9.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 264/1

(1)

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (EU ETS), da bi se pospešilo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način.

(2)

V skladu s Sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 bo dobro delujoč, prenovljen EU ETS z instrumentom za stabilizacijo trga glavni evropski instrument za doseganje cilja Unije o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

(3)

Člen 10(5) Direktive 2003/87/ES določa, da mora Komisija vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o delovanju evropskega trga ogljika.

(4)

V poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o stanju na evropskem trgu ogljika v letu 2012 je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za odpravo strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ocena učinka o okviru podnebne in energetske politike za leto 2030 kaže, da naj bi se to neravnovesje nadaljevalo ter da ga s prilagoditvijo linearne krivulje strožjemu cilju znotraj navedenega okvira ne bi odpravili v zadostni meri. Sprememba linearnega faktorja zgolj postopno spreminja količino pravic v Uniji (omejitev EU ETS). V skladu s tem bi se tudi presežek zmanjševal zgolj postopno, kar pomeni, da bi trg moral še več kot desetletje delovati s presežkom pravic okoli dveh milijard ali več, zato EU ETS ne bi mogel zagotoviti potrebnega signala za naložbe, da bi na stroškovno učinkovit način zmanjšali emisije CO2, in biti gibalo nizkoogljičnih inovacij, ki bi prispevale h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest.

(5)

Za rešitev te težave in povečanje odpornosti EU ETS v zvezi z neravnovesji, povezanimi s ponudbo in povpraševanjem, da se EU ETS omogoči delovanje na urejenem trgu, bi bilo treba leta 2018 vzpostaviti rezervo za stabilnost trga (v nadaljnjem besedilu: rezerva), ki bi morala začeti delovati z letom 2019. Rezerva bo tudi okrepila sinergijo z drugimi podnebnimi in energetskimi politikami. Za ohranitev najvišje stopnje predvidljivosti bi bilo treba določiti jasna pravila za vključitev pravic v rezervo in njihovo sprostitev iz nje. Rezerva bi morala delovati tako, da bi sprožila prilagoditev letnih količin pravic za prodajo na dražbi. Kadar so izpolnjeni pogoji, bi bilo treba od leta 2019 naprej pravice, ki ustrezajo 12 % števila pravic v obtoku, kot je določeno v najnovejši objavi skupnega števila pravic v obtoku s strani Komisije, vsako leto odšteti od količin za prodajo na dražbi in vključiti v rezervo. Če je v katerem koli letu v obtoku skupno manj kot 400 milijonov pravic, bi bilo treba iz rezerve sprostiti ustrezno število pravic in jih porazdeliti med države članice v istem razmerju in po istem vrstnem redu, kot so bile vključene v rezervo, ter jih dodati količinam za prodajo na dražbi.

(6)

V ta namen bi morale Komisija in države članice, potem ko Komisija do 15. maja danega leta objavi skupno število pravic v obtoku, brez nepotrebnega odlašanja zagotoviti, da se časovni razpored dražb skupnega dražbenega sistema in po potrebi samostojnih dražbenih sistemov prilagodi, tako da se upoštevajo pravice, ki so vključene v rezervo ali naj bi se iz nje sprostile. Količino pravic, ki se bodo prodale na dražbi, bi bilo treba postopoma prilagoditi skozi obdobje 12 mesecev po spremembi časovnega razporeda dražb. Da bi zagotovili nemoteno delovanje dražbenega postopka, bi bilo treba dodatne podrobnosti o prilagoditvi po potrebi opredeliti v Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010 (4).

(7)

Poleg vzpostavitve rezerve bi bilo treba v Direktivo 2003/87/ES vnesti tudi nekaj s tem povezanih sprememb, da se zagotovita doslednost in nemoteno delovanje EU ETS. Izvajanje Direktive 2003/87/ES lahko zlasti privede do tega, da se na dražbi ob koncu vsakega obdobja trgovanja prodajo velike količine pravic, kar bi lahko oslabilo stabilnost trga. Da bi preprečili neravnovesje na trgu glede ponudbe pravic na koncu enega obdobja trgovanja in začetku naslednjega, saj bi lahko povzročilo motnje na trgu, bi bilo zato treba določiti, da se del znatnega povečanja ponudbe ob koncu enega obdobja trgovanja proda na dražbi v prvih dveh letih naslednjega obdobja. Da bi dodatno okrepili stabilnost evropskega trga ogljika in preprečili umetno povečanje ponudbe proti koncu obdobja trgovanja, ki se je začelo leta 2013, bi bilo treba pravice, ki se ne dodelijo napravam na podlagi člena 10a(7) Direktive 2003/87/ES, in pravice, ki se ne dodelijo napravam zaradi uporabe člena 10a(19) in (20) navedene direktive (v nadaljnjem besedilu: nedodeljene pravice), vključiti v rezervo leta 2020. Komisija bi morala pregledati Direktivo 2003/87/ES v zvezi s temi nedodeljenimi pravicami in po potrebi predložiti predlog Evropskemu parlamentu in Svetu o možnostih za nadaljnje ukrepanje.

(8)

Ponovna uvedba 300 milijonov pravic leta 2019 in 600 milijonov pravic leta 2020, kot je določeno v Uredbi Komisije (EU) št. 176/2014 (5), bi ogrozila namen rezerve, tj. odpravo strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Zato leta 2019 in 2020 na dražbi ne bi smeli prodati 900 milijonov pravic, temveč bi jih morali vključiti v rezervo.

(9)

Pomembno je, da EU ETS spodbuja ogljično učinkovito rast in da se zaščiti konkurenčnost industrijskih panog Unije, ki jim resnično grozi tveganje premestitve emisij CO2. Zgoraj navedeni sklepi Evropskega sveta o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 vsebujejo jasne smernice za nadaljevanje brezplačne dodelitve in določbe o premestitvah emisij CO2 po letu 2020. Komisija bi morala na podlagi teh smernic v šestih mesecih po sprejetju tega sklepa predložiti predlog o pregledu Direktive 2003/87/ES, zlasti njenega člena 10a. Da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje, bi morala pri pregledu predlagati tudi ukrepe za izravnavo posrednih stroškov, ki bi bili harmonizirani na ravni Unije. Pregled bi moral obravnavati tudi, ali naj se do leta 2021 uporabi 50 milijonov nedodeljenih pravic za dopolnitev obstoječih sredstev, ki so namenjena spodbujanju projektov iz člena 10a(8) navedene direktive in projektov nizkoogljičnih industrijskih inovacij, s projekti (tudi malimi) v vseh državah članicah.

(10)

Komisija bi morala nadzorovati delovanje rezerve in pripraviti letno poročilo o trgu ogljika. To poročilo bi moralo obravnavati ustrezne učinke na konkurenčnost, zlasti v industrijskem sektorju, vključno s kazalniki BDP, zaposlovanja in naložb. Poleg tega bi morala Komisija v treh letih po začetku delovanja rezerve, nato pa občasno, pregledati delovanje rezerve na podlagi izkušenj, pridobljenih z njeno uporabo. Pregled delovanja rezerve bi morala zlasti obravnavati, ali so pravila o vključevanju pravic v rezervo in sproščanju iz nje ustrezna glede na zastavljeni cilj odpravljanja strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Pregled bi moral vključevati analizo ravnovesja na trgu, vključno z vsemi ustreznimi dejavniki, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje, in ustreznosti vnaprej določenega razpona, ki bi sprožil prilagoditev letnih količin pravic za prodajo na dražbi, in odstotne stopnje, ki naj bi se uporabljala za skupno število pravic v obtoku. Kadar bi analiza pokazala, da razpon glede na spremembe v tržnih trendih in nove informacije, ki so na voljo ob pregledu, ni več ustrezen, bi morala Komisija nemudoma predložiti predlog za ureditev takega stanja. Pregled bi moral nasloviti tudi vpliv rezerve na rast, delovna mesta, industrijsko konkurenčnost Unije in tveganje za premestitve emisij CO2. Pregled delovanja rezerve bi moral biti objektiven in upoštevati, da je treba pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo ohraniti regulativno stabilnost in zagotoviti dolgoročno predvidljivost.

(11)

Ker ciljev tega sklepa, to je vzpostavitve rezerve za stabilnost trga in njeno delovanje v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(12)

Direktivo 2003/87/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 10 se spremeni:

2.

v členu 13(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice izdajo pravice osebam za tekoče obdobje, da nadomestijo kakršne koli pravice teh oseb, ki so bile ukinjene v skladu s prvim pododstavkom. Podobno se pravice, ki se hranijo v rezervi za stabilnost trga in ki niso več veljavne, nadomestijo s pravicami, ki so veljavne za tekoče obdobje.“