3(2) Direktive 2011/61/EU imeli interes tržiti ELTIF;

(d)

v kolikšni meri bi bilo treba posodobiti seznam primernih sredstev in naložb ter pravila o diverzifikaciji, sestavo portfelja in omejitve v zvezi z denarnimi posojili.

2.   Po pregledu iz odstavka 1 tega člena in po posvetovanju z Organom ESMA Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni prispevek te uredbe in EDIS k vzpostavljanju unije kapitalskih trgov in doseganju ciljev iz člena 1(2). Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 9. decembra 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 29. aprila 2015

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

Z. KALNIŅA-LUKAŠEVICA


(1)  UL C 67, 6.3.2014, str. 71.

(2)  UL C 126, 26.4.2014, str. 8.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. aprila 2015.

(4)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

(6)  Uredba(EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

(7)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(8)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(9)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1).

(11)  Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

(12)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(13)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(14)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(15)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(16)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(17)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(18)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(19)  Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

(20)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).


Top