28.8.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 257/1

---

UREDBA (EU) št. 909/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. julija 2014

o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Centralne depotne družbe (CDD) skupaj s centralnimi nasprotnimi strankami (CNS) bistveno prispevajo k ohranjanju potrgovalnih infrastruktur, ki ščitijo finančne trge in pri udeležencih na trgu vzbujajo zaupanje, da se posli z vrednostnimi papirji izvajajo pravilno in pravočasno, tudi v obdobjih stresne situacije.

(2)

Sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, so zaradi ključnega položaja v postopku poravnave sistemsko pomembni za delovanje trgov vrednostnih papirjev. Ker imajo sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, pomembno vlogo v sistemih hrambe vrednostnih papirjev, prek katerih udeleženci poročajo o imetju vrednostnih papirjev vlagateljev, so tudi ključno orodje za nadzor celote izdaje, preprečujejo neupravičeno povečevanje ali zmanjševanje števila izdanih vrednostnih papirjev, s čimer imajo pomembno vlogo pri ohranjanju zaupanja vlagateljev. Poleg tega so sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, intenzivno vključeni v zagotavljanje zavarovanja za operacije monetarne politike in v zagotavljanje zavarovanja med kreditnimi institucijami, zaradi česar so pomembni akterji v postopkih zagotavljanja zavarovanj.

(3)

Čeprav se z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) zmanjšujejo motnje sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki jih povzročajo postopki zaradi insolventnosti udeležencev v tem sistemu, je treba obravnavati druga tveganja, ki so jim izpostavljeni sistemi poravnave vrednostnih papirjev, in tveganje insolventnosti ali motenj v delovanju CDD, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev. Številne CDD so izpostavljene kreditnim in likvidnostnim tveganjem, ki izhajajo iz opravljanja pomožnih bančnih storitev k poravnavi.

(4)

Vedno večje število čezmejnih poravnav, ki je posledica razvoja sporazumov o povezovanju med CDD, povzroča skrbi v zvezi s prilagodljivostjo CDD pri prenosu tveganj, ki so jim izpostavljene CDD iz drugih držav članic, ker ni skupnih bonitetnih pravil. Poleg tega se je izkazalo, da so kljub povečanemu številu čezmejnih poravnav tržno usmerjene spremembe v smeri bolj integriranega trga za storitve CDD zelo počasne. Odprt notranji trg za poravnavo vrednostnih papirjev bi moral vsem vlagateljem v Uniji omogočiti, da na enako enostaven način in na podlagi enakih postopkov kot za domače vrednostne papirje vlagajo v vse vrednostne papirje Unije. Vendar so zaradi različnih nacionalnih pravil, ki urejajo poravnave in dejavnosti CDD, ter omejene konkurence med CDD trgi poravnav v Uniji še vedno razdrobljeni preko nacionalnih meja, stroški čezmejnih poravnav pa višji. Ta razdrobljenost predstavlja oviro ter ustvarja dodatna tveganja in stroške za čezmejne poravnave. Zaradi sistemske pomembnosti CDD bi bilo treba spodbujati konkurenco med njimi, da bi udeležencem na trgu omogočili izbiro ponudnika in zmanjšali odvisnost od katerega koli posameznega ponudnika infrastrukture. Ker za upravljavce trga ne veljajo enake obveznosti in za CDD ne veljajo skupni bonitetni standardi, bodo različni ukrepi, ki bodo morebiti sprejeti na nacionalni ravni, imeli neposreden negativen vpliv na varnost in učinkovitost trga poravnav v Uniji ter na konkurenco na tem trgu. Odpraviti je treba te precejšnje ovire za delovanje notranjega trga in preprečiti izkrivljanje konkurence ter se izogniti nastanku takšnih ovir in izkrivljanja v prihodnosti. Za pravilno delovanje notranjega trga je potrebno oblikovanje integriranega trga za poravnavo vrednostnih papirjev brez razlikovanja med nacionalnimi in čezmejnimi posli z vrednostnimi papirji. Zato bi morala biti ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(5)

Z uredbo je treba uvesti več enotnih obveznosti v zvezi z nekaterimi vidiki cikla poravnave in discipline pri poravnavi za udeležence na trgu ter določiti skupne zahteve za CDD, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev. Z neposredno uporabljanimi pravili iz uredbe bi morali zagotoviti, da za vse upravljavce trga in CDD veljajo enake neposredno uporabljane obveznosti, standardi in pravila. Z uredbo naj bi povečali varnost in učinkovitost poravnave v Uniji, saj bi z njo preprečili morebitna različna nacionalna pravila, ki bi nastala zaradi prenosa direktive. Z uredbo naj bi se za upravljavce trga in CDD zmanjšala regulativna zapletenost, ki bi bila posledica različnih nacionalnih pravil, CDD pa naj bi bilo omogočeno, da storitve opravljajo čezmejno, ne da bi morale izpolnjevati različne sklope nacionalnih zahtev, na primer v zvezi z izdajo dovoljenja, nadzorom, organizacijo ali tveganji CDD. Prav tako naj bi uredba, s katero se uvajajo enake zahteve za CDD, prispevala k odpravi izkrivljanja konkurence.

(6)

Odbor za finančno stabilnost je 20. oktobra 2010 pozval k trdnejšim osrednjim tržnim infrastrukturam ter zahteval revizijo in okrepitev veljavnih standardov. Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) Banke za mednarodne poravnave (BIS) ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) sta aprila 2012 sprejela svetovne standarde za infrastrukture finančnih trgov. Ti standardi so nadomestili priporočila BIS iz leta 2001, ki sta jih leta 2009 v obliki nezavezujočih smernic na evropski ravni prilagodila Evropski sistem centralnih bank (ESCB) in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje. Zaradi globalne narave finančnih trgov in sistemskega pomena CDD je treba zagotoviti mednarodno konvergenco bonitetnih zahtev, ki veljajo zanje. Ta uredba bi morala upoštevati veljavna načela za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih pripravila CPSS in IOSCO. Komisija in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi morala v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pri oblikovanju regulativnih tehničnih in izvedbenih tehničnih standardov ter smernic in priporočil, ki jih določa ta uredba, ali pri predlogih za njihove spremembe upoštevati veljavne standarde in njihov prihodnji razvoj.

(7)	Svet je v sklepih z dne 2. decembra 2008 poudaril potrebo po krepitvi varnosti in stabilnosti sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter po odpravi pravnih ovir za potrgovalne storitve v Uniji.

(8)

Ena od osnovnih nalog ESCB je spodbujanje nemotenega delovanja plačilnih sistemov. V zvezi s tem članice ESCB izvajajo nadzor z zagotavljanjem učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov. Članice ESCB pogosto delujejo kot posrednice za poravnavo za denarni del poslov z vrednostnimi papirji. Prav tako so pomembne stranke CDD, ki pogosto upravljajo zagotavljanje zavarovanja za operacije monetarne politike. S članicami ESCB bi se morali posvetovati, zato da bi bile tesno vključene v izdajanje dovoljenj za CDD in njihov nadzor, priznavanje CDD tretjih držav ter odobritev nekaterih povezav med CDD. Da bi preprečili nastajanje vzporednih pravil, bi se z njimi prav tako morali posvetovati, zato da bi bile tesno vključene v določanje regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov ter smernic in priporočil, vendar pa bi morala glavno odgovornost za določanje takšnih tehničnih standardov, smernic in priporočil ohraniti Komisija in ESMA, kot je določeno v tej uredbi. Ta uredba ne bi smela posegati v pristojnosti Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank za zagotavljanje učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov v Uniji in v drugih državah. Ta uredba članicam ESCB ne bi smela preprečevati dostopa do informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti, vključno z nadzorom CDD in drugih infrastruktur finančnih trgov.

(9)

Članice ESCB, kateri koli drugi organi s podobnimi funkcijami v nekaterih državah članicah ali drugi javni organi, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga v Uniji ali posredujejo pri tem upravljanju, lahko opravljajo več storitev, kot je upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev, na podlagi katerih bi bili uvrščeni med CDD. Kadar takšni subjekti delujejo kot CDD, ne da bi ustanovili ločen subjekt, bi morali biti izvzeti iz zahtev glede dovoljenj in nadzora, nekaterih organizacijskih in kapitalskih zahtev ter zahtev naložbene politike, vendar bi morale zanje še naprej veljati preostale bonitetne zahteve za CDD. Kadar takšni subjekti iz države članice delujejo kot CDD, ne bi smeli opravljati storitev v drugih državah članicah. Ker članice ESCB delujejo kot posrednice za poravnavo, bi morale biti izvzete tudi iz zahtev iz naslova IV te uredbe.

(10)

Ta uredba bi se morala uporabljati za poravnavo poslov z vsemi finančnimi instrumenti in za vse dejavnosti CDD, razen če ni določeno drugače. Ta uredba prav tako ne bi smela posegati v drugo zakonodajo Unije v zvezi s posebnimi finančnimi instrumenti, na primer v Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter v ukrepe, sprejete v skladu z navedeno direktivo.

(11)

Evidentiranje vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki je pomemben korak k povečanju učinkovitosti poravnave in zagotovitvi celote izdaje vrednostnih papirjev, zlasti zaradi vedno večje zapletenosti načinov držanja in prenosa. Ta uredba zaradi varnosti določa evidentiranje v nematerializirani obliki za vse prenosljive vrednostne papirje, ki so sprejeti v trgovanje ali s katerimi se trguje na mestih trgovanja, ki jih ureja Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Ta uredba ne bi smela uvesti posebne metode za začetno evidentiranje v nematerializirani obliki, ki bi moralo imeti možnost, da je v obliki imobilizacije ali v obliki neposredne dematerializacije. Ta uredba ne bi smela določati, katera vrsta institucije naj evidentira vrednostne papirje v nematerializirani obliki ob njihovi izdaji, temveč bi morala različnim akterjem, tudi registratorjem, dovoljevati, da izvajajo to funkcijo. Ko pa se posli s temi vrednostnimi papirji izvajajo na mestih trgovanja, ki jih ureja Direktiva 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014, ali ko so ti vrednostni papirji zagotovljeni kot zavarovanja pod pogoji iz Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), bi bilo treba take vrednostne papirje evidentirati v sistemu CDD v nematerializirani obliki, da bi med drugim zagotovili, da se lahko vsi ti vrednostni papirji poravnajo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev. Imobilizacija in dematerializacija ne bi smeli pomeniti nikakršne izgube pravic imetnikov vrednostnih papirjev, izvajati pa bi ju bilo treba tako, da se imetnikom vrednostnih papirjev omogoči preverjanje njihovih pravic.

(12)

Da se zagotovi varnost poravnave, bi moral vsak udeleženec v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki kupuje ali prodaja določene finančne instrumente, in sicer prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga, enote v kolektivnih naložbenih podjemih in pravice do emisije, svojo obveznost poravnati na načrtovani datum poravnave.

(13)

Daljša obdobja poravnave poslov s prenosljivimi vrednostnimi papirji povzročajo negotovost in povečano tveganje za udeležence v sistemih poravnave vrednostnih papirjev. Različno dolga obdobja poravnave v posameznih državah članicah ovirajo uskladitev stanj ter so viri napak za izdajatelje, vlagatelje in posrednike. Zato je treba predpisati skupno obdobje poravnave, ki bo olajšalo določitev načrtovanega datuma poravnave in izvajanje ukrepov za disciplino pri poravnavi. Načrtovani datum poravnav poslov s prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki so izvedene na mestih trgovanja, ki jih urejata Direktiva 2014/65/EU in Uredba (EU) št. 600/2014, bi moral biti najpozneje drugi delovni dan po izvedenem poslu. Pri zapletenih poslih, sestavljenih iz več poslov, kot je začasna prodaja vrednostnih papirjev ali posojilne pogodbe bi se ta zahteva morala uporabljati za prvi posel, ki zajema prenos vrednostnih papirjev. Ta zahteva se ne bi smela uporabljati za posle nestandardiziranega značaja, o katerih se sicer zasebno izpogajajo zadevne strani, a se izvedejo na mestih trgovanja, ki jih urejata Direktiva 2014/65/EU in Uredba EU št. 600/2014, ali za posle, ki so sicer izvedeni dvostransko, a se o njih poroča na mestu trgovanja, ki ga urejata Direktiva 2014/65/EU in Uredba EU št. 600/2014. Poleg tega se ta zahteva ne bi smela uporabljati za prvi posel, pri katerem so zadevni prenosljivi vrednostni papirji predmet začetnega evidentiranja v nematerializirani obliki.

(14)

CDD in druge tržne infrastrukture bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav. Zelo je pomembno, da se takšna pravila enotno in neposredno uporabljajo v Uniji. Zlasti bi morale CDD in druge tržne infrastrukture vzpostaviti postopke, ki bi jim omogočali sprejetje ustreznih ukrepov za začasno izključitev katerega koli udeleženca, ki sistematično povzroča neuspešne poravnave, in za razkritje njegove identitete javnosti, pod pogojem, da je imel ta udeleženec pred sprejetjem takšne odločitve možnost predložiti pripombe.

(15)

Eden od najučinkovitejših načinov za obravnavanje neuspešnih poravnav je, da se od udeležencev, ki ne izpolnjujejo obveznosti, zahteva, da so predmet prisilne izvršitve prvotne pogodbe. Ta uredba bi morala zagotoviti enotna pravila v zvezi s kaznimi in nekaterimi vidiki poslov kritnega nakupa za vse prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga, enote v kolektivnih naložbenih podjemih in pravice do emisije, kot sta časovna razporeditev in določanje cen. Ta pravila bi morali prilagoditi posebnostim različnih trgov vrednostnih papirjev, nekaterih mest trgovanja, npr. zagonskih trgov MSP, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU, in nekaterih zapletenih poslov, kot so zelo kratkoročni posli začasne prodaje vrednostnih papirjev ali posojilne pogodbe, da bi preprečili škodljiv vpliv na likvidnost in učinkovitost trgov z vrednostnimi papirji. Pravila o disciplini pri poravnavi bi morali uporabljati tako, da bi spodbujali poravnavo poslov z vsemi zadevnimi finančnimi instrumenti do načrtovanega datuma poravnave.

(16)

Postopki in kazni, povezani z neuspešnimi poravnavami, bi morali biti sorazmerni z obsegom in resnostjo teh neuspešnih poravnav, razvrščeni pa tako, da bi ohranili in zaščitili likvidnost zadevnih finančnih instrumentov. Zlasti dejavnosti vzdrževanja trga imajo ključno vlogo pri zagotavljanju likvidnosti trgom v Uniji, predvsem za manj likvidne vrednostne papirje. Ukrepe za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav bi bilo treba uravnotežiti s potrebo po ohranjanju in zaščiti likvidnosti teh vrednostnih papirjev. Denarne kazni, naložene udeležencem, ki ne izpolnjujejo obveznosti, bi po možnosti morali knjižiti v dobro strankam, ki obveznosti izpolnjujejo, kot odškodnino, nikakor pa ne bi smele postati vir dohodka za CDD. CDD bi se morale posvetovati s tržnimi infrastrukturami, za katere zagotavljajo storitve CDD, glede izvajanja ukrepov za doseganje discipline pri poravnavi iz te uredbe.

(17)

V večini primerov bi bilo treba začeti postopek kritnega nakupa, kadar se finančni instrumenti ne dostavijo v štirih delovnih dneh po načrtovanem datumu poravnave. Vendar pa je za nelikvidne finančne instrumente ustrezno, da se obdobje pred začetkom postopka kritnega nakupa podaljša na največ sedem delovnih dni. Podlaga za določitev, kdaj se finančni instrumenti štejejo za nelikvidne, bi morala izhajati iz regulativnih tehničnih standardov ob upoštevanju ocen, že izvedenih v Uredbi (EU) št. 600/2014. Pri takšni določitvi bi se moral rok za začetek postopka kritnega nakupa podaljšati na največ sedem delovnih dni.

(18)

Ustrezno je, da se zagonskim trgom MSP omogoči prilagodljivost, da lahko postopek kritnega nakupa začnejo tudi šele 15 dni po izvedenem poslu, da se upošteva likvidnost teh trgov in da se zlasti omogoči dejavnost vzdrževalcev trga na teh manj likvidnih trgih. Ukrepi za doseganje discipline pri poravnavi, specifični za zagonske trge MSP, bi se morali uporabljati le za posle, izvedene na teh trgih. Kot je bilo ugotovljeno v delovnem dokumentu služb Komisije z dne 7. decembra 2011, ki je priložen sporočilu Komisije z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“, bi bilo treba dostop do kapitalskih trgov razviti kot alternativo bančnim posojilom za MSP, zato je primerno prilagoditi pravila, da bi bolj ustrezala potrebam zagonskih trgov MSP.

(19)	CDD bi bilo treba omogočiti, da v zvezi z navodili za več poravnav spremljajo izvedbo kritnega nakupa, in sicer če gre za enake finančne instrumente in enak datum poteka podaljšanega obdobja, pri čemer je namen, da bi bilo število kritnih nakupov čim manjše v skladu z zahtevami te uredbe.

(20)

Ker je glavni namen te uredbe uvedba več pravnih obveznosti, ki se neposredno naložijo upravljavcem trga, med drugim obveznosti evidentiranja v nematerializirani obliki pri CDD za vse prenosljive vrednostne papirje, potem ko se s temi vrednostnimi papirji trguje na mestih trgovanja, ki jih ureja Direktiva 2014/65/EU in Uredba (EU) št. 600/2014, ali ko so zagotovljeni kot zavarovanja pod pogoji iz Direktive 2002/47/ES, in obveznosti, da upravljavci trga svoje obveznosti poravnajo najpozneje drugi delovni dan po izvedenem poslu, ter ker so CDD odgovorne za delovanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in uporabo ukrepov za zagotavljanje pravočasne poravnave v Uniji, je treba zagotoviti, da so vse CDD varne in zanesljive ter da vedno izpolnjujejo stroge organizacijske in bonitetne zahteve ter zahteve glede vodenja poslov iz te uredbe, vključno s sprejetjem vseh razumnih ukrepov za ublažitev posledic goljufij in malomarnosti. Enotna in neposredno uporabljiva pravila v zvezi z dovoljenji za CDD in tekočim nadzorom teh družb so zato nujna posledica pravnih obveznosti, ki jih udeležencem na trgu nalaga ta uredba, in so z njimi tudi povezana. Zato je nujno, da se pravila v zvezi z dovoljenji za CDD in nadzorom teh družb vključijo v isti akt kot pravne obveznosti za udeležence na trgu.

(21)

Ob upoštevanju, da bi morale CDD izpolnjevati skupne zahteve, in zaradi odprave obstoječih ovir za čezmejne poravnave bi morala za vsako CDD, ki ima dovoljenje, veljati svoboda opravljanja storitev na ozemlju Unije, tudi prek ustanovitve podružnice. Da bi bila raven varnosti pri zagotavljanju storitev s strani CDD v drugi državi članici ustrezna, bi moral za te CDD – kadar nameravajo opravljati določene osnovne storitve iz te uredbe ali ustanoviti podružnico v državi članici gostiteljici – veljati poseben, s to uredbo določen postopek.

(22)

Na brezmejnem trgu poravnav v Uniji je treba opredeliti pristojnosti različnih organov, ki uporabljajo to uredbo. Države članice bi morale izrecno imenovati pristojne organe, odgovorne za uporabo te uredbe, ki bi jim bilo treba dodeliti nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za izvajanje njihovih funkcij. CDD bi morala biti predmet izdaje dovoljenj in nadzora pristojnega organa njegove matične države članice, ki je primeren ter mora imeti pooblastila za preučevanje vsakodnevnega delovanja CDD, izvajanje rednih pregledov in po potrebi sprejemanje ustreznih ukrepov. Vendar bi se moral zadevni pristojni organ čim prej posvetovati z drugimi zadevnimi organi, med drugim organi, odgovornimi za nadzor vsakega sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, centralnimi bankami, ki izdajajo najpomembnejše valute za poravnavo, po potrebi ustreznimi centralnimi bankami, ki delujejo kot posredniki za poravnavo za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, in po potrebi pristojnimi organi drugih subjektov v skupini; ta organ bi moral z njimi tudi sodelovati. Tako sodelovanje vključuje tudi izmenjavo informacij med zadevnimi organi in takojšnje obveščanje teh organov v primeru izrednih razmer, ki vplivajo na likvidnost in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri imajo CDD ali kateri koli njeni udeleženci sedež.

(23)

Kadar CDD opravlja storitve v drugi državi članici, bi moral pristojni organ države članice gostiteljice imeti možnost, da pristojni organ matične države članice zaprosi za vse informacije v zvezi z dejavnostmi CDD, ki so pomembne za organ, ki je zaprosil za informacije. Da se omogoči učinkovito usklajevanje nadzora, se lahko te informacije nanašajo zlasti na storitve, ki se opravljajo za uporabnike CDD s sedežem v matični državi članici, instrumente ali valute, s katerimi se posluje, ter lahko vključujejo informacije o neugodnih razmerah, rezultate ocen tveganja in popravne ukrepe. Pristojni organ matične države članice bi moral prav tako imeti dostop do vseh informacij, ki jih CDD redno sporoča pristojnemu organu države članice gostiteljice.

(24)

Kadar CDD opravlja storitve v državi članici, ki ni država članica, v kateri ima sedež, tudi prek ustanovitve podružnice, je za njen nadzor odgovoren predvsem pristojni organ v njeni matični državi članici. Kadar postanejo dejavnosti CDD v državi članici gostiteljici zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v navedeni državi članici gostiteljici, bi morali pristojni organi in zadevni organi matične države članice in države članice gostiteljice skleniti dogovore o sodelovanju za nadzor dejavnosti te CDD v državi članici gostiteljici. Pristojni organ matične države članice bi se lahko prav tako odločil, da ti dogovori o sodelovanju predvidevajo večstransko sodelovanje, vključno s sodelovanjem kolegialne narave, med pristojnim organom matične države članice ter pristojnimi organi in zadevnimi organi države članice gostiteljice. Vendar se takšni dogovori o sodelovanju ne bi smeli šteti za kolegije nadzornikov iz Uredbe (EU) št. 1095/2010. Nobena država članica ali skupina držav članic ne bi smela biti niti neposredno niti posredno diskriminirana kot kraj opravljanja storitev CDD in storitev poravnave. Noben organ pri opravljanju dolžnosti iz te uredbe ne bi smel niti neposredno niti posredno diskriminirati podjetij iz druge države članice. Ob upoštevanju te uredbe CDD iz ene države članice ne bi smeli omejevati pri poravnavi finančnih instrumentov v valuti druge države članice ali v valuti tretje države niti ji tega ne bi smeli preprečevati.

(25)

Ta uredba državam članicam ne bi smela preprečiti, da bi v nacionalnih zakonih zahtevale poseben pravni okvir za vsakodnevno sodelovanje na nacionalni ravni med organom, pristojnim za CDD, in zadevnimi organi. Tak nacionalni pravni okvir bi moral upoštevati smernice o nadzornih praksah in sodelovanju med organi, ki jih ESMA utegne izdati v okviru te uredbe.

(26)

Vsaka pravna oseba, ki je zajeta v opredelitvi CDD, mora pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti dovoljenje pristojnih nacionalnih organov. Ob upoštevanju različnih poslovnih modelov bi bilo treba CDD opredeliti glede na nekatere osnovne storitve, ki so poravnava – kar pomeni upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev –, notarske storitve in storitve centralnega vodenja računov vrednostnih papirjev. CDD bi morala najmanj upravljati sistem poravnave vrednostnih papirjev in opravljati še eno drugo osnovno storitev. Ta kombinacija je bistvena, da lahko CDD opravljajo svojo vlogo pri poravnavi vrednostnih papirjev in zagotavljanju celote izdaje vrednostnih papirjev. Opredelitev CDD ne vključuje subjektov, ki ne upravljajo sistemov poravnave vrednostnih papirjev, kot so registratorji, posredniki za prenos, javni organi in organi, odgovorni za sistem registrov, ustanovljen v skladu z Direktivo 2003/87/ES, ali CNS, ki jih ureja Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(27)

CDD bi morale vzpostaviti načrte za sanacijo za zagotavljanje neprekinjenosti svojih kritičnih dejavnosti. Pristojni organi bi morali brez poseganja v Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) zagotoviti, da se za vsako CDD vzpostavi in ohranja ustrezen načrt za reševanje v skladu z zadevnim nacionalnim pravom.

(28)

Da bi zagotovili zanesljive podatke o obsegu poravnave vrednostnih papirjev zunaj sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter omogočili spremljanje in upravljanje nastajajočih tveganj, bi morale vse institucije, ki niso CDD in poravnavajo posle z vrednostnimi papirji zunaj sistema poravnave vrednostnih papirjev, o svojih dejavnostih poravnave poročati zadevnim pristojnim organom. Prejemni pristojni organi bi morali te informacije nato posredovati ESMA in ga obvestiti o morebitnih tveganjih, ki bi lahko izhajala iz takšnih dejavnosti poravnave. Poleg tega bi moral ESMA spremljati takšne dejavnosti poravnave in upoštevati morebitna tveganja, ki jih lahko ustvarijo.

(29)

Da CDD ne bi tvegale in izvajale dejavnosti, ki niso dejavnosti, za katere je potrebno dovoljenje po tej uredbi, bi morale biti dejavnosti CDD, ki imajo dovoljenje, omejene na opravljanje storitev, ki so zajete v navedenem dovoljenju ali so uradno sporočene po tej uredbi, pri čemer CDD ne bi smele biti udeležene, kot je opredeljeno v tej uredbi s sklicevanjem na Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), ali imeti neposredno ali posredno v lasti 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala v kateri koli instituciji, ki ni institucija, ki opravlja podobne storitve, razen če te udeležbe ne potrdijo pristojni organi CDD, ker naj ne bi bistveno povečala profila tveganja CDD.

(30)	Da se zagotovi varno delovanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev, bi morale te sisteme upravljati le CDD ali centralne banke, ki delujejo kot CDD, za katere velja ta uredba.

(31)

Brez poseganja v posebne zahteve davčnega prava države članice bi CDD morale imeti dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev, ki prispevajo h krepitvi varnosti, učinkovitosti in preglednosti trgov vrednostnih papirjev ter ne povzročajo nepotrebnega tveganja za osnovne storitve. Ta uredba vsebuje neizčrpen seznam tovrstnih storitev, da bi bilo CDD omogočeno, da se odzovejo na prihodnje premike na trgih. Če opravljanje takšnih storitev zadeva obveznosti odtegljaja in poročanja davčnim organom, bo še naprej potekalo v skladu s pravom zadevnih držav članic. V skladu s členom 114(2) PDEU se pooblastilo za sprejemanje ukrepov iz člena 114(1) ne uporablja za davčne določbe. V svoji sodbi z dne 29. aprila 2004 v zadevi C-338/01, Komisija proti Svetu (13), je Sodišče Evropske unije razsodilo, da je treba pojem „davčne določbe“ razlagati tako, da veljajo za davčne zavezance, obdavčljive posle, davčno osnovo, stopnje in oprostitve neposrednih in posrednih davkov, pa tudi za način njihovega pobiranja. Ta uredba torej ne zajema načina pobiranja davkov, za kar bi bilo treba uporabiti drugačno pravno podlago.

(32)

CDD, ki namerava osnovno storitev oddati v izvajanje tretji strani ali opravljati novo osnovno storitev ali pomožno storitev, ki ni navedena v tej uredbi, upravljati drug sistem poravnave vrednostnih papirjev, uporabljati drugega posrednika za poravnavo ali vzpostaviti kakršne koli povezave med CDD, ki pomenijo znatno tveganje, bi morala zaprositi za dovoljenje po postopku, ki je enak postopku, potrebnemu za začetno dovoljenje, le da bi moral pristojni organ v tem primeru v treh mesecih CDD vložnico obvestiti, da je dovoljenje izdano ali da je vloga zavrnjena. Povezav med CDD, ki ne pomenijo znatnega tveganja, ali interoperabilnih povezav med CDD, ki storitve, povezane s temi interoperabilnimi povezavami, dajo v izvajanje osebam javnega prava, kot so članice ESCB, ne bi bilo treba predhodno odobriti, vendar bi morale zadevne CDD o njih uradno obvestiti pristojne organe.

(33)	Kadar CDD namerava svoje storitve nebančne narave razširiti na pomožne storitve, izrecno navedene v tej uredbi, zaradi katerih njen profil tveganja ni slabši, naj bi to lahko storila, potem ko bi o tem uradno obvestila pristojni organ svoje matične države članice.

(34)

CDD s sedežem v tretji državi bi morale imeti možnost ponujati svoje storitve v Uniji, tudi prek ustanovitve podružnice. Da se zagotovi ustrezna raven varnosti pri zagotavljanju storitev CDD tretje države, bi moral take CDD, kadar nameravajo opravljati določene storitve, navedene v tej uredbi, priznati ESMA ali pa bi morale ustanoviti podružnico v Uniji. CDD tretjih držav bi morale imeti možnost, da vzpostavijo povezave s CDD s sedežem v Uniji tudi brez tega priznanja, vendar pod pogojem, da zadevni pristojni organ temu ne nasprotuje. Glede na to, da so finančni trgi globalni, je ESMA najprimernejši organ za priznavanje CDD tretjih držav. ESMA bi morala imeti možnost, da prizna CDD tretje države le, če Komisija pride do zaključka, da zanje velja pravni in nadzorni okvir, ki je dejansko enakovreden okviru iz te uredbe, če imajo res dovoljenje države njihovega sedeža in jih tam dejansko nadzorujejo ter so med ESMA ter pristojnimi organi in zadevnimi organi CDD sklenjeni dogovori o sodelovanju. Priznanje ESMA bi moralo biti odvisno od dejanskega enakovrednega priznanja bonitetnega okvira, ki se uporablja za CDD, ki imajo sedež v Uniji in pridobijo dovoljenje v skladu s to uredbo.

(35)

Ob upoštevanju zapletenosti ter sistemske narave CDD in storitev, ki jih te opravljajo, bi bilo treba s preglednimi pravili o upravljanju zagotoviti, da so višje vodstvo, člani upravljalnega organa, delničarji in udeleženci, ki lahko izvajajo nadzor nad delovanjem CDD, kot je opredeljeno s sklicevanjem na Direktivo 2013/34/EU, primerni za zagotavljanje preudarnega in skrbnega upravljanja CDD.

(36)

V državah članicah se uporabljajo različni sistemi upravljanja. Večinoma se uporablja enotirni ali dvotirni sistem. V opredelitvah pojmov v tej uredbi se želi zajeti vse obstoječe sisteme, ne da bi se dajala prednost kateremu koli posameznemu sistemu. So zgolj funkcionalne narave, saj je njihov namen določiti pravila, ki bi privedla do določenega rezultata ne glede na nacionalno pravo gospodarskih družb, ki se v posamezni državi članici uporablja za institucije. Opredelitve pojmov torej ne bi smele posegati v splošno porazdelitev pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom gospodarskih družb.

(37)

S preglednimi pravili o upravljanju naj bi zagotovili, da se upoštevajo interesi delničarjev, vodstva in osebja CDD na eni strani ter interesi uporabnikov, za katere CDD pravzaprav delajo, na drugi. Ta pravila upravljanja bi se morala uporabljati brez poseganja v model lastništva, ki ga sprejme CDD. Za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, bi bilo treba ustanoviti odbore uporabnikov, prek katerih bi uporabniki imeli priložnost, da upravljalnemu organu CDD svetujejo o ključnih vprašanjih, ki jih zadevajo, in bi bilo treba tem odborom zagotoviti orodja za izpolnjevanje njihove vloge. V odboru uporabnikov bi bilo treba zastopati interese različnih uporabnikov CDD, vključno z interesi imetnikov različnih vrst vrednostnih papirjev.

(38)

CDD bi morale imeti možnost, da opravljanje svojih storitev dajo v zunanje izvajanje, vendar pod pogojem, da se obvladujejo tveganja, ki izhajajo iz ureditev o tovrstnem zunanjem izvajanju. Ta uredba bi morala ob upoštevanju pomembnosti nalog, zaupanih CDD, zagotoviti, da CDD svojih odgovornosti ne prenašajo na tretje strani tako, da dejavnosti na podlagi pogodbe dajejo v izvajanje tretjim stranem. Za zunanje izvajanje takšnih dejavnosti bi morali veljati strogi pogoji, s katerimi bi CDD ohranile odgovornost za svoje dejavnosti ter ki bi zagotavljali, da nadzor in pregled CDD ne bi bila zmanjšana. Oddajanje dejavnosti CDD v izvajanje osebam javnega prava bi moralo biti mogoče pod določenimi pogoji izvzeti iz teh zahtev.

(39)

Ta uredba državam članicam, ki dovoljujejo sisteme neposrednega lastništva vrednostnih papirjev, ne bi smela preprečiti, da v nacionalnih zakonih določijo, da nekatere funkcije, ki jih pri nekaterih drugih vrstah sistemov hrambe vrednostnih papirjev običajno opravljajo CDD, opravljajo ali smejo opravljati strani, ki niso CDD, ter da predpišejo način izvajanja teh funkcij. Zlasti pa v nekaterih državah članicah vpise na račune vrednostnih papirjev, ki jih vodijo CDD, evidentirajo upravljavci računov ali udeleženci v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, pri čemer ni nujno, da so sami ponudniki računov. Zaradi potrebe po pravni varnosti vpisov v račune na ravni CDD bi bilo treba v tej uredbi priznati posebno vlogo, ki jo imajo tovrstne druge strani. Zato bi bilo treba v posebnih okoliščinah in v skladu s strogimi zakonsko določenimi pravili omogočiti, da si odgovornost delita CDD in zadevna druga stran ali da je za nekatere vidike, povezane z vodenjem računov vrednostnih papirjev na najvišji ravni, izključno odgovorna navedena druga stran pod pogojem, da je predmet ustrezne ureditve in nadzora. Nikakor pa ne bi smeli omejevati obsega delitve odgovornosti.

(40)

S pravili vodenja poslov bi bilo treba zagotoviti preglednost odnosov med CDD in njihovimi uporabniki. CDD bi morale zlasti določiti javno razkrita, pregledna, objektivna in nediskriminatorna merila za udeležbo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki bi dovolila, da se dostop udeležencev omeji le na podlagi prisotnih tveganj. Pristojni organi bi morali imeti na voljo hitro in primerno sredstvo za obravnavanje vsakega primera, ko bi CDD neupravičeno zavrnile opravljanje storitev za udeležence. CDD bi morale javno razkriti cene in provizije za svoje storitve. Zaradi zagotovitve odprtega in nediskriminatornega dostopa do storitev CDD ter glede na veliko tržno moč, ki jo CDD še vedno imajo na ozemlju svojih držav članic, CDD ne bi smele možnosti odstopiti od svoje objavljene cenovne politike za svoje osnovne storitve ter bi morale ohraniti ločene račune za stroške in prihodke, povezane z vsako od njihovih osnovnih storitev in z njihovimi pomožnimi storitvami. Te določbe o udeležbi dopolnjujejo in krepijo pravico udeležencev na trgu, da uporabljajo sistem poravnave v drugi državi članici, kot je določeno v Direktivi 2014/65/EU.

(41)

Da bi omogočili učinkovito evidentiranje, poravnavo in plačevanje, bi morale CDD v svojih komunikacijskih postopkih z udeleženci in tržnimi infrastrukturami, s katerimi se povezujejo, uporabljati ustrezne mednarodne odprte komunikacijske postopke in standarde za pošiljanje sporočil in referenčne podatke.

(42)

Ob upoštevanju osrednje vloge sistemov poravnave vrednostnih papirjev na finančnih trgih bi si morale CDD pri opravljanju svojih storitev čim bolj prizadevati za zagotovitev pravočasne poravnave poslov z vrednostnimi papirji in celote izdaje vrednostnih papirjev. Ta uredba ne bi smela posegati v nacionalne zakone držav članic, s katerimi se ureja lastništvo vrednostnih papirjev, in v ureditev za ohranitev celote izdaje vrednostnih papirjev. Da pa bi bila sredstva udeležencev CDD in njihovih strank še bolj zaščitena, bi bilo treba v tej uredbi od CDD zahtevati, da ločijo račune vrednostnih papirjev, vodene za vsakega udeleženca, in na zahtevo ponudijo dodatno ločevanje računov strank udeležencev, kar je lahko v nekaterih primerih na voljo le za višjo ceno, ki jo plačajo stranke udeležencev, ki tako dodatno ločevanje zahtevajo. Od CDD in njihovih udeležencev bi bilo treba zahtevati, da omogočajo tako ločevanje zbirnih računov za stranke kot tudi ločevanje za posamezno stranko, tako da se lahko stranke odločijo za stopnjo ločevanja, ki po njihovi presoji ustreza njihovim potrebam. Edina izjema v zvezi s tem bi morala biti, kadar se od CDD in njenih udeležencev zaradi drugih zahtev javne politike, zlasti v zvezi z učinkovitim in preglednim pobiranjem davkov, zahteva, da zagotovijo ločevanje za posamezno stranko za državljane in rezidente države članice ter pravne osebe s sedežem v tej državi članici, če na datum začetka veljavnosti te uredbe takšno ločevanje za posamezno stranko zahteva nacionalno pravo države članice, v skladu s katerim so izdani vrednostni papirji, in sicer le za državljane in rezidente te države članice in pravne osebe s sedežem v njej. CDD bi morale zagotoviti, da se te zahteve uporabljajo ločeno za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravljajo. Brez poseganja v opravljanje pomožnih storitev CDD ne bi smele uporabljati za lasten račun katerih koli vrednostnih papirjev, ki pripadajo udeležencu, razen če ta to izrecno dovoli, in tudi sicer ne bi smele uporabljati za lasten račun vrednostnih papirjev, ki jim ne pripadajo. Poleg tega bi morala CDD zahtevati, da udeleženci od svojih strank dobijo vsa potrebna predhodna soglasja.

(43)

V Direktivi 98/26/ES je določeno, da bi morali biti prenosni nalogi, vneseni v sisteme poravnave vrednostnih papirjev v skladu s pravili teh sistemov, pravno izvršljivi in zavezujoči za tretje strani. Ker pa se Direktiva 98/26/ES ne nanaša izrecno na CDD, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev, bi bilo treba zaradi jasnosti v tej uredbi od CDD zahtevati, da določijo trenutek ali trenutke, v katerih so prenosni nalogi vneseni v njihove sisteme in postanejo nepreklicni v skladu s pravili navedene direktive. Poleg tega bi morale CDD zaradi večje pravne varnosti svojim udeležencem razkriti trenutek, v katerem bi prenosi vrednostnih papirjev in denarnih sredstev v sistemu poravnave vrednostnih papirjev v skladu z nacionalnim pravom glede na primer postali pravno izvršljivi in zavezujoči za tretje strani. Obenem bi CDD morale sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bi prenosi vrednostnih papirjev in denarnih sredstev postali pravno izvršljivi in zavezujoči za tretje strani najpozneje ob koncu delovnega dne na dejanski datum poravnave.

(44)

Da bi se izognili tveganjem poravnave zaradi insolventnosti posrednika za poravnavo, bi morala CDD, če je to praktično in izvedljivo, denarni del posla z vrednostnimi papirji poravnati prek računov, odprtih pri centralni banki. Če ta možnost ni niti praktična niti izvedljiva, bi morala CDD imeti možnost, da poravnavo izvede prek računov, odprtih pri kreditni instituciji, ki je bila ustanovljena pod pogoji iz Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter za katero veljajo poseben postopek izdaje dovoljenja in bonitetne zahteve iz naslova IV te uredbe.

(45)	Pomožne bančne storitve k poravnavi, ki vključujejo kreditno in likvidnostno tveganje, bi morale izvajati le CDD ali pa bi morale biti dane v zunanje izvajanje le subjektom, ki imajo dovoljenje za izvajanje pomožnih bančnih storitev v okviru dejavnosti CDD, kot je določeno v tej uredbi.

(46)

Da bi se zagotovila učinkovitost, ki izhaja iz opravljanja tako storitev CDD kot bančnih storitev v isti skupini podjetij, zahteve te uredbe kreditnim institucijam ne bi smele preprečiti, da pripadajo isti skupini podjetij kot CDD. Ustrezno je, da se določi ureditev, v skladu s katero bi lahko CDD v okviru istega ali ločenega pravnega subjekta, ki je lahko del iste skupine podjetij pod nadzorom iste nadrejene družbe ali pa ne, imele dovoljenje za zagotavljanje pomožnih storitev svojim udeležencem in drugim subjektom. Kadar kreditna institucija, ki ni centralna banka, deluje kot posrednica za poravnavo, bi morala biti zmožna udeležencem CDD zagotoviti storitve iz te uredbe, za katere velja dovoljenje, vendar v okviru iste pravne osebe ne bi smela opravljati drugih bančnih storitev, zato da bi omejila izpostavljenost sistemov poravnave tveganju zaradi propada kreditne institucije.

(47)

Ker v Direktivi 2013/36/EU niso posebej obravnavana kreditna in likvidnostna tveganja znotraj enega dne, ki bi nastala zaradi opravljanja pomožnih bančnih storitev k poravnavi, bi morale za kreditne institucije in CDD, ki opravljajo takšne storitve, prav tako veljati posebne strožje zahteve za zmanjševanje kreditnega in likvidnostnega tveganja, tudi na tveganju temelječ kapitalski pribitek, ki odraža zadevna tveganja. Takšne strožje zahteve glede zmanjševanja kreditnega in likvidnostnega tveganja bi morale temeljiti na svetovnih standardih za infrastrukture finančnih trgov in načelih za instrumente za spremljanje upravljanja likvidnosti znotraj enega dne („Monitoring tools for intraday liquidity management“), ki jih je aprila 2013 objavil Baselski odbor za bančni nadzor.

(48)

Za nekatere CDD, ki delujejo tudi kot kreditne institucije, veljajo kapitalske zahteve in zahteve glede poročanja, ki zadevajo kreditne institucije ter so določene v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter Direktivi 2013/36/EU. Zaradi sistemske pomembnosti takšnih CDD je ustrezno, da veljajo najstrožje zahteve, določene v pravu Unije, da bi se izognili kumulativni uporabi različnih pravil Unije, na primer v zvezi s poročanjem o kapitalskih zahtevah. Za vsa področja, na katerih se ugotovi domnevno podvajanje zahtev, bi Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (16), in ESMA morala predložiti mnenje o ustrezni uporabi aktov Unije v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(49)

Za kreditne institucije in CDD bi se moral poleg kapitalskih zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU uporabljati tudi kapitalski pribitek, ki odraža tveganja, kot sta kreditno in likvidnostno tveganje, ki so posledica zagotavljanja posojila znotraj enega dne tudi udeležencem v sistemu poravnave vrednostnih papirjev ali drugim uporabnikom storitev CDD.

(50)

Da bi se zagotovilo popolno spoštovanje posebnih ukrepov za omejevanje kreditnih in likvidnostnih tveganj, bi morali pristojni organi imeti možnost zahtevati, da CDD imenujejo več kot eno kreditno institucijo, kadar lahko z razpoložljivimi dokazi dokažejo, da izpostavljenost ene kreditne institucije koncentraciji kreditnih in likvidnostnih tveganj ni zadostno omejena. CDD bi prav tako morale imeti možnost imenovati več kot eno kreditno institucijo.

(51)

Za nadzor nad tem, ali imenovane kreditne institucije ali CDD z dovoljenjem za opravljanje pomožnih bančnih storitev k poravnavi upoštevajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU ter specifične zadevne bonitetne zahteve iz te uredbe, bi bilo treba pooblastiti pristojne organe iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Da bi zagotovili dosledno uporabo nadzornih standardov, je zaželeno, da bančne storitve CDD, katerih obseg in značaj pomenita znatno tveganje za finančno stabilnost Unije, neposredno nadzoruje ECB pod pogoji iz Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (17) o politikah bonitetnega nadzora kreditnih institucij. Ta uredba ne bi smela posegati v Uredbo (EU) št. 1024/2013.

(52)

Kreditna institucija ali CDD, ki ima dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev k poravnavi, bi morala upoštevati vso sedanjo in prihodnjo zakonodajo Unije, ki bi se uporabljala za kreditne institucije. Ta uredba ne bi smela posegati v Direktivo 2014/59/EU in vsak drug prihodnji zakonodajni akt Unije glede vzpostavitve okvira za sanacijo in reševanje kreditnih institucij, investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij.

(53)	Da bi se zagotovili zadostna stopnja varnosti in kontinuiteta storitev, ki jih opravljajo CDD, bi morale za CDD veljati posebne enotne in neposredno uporabljane bonitetne in kapitalske zahteve, ki zmanjšujejo njihova pravna, operativna in naložbena tveganja.

(54)

V zvezi z varnostjo povezav, vzpostavljenih med CDD, bi morale veljati posebne zahteve, ki bi zadevnim udeležencem omogočile dostop do drugih sistemov poravnave vrednostnih papirjev. To, da se pomožne bančne storitve opravljajo v ločeni pravni osebi, ne bi smelo preprečevati CDD, da bi prejemale takšne storitve, zlasti če so udeleženke v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD. Zlasti je pomembno, da so vsa morebitna tveganja, ki izhajajo iz vzpostavljenih povezav, kot so kreditno, likvidnostno, organizacijsko ali vsako drugo relevantno tveganje za CDD, v čim večji meri omejena. Za interoperabilne povezave je pomembno, da imajo povezani sistemi poravnave vrednostnih papirjev enake trenutke vstopa prenosnih nalogov v sistem in nepreklicnosti takšnih prenosnih nalogov ter uporabljajo enaka pravila glede trenutka dokončnosti prenosov vrednostnih papirjev in denarnih sredstev. Enaka načela bi morala veljati za CDD, ki uporabljajo skupno infrastrukturo informacijske tehnologije za poravnavo.

(55)

Da bi pristojni organi lahko učinkovito nadzorovali dejavnosti CDD, bi morale za CDD veljati stroge zahteve v zvezi z vodenjem evidenc. CDD bi morale vsaj deset let hraniti vse evidence in podatke o vseh storitvah, ki jih utegnejo opravljati, vključno s podatki o poslih v zvezi s storitvami upravljanja zavarovanja, ki vključujejo obdelavo poslov začasne prodaje vrednostnih papirjev ali posojilnih pogodb. CDD bi morda morale določiti skupni format, v katerem njihove stranke zagotavljajo podatke o poslih, da bi omogočile izpolnitev navedene zahteve v zvezi z vodenjem evidenc, v skladu z morebitnimi zadevnimi regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi te uredbe.

(56)

V številnih državah članicah morajo izdajatelji v skladu z nacionalnim pravom nekatere vrste vrednostnih papirjev, predvsem delnice, izdajati v okviru nacionalnih CDD. Da bi se odpravila ta ovira za nemoteno delovanje potrgovalnega trga Unije in da bi se izdajateljem omogočila izbira najučinkovitejšega načina upravljanja njihovih vrednostnih papirjev, bi morali imeti izdajatelji pravico, da za evidentiranje svojih vrednostnih papirjev in prejemanje vseh ustreznih storitev CDD izberejo katero koli CDD s sedežem v Uniji. Ker harmonizacija nacionalnega prava gospodarskih družb presega področje uporabe te uredbe, bi bilo treba še naprej uporabljati tako nacionalno pravo gospodarskih družb ali podobno pravo, v skladu s katerim so izdani vrednostni papirji, in določiti ureditev, s katero bi zagotovili, da se lahko izpolnijo zahteve navedenega nacionalnega prava gospodarskih družb in podobnega prava, kadar se uveljavlja pravica do izbire CDD. Takšno nacionalno pravo gospodarskih družb ali podobno pravo, v skladu s katerim so izdani vrednostni papirji, ureja odnos med izdajateljem in imetniki ali tretjimi osebami ter njihove pravice in dolžnosti, vezane na vrednostne papirje, kot so glasovalne pravice, dividende in druga korporacijska dejanja. Zavrnitev opravljanja storitev za izdajatelja bi morala biti dopustna le na podlagi celovite ocene tveganja ali v primeru, da CDD ne opravlja storitev izdaje v zvezi z vrednostnimi papirji, izdanimi v skladu s pravom gospodarskih družb ali podobnim pravom zadevne države članice. Pristojni organi bi morali imeti na voljo hitro in primerno sredstvo za obravnavanje vsakega primera, ko bi CDD neupravičeno zavrnila opravljanje storitev za izdajatelje.

(57)

Ker sta čezmejno lastništvo in prenos vrednostnih papirjev, tudi zaradi te uredbe, vedno pogostejša, je zelo nujno in pomembno, da se določijo jasna pravila o pravu, ki se bo uporabljalo za lastniške vidike v zvezi z vrednostnimi papirji na računih, ki jih vodijo CDD. Vendar je to horizontalno vprašanje, ki presega področje uporabe te uredbe in bi ga bilo mogoče urediti v prihodnjih zakonodajnih aktih Unije.

(58)

Z Evropskim kodeksom ravnanja za kliring in poravnavo z dne 7. novembra 2006 je bil oblikovan prostovoljni okvir za omogočanje dostopa med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami. Vendar je potrgovalni sektor še vedno razdrobljen po posameznih državah, zaradi česar je čezmejna trgovina po nepotrebnem draga. Določiti je treba enotne pogoje za povezave med CDD ter za dostop med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami. Da bi CDD svojim udeležencem lahko ponudile dostop do drugih trgov, bi morale imeti pravico, da postanejo udeleženke v drugi CDD ali da od druge CDD zahtevajo, da razvije posebne funkcije za omogočanje dostopa do nje. Tovrsten dostop bi bilo treba odobriti v skladu s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, pri čemer bi ga bilo mogoče zavrniti le, če ogroža nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov ali povzroča sistemsko tveganje. Pristojni organi bi morali imeti na voljo hitro in primerno sredstvo za obravnavanje vsakega primera, ko bi CDD neupravičeno zavrnila dostop do druge CDD. Kadar s povezavami med CDD nastanejo znatna tveganja za poravnavo, bi jih morali odobriti zadevni pristojni organi, ki bi nad njimi morali izvajati tudi okrepljen nadzor.

(59)

CDD bi morale imeti tudi dostop do podatkov o poslih CNS ali mest trgovanja, te tržne infrastrukture pa bi morale imeti dostop do sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD. Tovrsten dostop je mogoče zavrniti le, kadar ogroža nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov ali povzroča sistemsko tveganje in se ne sme zavrniti na podlagi izgube tržnega deleža.

(60)

Pristojni organi bi morali imeti na voljo hitro in primerno sredstvo za obravnavanje vsakega primera, ko bi CDD ali tržne infrastrukture neupravičeno zavrnile dostop do svojih storitev. Ta uredba dopolnjuje dogovore med mesti trgovanja, CNS in CDD glede dostopa iz Uredbe (EU) št. 648/2012 ter Uredbe (EU) št. 600/2014, potrebne za vzpostavitev konkurenčnega notranjega trga potrgovalnih storitev. ESMA in Komisija bi morala še naprej pozorno spremljati razvoj potrgovalne infrastrukture, pri čemer bi morala Komisija po potrebi posredovati, da bi preprečila izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.

(61)

Zanesljiv bonitetni okvir in okvir vodenja poslov za finančni sektor bi morala temeljiti na trdnih sistemih nadzora in sankcij. Nadzorni organi bi zato morali imeti ustrezna pooblastila za ukrepanje in možnost, da se oprejo na odvračilne sisteme sankcij, ki bi se uporabili v primeru nezakonitega ravnanja. Pregled obstoječih pooblastil za sankcioniranje in njihovega izvajanja v praksi, katerega cilj je bil spodbuditi uskladitev sankcij za celoten sklop nadzornih dejavnosti, je bil izveden v sporočilu Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“.

(62)

Da se zagotovi dejanska skladnost CDD, kreditnih institucij, imenovanih kot posrednice za poravnavo, članov njihovih upravnih odborov in drugih oseb, ki učinkovito nadzirajo njihovo poslovanje, ali drugih oseb z zahtevami te uredbe, bi morali pristojni organi imeti možnost, da uporabijo upravne sankcije in druge ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

(63)

Da bi sankcije delovale odvračilno in se dosledno uporabljale v vseh državah članicah, bi bilo treba v tej uredbi določiti seznam ključnih upravnih sankcij in drugih ukrepov, ki bi jih morali imeti na voljo pristojni organi, pristojnost za naložitev teh sankcij in drugih ukrepov vsem pravnim ali fizičnim osebam, odgovornim za kršitev, seznam ključnih meril pri določanju stopnje in vrste teh sankcij in drugih ukrepov ter višino upravnih denarnih kazni. Upravne denarne kazni bi morale upoštevati dejavnike, kot so morebitne ugotovljene finančne koristi, ki izhajajo iz kršitve, resnost in trajanje kršitve, morebitne oteževalne ali olajševalne okoliščine in to, da morajo denarne kazni delovati odvračilno in da se po potrebi zaradi sodelovanja s pristojnim organom znižajo. Pri sprejetju in objavi sankcij bi bilo treba spoštovati temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8) ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47).

(64)

Za odkrivanje morebitnih kršitev bi bilo treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja pristojnim organom o morebitnih ali dejanskih kršitvah te uredbe. Ti mehanizmi bi morali vključevati ustrezno zaščito oseb, ki sporočijo morebitne ali dejanske kršitve te uredbe, in oseb, ki so obtožene teh kršitev. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne postopke, da bi bila obtoženi osebi zagotovljena pravica do varstva osebnih podatkov, do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem končne odločitve v zvezi z njo ter do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper kakršno koli odločitev ali ukrep v zvezi z njo.

(65)	Ta uredba ne bi smela posegati v nobeno določbo prava držav članic v zvezi s kazenskimi sankcijami.

(66)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v skladu s to uredbo. Vsaka izmenjava ali sporočanje osebnih podatkov s strani pristojnih organov držav članic bi moralo potekati v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES. Uredba (ES) št. 45/2001 (19) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v skladu s to uredbo. Vsaka izmenjava ali sporočanje osebnih podatkov, ki ga izvede ESMA, bi moralo biti v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(67)

Ta uredba upošteva temeljne pravice in spoštuje načela, ki jih priznava zlasti Listina, predvsem pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, in svobodo gospodarske pobude, ter jo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(68)	ESMA bi moral imeti osrednjo vlogo pri uporabi te uredbe, in sicer bi moral zagotavljati, da bodo nacionalni pristojni organi dosledno uporabljali pravila Unije, in reševati spore med temi organi.

(69)

ESMA bi moral Komisiji predložiti letna poročila, v katerih oceni trende in morebitna tveganja na trgih, zajetih v tej uredbi. Ta poročila bi morala vključevati vsaj oceno učinkovitosti poravnave, internalizirane poravnave in čezmejnega opravljanja storitev, razlogov za zavrnitev pravice do dostopa in morebitnih drugih konkretnih ovir za konkurenco na področju potrgovalnih finančnih storitev, vključno z kakršnimi koli ovirami, ki nastanejo zaradi neustrezne uporabe ureditev izdajanja dovoljenj, ustreznosti kazni za neuspešne poravnave, zlasti potrebe po dodatni prožnosti pri kaznih za neuspešne poravnave v zvezi z nelikvidnimi finančnimi instrumenti, uporabe pravil držav članic o civilnopravni odgovornosti za izgube, ki jih je mogoče pripisati CDD, pogojev v zvezi z opravljanjem pomožnih bančnih storitev, zahtev glede varovanja vrednostnih papirjev udeležencev in njihovih strank ter sistemov kazni, po potrebi pa lahko vključuje tudi priporočila za preventivne ali popravne ukrepe. ESMA bi moral izvajati tudi medsebojne strokovne preglede, ki bi zajemali dejavnosti pristojnih organov na podlagi te uredbe, in sicer v ustreznem časovnem okviru in v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. Zaradi sistemske pomembnosti CDD in dejstva, da se prvič urejajo na ravni Unije, je ustrezno zahtevati, da se takšni medsebojni strokovni pregledi sprva izvajajo vsaka tri leta vsaj v zvezi z nadzorom CDD, ki izrabijo možnost svobodnega opravljanja storitev ali sodelujejo pri interoperabilni povezavi.

(70)

Ker je ESMA organ z visoko specializirani strokovnjaki na področju vrednostnih papirjev in trgov vrednostnih papirjev, je učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa razvijanje osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev na ravni politik, pri čemer se ti osnutki predložijo Komisiji. Kadar je tako določeno, bi moral ESMA tesno sodelovati tudi s članicami ESCB in z EBA.

(71)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 290 PDEU ter s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi s podrobnimi elementi ukrepov za doseganje discipline pri poravnavi; poročanjem o internalizirani poravnavi; informacijami in drugimi elementi, ki jih mora CDD vključiti v vlogo za dovoljenje; pogoji, pod katerimi lahko pristojni organi CDD odobrijo udeležbo CDD v kapitalu nekaterih pravnih oseb; informacijami, ki si jih morajo različni organi medsebojno zagotoviti pri nadzoru CDD; informacijami, ki jih CDD vložnica predloži ESMA v vlogi za priznanje; elementi ureditve upravljanja za CDD; podrobnostmi evidenc, ki jih morajo voditi CDD; tveganji, ki jih morajo upoštevati CDD, ko izvajajo celovito oceno tveganja, in pristojnimi organi, ki ocenjujejo razloge za zavrnitev zahtev za dostop; elementi postopka za dostop udeležencev in izdajateljev do CDD, medsebojni dostop CDD ter med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami; podrobnostmi o ukrepih, ki jih morajo sprejeti CDD za ohranitev celote izdaje; zmanjševanjem operativnih in naložbenih tveganj ter tveganj, ki izhajajo iz povezav med CDD; podrobnostmi o kapitalskih zahtevah za CDD; podrobnostmi o vlogi za dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev; presežkom kapitala in bonitetnimi zahtevami za kreditna in likvidnostna tveganja za CDD in imenovane kreditne institucije, ki imajo dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev.

(72)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi s standardnimi obrazci in predlogami za poročanje o internalizirani poravnavi; za vlogo za dovoljenje s strani CDD; za izmenjavo informacij med različnimi pristojnimi organi za namene nadzora CDD; za ustrezne dogovore o sodelovanju med organi matične države članice in države članice gostiteljice; za formate evidenc, ki jih morajo voditi CDD; za postopke v primerih, kadar je udeležencu ali izdajatelju zavrnjen dostop do CDD in ko je CDD zavrnjen medsebojni dostop ali dostop med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami; in za posvetovanja različnih organov pred izdajo dovoljenja posredniku za poravnavo.

(73)

Da bi dosegli cilje iz te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte s specifičnimi podrobnostmi glede nekaterih opredelitev, parametri za izračun denarnih kazni za udeležence, ki so odgovorni za neuspešne poravnave, in merili, v skladu s katerimi bi bilo treba delovanje CDD v državi članici gostiteljici obravnavati kot zelo pomembno za to državo članico. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(74)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje odločitev o oceni pravil tretjih držav za namene priznavanja CDD tretjih držav. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (20).

(75)

V okviru ocenjevanja ustreznih pravil tretjih držav bi bilo treba uporabiti sorazmeren in na rezultatih temelječ pristop, osredotočen na izpolnjevanje veljavnih pravil Unije in po potrebi mednarodnih standardov. Pogojno ali začasno priznanje se lahko odobri tudi v primeru, ko ni bistvenih razlik, ki bi imele predvidljive negativne učinke na trge Unije.

(76)

Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve enotnih zahtev za poravnavo in za CDD, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(77)	Direktivo 98/26/ES je treba spremeniti, da se jo uskladi z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21), v skladu s katero se o imenovanih sistemih poravnave vrednostnih papirjev ne obvešča več Komisije, ampak ESMA.

(78)	Ker se s to uredbo na ravni Unije harmonizirajo ukrepi za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav ter je v njej določeno področje uporabe teh ukrepov širše kot v Uredbi (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (22), je treba člen 15 navedene uredbe črtati.

(79)

CDD bi bilo treba izvzeti iz uporabe Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014, kadar opravljajo storitve, ki so izrecno navedene v tej uredbi. Da pa bi zagotovili, da za subjekte, ki opravljajo investicijske storitve in dejavnosti, veljata Direktiva 2014/65/EU in Uredba (EU) št. 600/2014, in preprečili izkrivljanje konkurence med različnimi vrstami izvajalcev takih storitev, je treba zahtevati, da za CDD, ki v okviru svojih pomožnih storitev opravljajo tudi investicijske storitve in dejavnosti, veljajo zahteve iz Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014.

(80)

Uporabo zahtev glede izdaje dovoljenja in priznanja iz te uredbe bi bilo treba odložiti, da se CDD s sedežem v Uniji ali tretjih državah zagotovi dovolj časa, da zaprosijo za dovoljenje in priznanje svojih dejavnosti, ki sta določena v tej uredbi. Dokler se v skladu s to uredbo ne sprejme odločitev o dovoljenju in priznanju CDD in njihovih dejavnosti, vključno s povezavami med CDD, bi se morala še naprej uporabljati nacionalna pravila o izdaji dovoljenja in priznanju za CDD.

(81)

Prav tako je treba odložiti uporabo zahtev o disciplini pri poravnavi in zahtev o obveznosti poročanja o internalizatorjih poravnave, dokler niso sprejeti vsi potrebni delegirani in izvedbeni akti, ki podrobneje urejajo take zahteve, ter zahtev za evidentiranje nekaterih prenosljivih vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki in poravnavo obveznosti v sistemih poravnave vrednostnih papirjev najpozneje drugi delovni dan po izvedenem poslu, da se udeležencem na trgu, ki imajo vrednostne papirje v papirni obliki ali uporabljajo daljša obdobja poravnave, zagotovi dovolj časa za izpolnitev teh zahtev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa enotne zahteve za poravnavo finančnih instrumentov v Uniji ter pravila o organizaciji in vodenju centralnih depotnih družb (CDD), da bi se spodbujala varna, učinkovita in nemotena poravnava.

2.   Ta uredba se uporablja za poravnavo vseh finančnih instrumentov in za dejavnosti CDD, razen če v tej uredbi ni določeno drugače.

3.   Ta uredba ne posega v določbe prava Unije v zvezi s specifičnimi finančnimi instrumenti, zlasti Direktivo 2003/87/ES.

4.   Členi 10 do 20, 22 do 24 in 27, člen 28(6), člen 30(4), ter člena 46 in 47, določbe iz naslova IV in zahteve glede poročanja pristojnim organom ali zadevnim organom ali upoštevanja njihovih odredb na podlagi te uredbe ne veljajo za članice ESCB, druge nacionalne organe držav članic s podobnimi funkcijami ali za druge javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju v Uniji, v zvezi z vsako CDD, ki jo navedeni organi neposredno upravljajo pod odgovornostjo istega upravljalnega organa, ki ima dostop do sredstev teh organov in ni ločen subjekt.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„centralna depotna družba“ ali „CDD“ pomeni pravno osebo, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev iz točke 3 oddelka A Priloge in opravlja vsaj še eno drugo osnovno storitev iz oddelka A Priloge;

2.	„CDD tretje države“ pomeni pravno osebo s sedežem v tretji državi, ki opravlja storitev, podobno osnovni storitvi iz točke 3 oddelka A Priloge, in opravlja vsaj še eno drugo osnovno storitev iz oddelka A Priloge;

3.	„imobilizacija“ pomeni hrambo fizičnih vrednostnih papirjev na enem mestu v CDD na način, ki omogoča naknadne prenose v nematerializirani obliki;

4.	„dematerializirana oblika“ pomeni dejstvo, da finančni instrumenti obstajajo samo kot evidenca v nematerializirani obliki;

5.	„CDD prejemnica“ pomeni CDD, ki prejme zahtevo druge CDD za dostop do njenih storitev prek povezave med CDD;

6.	„CDD, ki je predložila zahtevo“ pomeni CDD, ki zahteva dostop do storitev druge CDD prek povezave med CDD;

7.	„poravnava“ pomeni zaključitev posla z vrednostnimi papirji – ne glede na to, kje je sklenjena – z namenom, da stranke v tem poslu s prenosom denarja ali vrednostnih papirjev ali pa obojega izpolnijo svoje obveznosti;

8.	„finančni instrumenti“ ali „vrednostni papirji“ pomeni finančne instrumente, kot so opredeljeni v točki 15 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

9.	„prenosni nalog“ pomeni prenosni nalog, kot je opredeljen v drugi alinei točke (i) člena 2 Direktive 98/26/ES;

10.	„sistem poravnave vrednostnih papirjev“ pomeni sistem iz prve, druge in tretje alinee točke (a) člena 2 Direktive 98/26/ES, ki ga ne upravlja centralna nasprotna stranka, katere dejavnost je izvedba prenosnih nalogov;

11.	„internalizator poravnave“ pomeni katero koli institucijo – tudi institucijo, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU, ki prenosne naloge v imenu strank ali za lasten račun izvaja drugače, kot pa prek sistema poravnave vrednostnih papirjev;

12.	„načrtovani datum poravnave“ pomeni datum, ki je v sistem poravnave vrednostnih papirjev vnesen kot datum poravnave in na katerega se bo po dogovoru strank v poslu z vrednostnimi papirji izvedla poravnava;

13.	„obdobje poravnave“ pomeni obdobje med datumom sklenitve posla in načrtovanim datumom poravnave;

14.	„delovni dan“ pomeni delovni dan, kot je opredeljen v točki (n) člena 2 Direktive 98/26/ES;

15.	„neuspešna poravnava“ pomeni neizvedbo poravnave ali delno poravnavo posla z vrednostnimi papirji na načrtovani datum poravnave zaradi pomanjkanja vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev, ne glede na temeljni vzrok;

16.	„centralna nasprotna stranka“ ali „CNS“ pomeni CNS, kot je opredeljena v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

17.	„pristojni organ“ pomeni organ, ki ga imenuje vsaka država članica v skladu s členom 11, razen če je drugače določeno v tej uredbi;

18.	„zadevni organ“ pomeni kateri koli organ iz člena 12;

19.	„udeleženec“ pomeni katerega koli udeleženca v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, kot je opredeljen v točki (f) člena 2 Direktive 98/26/ES;

20.	„udeležba“ pomeni udeležbo v smislu prvega stavka točke (2) člena 2 Direktive 2013/34/EU ali neposredno ali posredno lastništvo 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala podjetja;

21.	„obvladovanje“ pomeni odnos med podjetjema, kot je opisan v členu 22 Direktive 2013/34/EU;

22.	„podrejena družba“ pomeni odvisno podjetje v smislu člena 2(10) in člena 22 Direktive 2013/34/EU;

23.	„matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri ima CDD sedež;

24.	„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, razen matične države članice, v kateri ima CDD podružnico ali opravlja storitve CDD;

25.	„podružnica“ pomeni kraj poslovanja, razen glavnega sedeža, ki je del CDD, nima pravne osebnosti in opravlja storitve CDD, za katere je CDD pridobila dovoljenje;

26.	„neizpolnjevanje obveznosti“ v zvezi z udeležencem pomeni okoliščine, v katerih so zoper udeleženca uvedeni postopki zaradi insolventnosti iz točke (j) člena 2 Direktive 98/26/ES;

27.	„dostava proti plačilu“ ali „DVP“ pomeni mehanizem za poravnavo vrednostnih papirjev, ki prenos vrednostnih papirjev povezuje s prenosom denarja tako, da se dostava vrednostnih papirjev izvede, če in samo če se izvede ustrezen prenos denarja, in obratno;

28.	„račun vrednostnih papirjev“ pomeni račun, na katerem se lahko vrednostni papirji knjižijo v dobro ali v breme;

29.

„povezava med CDD“ pomeni ureditev med dvema CDD, pri kateri postane CDD udeleženka v sistemu poravnave vrednostnih papirjev druge CDD, da bi olajšala prenos vrednostnih papirjev udeležencev te druge CDD na svoje udeležence, ali ureditev, s katero ima CDD posredno prek posrednika dostop do druge CDD. Povezave med CDD vključujejo standardne povezave, prilagojene povezave, posredne povezave in interoperabilne povezave;

30.	„standardna povezava“ pomeni povezavo med CDD, pri kateri postane CDD udeleženka v sistemu poravnave vrednostnih papirjev druge CDD pod enakimi pogoji, kot se uporabljajo za katerega koli drugega udeleženca v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja ta druga CDD;

31.	„prilagojena povezava“ pomeni povezavo med CDD, pri kateri so CDD, ki postane udeleženka v sistemu poravnave vrednostnih papirjev druge CDD, poleg storitev, ki jih ta druga CDD navadno opravlja za udeležence v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, zagotovljene dodatne posebne storitve;

32.	„posredna povezava“ pomeni ureditev med CDD in tretjo osebo, ki ni CDD, a je udeleženka v sistemu poravnave vrednostnih papirjev druge CDD. CDD jo vzpostavi, da bi pospešila prenos vrednostnih papirjev od udeležencev druge CDD na svoje udeležence;

33.	„interoperabilna povezava“ pomeni povezavo med CDD, pri kateri se CDD dogovorita o sprejetju vzajemnih tehničnih rešitev za poravnavo v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljata;

34.	„mednarodni odprti komunikacijski postopki in standardi“ pomeni mednarodno sprejete standarde za komunikacijske postopke, na primer standardizirane formate za pošiljanje sporočil in prikaz podatkov, ki so vsem zainteresiranim stranem na voljo na pravičen, odprt in nediskriminatoren način;

35.	„prenosljivi vrednostni papirji“ pomeni prenosljive vrednostne papirje, kot so opredeljeni v točki 44 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

36.	„delnice“ pomeni vrednostne papirje iz točke 44(a) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

37.	„instrumenti denarnega trga“ pomeni instrumente denarnega trga, kot so opredeljeni v točki 17 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

38.	„enote kolektivnih naložbenih podjemov“ pomeni enote kolektivnih naložbenih podjemov iz točke 3 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

39.	„pravice do emisije“ pomeni pravice do emisije, kot so opisane v točki (11) oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, razen izvedenih finančnih instrumentov na pravice do emisije;

40.	„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

41.	„večstranski sistem trgovanja“ ali „MTF“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

42.	„mesto trgovanja“ pomeni mesto trgovanja, kot je opredeljeno v točki 24 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

43.	„posrednik za poravnavo“ pomeni posrednika za poravnavo, kot je opredeljen v točki (d) člena 2 Direktive 98/26/ES;

44.	„zagonski trg MSP“ pomeni zagonski trg MSP, kot je opredeljen v točki 12 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

45.

„upravljalni organ“ pomeni organ ali organe CDD, imenovane v skladu z nacionalnim pravom, ki so pristojni za določanje strategije, ciljev in splošne usmeritve CDD ter nadzorujejo in spremljajo sprejemanje odločitev v zvezi z vodenjem in vključujejo osebe, ki dejansko vodijo posle CDD; Kadar upravljalni organ v skladu z nacionalnim pravom sestavljajo različni organi s posebnimi funkcijami, se zahteve te uredbe uporabljajo le za tiste njegove člane, ki jim veljavno nacionalno pravo dodeljuje odgovornost;

46.	„višje vodstvo“ pomeni fizične osebe, ki v CDD opravljajo izvršilne funkcije in so pristojne in odgovorne za vsakodnevno upravljanje CDD.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67 v zvezi z ukrepi za nadaljnjo določitev nebančnih pomožnih storitev iz točk 1 do 4 oddelka B Priloge in bančnih pomožnih storitev iz oddelka C Priloge.

NASLOV II

PORAVNAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV

POGLAVJE I

Nematerializirana oblika

Člen 3

Nematerializirana oblika

1.   Brez poseganja v odstavek 2 vsak izdajatelj s sedežem v Uniji, ki izda ali je izdal prenosljive vrednostne papirje, ki so sprejeti v trgovanje ali se z njimi trguje na mestih trgovanja, poskrbi, da so ti vrednostni papirji predstavljeni v nematerializirani obliki kot imobilizacija ali po neposredni izdaji v dematerializirani obliki.

2.   Kadar se posel s prenosljivimi vrednostnimi papirji izvede na mestih trgovanja, se zadevni vrednostni papirji pri CDD v nematerializirani obliki evidentirajo na načrtovani datum poravnave ali pred njim, razen če so že bili tako evidentirani.

Kadar so prenosljivi vrednostni papirji preneseni na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v točki (a) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES, se ti vrednostni papirji pri CDD v nematerializirani obliki evidentirajo na predvideni datum poravnave ali pred njim, razen če so že bili tako evidentirani.

Člen 4

Izvrševanje

1.   Pristojni organi države članice, v kateri ima izdajatelj, ki izdaja vrednostne papirje, sedež zagotovijo, da se člen 3(1) uporablja.

2.   Organi, pristojni za nadzor nad mesti trgovanja, tudi pristojni organi, imenovani v skladu s členom 21(1) Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23), zagotovijo, da se v primeru, da se na mestih trgovanja trguje z vrednostnimi papirji iz člena 3(1) te uredbe, uporabi prvi pododstavek člena 3(2) te uredbe.

3.   Organi držav članic, odgovorni za uporabo Direktive 2002/47/ES, zagotovijo, da se v primeru, da se vrednostni papirji iz člena 3(1) te uredbe prenesejo na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v točki (a) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES, uporabi drugi pododstavek člen 3(2) te uredbe.

POGLAVJE II

Obdobja poravnave

Člen 5

Načrtovani datum poravnave

1.   Vsak udeleženec v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki v tem sistemu za svoj račun ali v imenu tretje osebe poravna posel s prenosljivimi vrednostnimi papirji, instrumenti denarnega trga, enotami v kolektivnih naložbenih podjemih in pravicami do emisije, takšne posle poravna na načrtovani datum poravnave.

2.   Pri poslih s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz odstavka 1, ki se izvedejo na mestih trgovanja, je načrtovani datum poravnave najpozneje drugi delovni dan po izvedenem poslu. Ta zahteva se ne uporablja za posle, ki so sicer izpogajani zasebno, a se izvedejo na mestu trgovanja, za posle, ki so sicer izvedeni dvostransko, a se o njih poroča na mestu trgovanja, niti za prvi posel, pri katerem so zadevni prenosljivi vrednostni papirji predmet začetnega evidentiranja v nematerializirani obliki v skladu s členom 3(2).

3.   Pristojni organi zagotovijo, da se uporablja odstavek 1.

Organi, pristojni za nadzor mest trgovanja, zagotovijo, da se uporablja odstavek 2.

POGLAVJE III

Disciplina pri poravnavi

Člen 6

Ukrepi za preprečevanje neuspešnih poravnav

1.   Mesta trgovanja vzpostavijo postopke, ki omogočajo, da se ustrezne podrobnosti poslov s finančnimi instrumenti iz člena 5(1) potrdijo na datum izvedbe posla.

2.   Ne glede na zahtevo iz odstavka 1 investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU, sprejmejo, kadar je to primerno, ukrepe za omejitev števila neuspešnih poravnav.

Takšni ukrepi vključujejo vsaj dogovore med investicijskim podjetjem in njegovimi profesionalnimi strankami iz Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, da se zagotovijo takojšnje obvestilo o dodelitvi vrednostnih papirjev v poslu, potrditev te dodelitve ter v ustreznem času pred načrtovanim datumom poravnave potrditev sprejetja ali zavrnitve pogojev.

ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdaja smernice o standardiziranih postopkih in protokolih za pošiljanje sporočil, ki jih je treba uporabljati za skladnost z drugim pododstavkom tega odstavka.

3.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi postopke, ki omogočajo, da se posli s finančnimi instrumenti iz člena 5(1) poravnajo na načrtovani datum poravnave, pri čemer je izpostavljenost njegovih udeležencev tveganju nasprotne stranke in likvidnostnemu tveganju minimalna, stopnja neuspešnih poravnav pa nizka. Z ustreznimi mehanizmi spodbuja zgodnjo poravnavo na načrtovani datum poravnave.

4.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, sprejme ukrepe, s katerimi pri svojih udeležencih spodbuja in stimulira pravočasno poravnavo poslov. CDD od udeležencev zahtevajo, da svoje posle poravnajo na načrtovani datum poravnave.

5.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo ukrepi, ki jih morajo v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2 sprejeti investicijska podjetja, podrobnosti o postopkih za omogočanje poravnav iz odstavka 3 ter podrobnosti o ukrepih za spodbujanje in stimuliranje pravočasne poravnave poslov iz odstavka 4.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 7

Ukrepi za obravnavanje neuspešnih poravnav

1.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi sistem za spremljanje neuspešnih poravnav poslov s finančnimi instrumenti iz člena 5(1). Pristojnemu organu in zadevnim organom zagotavlja redna poročila, v katerih navede število neuspešnih poravnav in podrobnosti o njih ter morebitne druge pomembne informacije, vključno z ukrepi, ki jih CDD in njihovi udeleženci predvidijo za izboljšanje učinkovitosti poravnave. CDD ta poročila objavijo vsako leto v združeni in anonimni obliki. Pristojni organi si z ESMA izmenjajo vse pomembne informacije o neuspešnih poravnavah.

2.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi postopke, ki omogočajo, da se poravnajo posli s finančnimi instrumenti iz člena 5(1), ki niso poravnani na načrtovani datum poravnave. Ti postopki zagotavljajo mehanizem kazni, ki bo učinkovito odvračilen za udeležence, ki povzročijo neuspešne poravnave.

CDD se pred vzpostavitvijo postopkov iz prvega pododstavka posvetuje z zadevnimi mesti trgovanja in CNS, za katere zagotavlja storitve poravnave.

Mehanizmi kazni iz prvega pododstavka vključujejo tudi denarne kazni za udeležence, ki povzročijo neuspešne poravnave (v nadaljnjem besedilu: udeleženci, ki ne izpolnjujejo obveznosti). Denarne kazni se izračunajo dnevno za vsak delovni dan, na katerega posel ni poravnan, od načrtovanega datuma poravnave do zaključka kritnega nakupa iz odstavka 3, vendar najpozneje do datuma dejanske poravnave. Denarne kazni niso mišljene kot vir dohodka za CDD.

3.   Brez poseganja v mehanizem kazni iz odstavka 2 tega člena in v pravico do dvostranskega preklica posla se v primeru, kadar udeleženec, ki ne izpolnjuje obveznosti, udeležencu prejemniku iz člena 5(1) ne dostavi finančnih instrumentov v štirih delovnih dneh po načrtovanem datumu poravnave („podaljšano obdobje“), sproži postopek kritnega nakupa, v okviru katerega so navedeni instrumenti na voljo za poravnavo in se udeležencu prejemniku dostavijo v ustreznem časovnem okviru.

Kadar se posel nanaša na finančni instrument, s katerim se trguje na zagonskem trgu MSP, podaljšano obdobje traja 15 dni, razen če se zagonski trg MSP ne odloči za krajše obdobje.

4.   Uporabljajo se naslednje izjeme od zahteve iz odstavka 3:

(a)	na podlagi vrste sredstev in likvidnosti zadevnih finančnih instrumentov se lahko podaljšano obdobje podaljša s štirih na največ sedem delovnih dni, kadar bi krajše podaljšano obdobje vplivalo na nemoteno in pravilno delovanje zadevnih finančnih trgov;

(b)	pri poslih, sestavljenih iz več poslov, vključno s pogodbami o začasni prodaji vrednostnih papirjev ali posojilnimi pogodbami, se postopek kritnega nakupa iz odstavka 3 ne uporablja, kadar je časovni okvir teh poslov dovolj kratek in postopek kritnega nakupa zaradi tega ni učinkovit.

5.   Brez poseganja v odstavek 7 se izjeme iz odstavka 4 ne uporabljajo pri poslih z delnicami, kadar obračun teh poslov opravi CNS.

6.   Brez poseganja v mehanizem kazni iz odstavka 2, udeleženec, ki ne izpolnjuje obveznosti, v primeru, da je cena delnic, dogovorjena ob sklenitvi posla, višja od cene, plačane za izvedbo kritnega nakupa, udeležencu prejemniku najpozneje drugi delovni dan po tem, ko so mu bili po kritnem nakupu dostavljeni finančni instrumenti, plača razliko.

7.   Če se kritni nakup ne izvede ali ni mogoč, se udeleženec prejemnik lahko odloči, da se mu plača denarno nadomestilo ali da se izvedba kritnega nakupa odloži na ustrezen poznejši datum („obdobje odloga“). Če ob izteku obdobja odloga zadevni finančni instrumenti niso dostavljeni udeležencu prejemniku, se plača denarno nadomestilo.

Udeležencu prejemniku se denarno nadomestilo plača najpozneje drugi delovni dan po zaključku postopka kritnega nakupa iz odstavka 3 ali, kadar je izbrano obdobje odloga, po izteku obdobja odloga.

8.   Udeleženec, ki ne izpolnjuje obveznosti, subjektu, ki izvede kritni nakup, povrne vse zneske, plačane v skladu z odstavki 3, 4 in 5, vključno z vsemi provizijami za izvedbo kritnega nakupa. Takšne provizije se udeležencem jasno razkrijejo.

9.   CDD, CNS in mesta trgovanja vzpostavijo postopke, ki jim omogočajo, da ob posvetovanju s svojimi pristojnimi organi začasno izključijo vsakega udeleženca, ki finančnih instrumentov iz člena 5(1) vztrajno in sistematično ne dostavlja na načrtovani datum poravnave, in da javnosti razkrijejo njegovo identiteto, a šele po tem, ko mu omogočijo, da predloži morebitne pripombe, in pod pogojem, da so bili pristojni organi CDD in CNS in mesta trgovanja ter tega udeleženca ustrezno obveščeni. CDD, CNS in mesta trgovanja se pred vsakršno začasno izključitvijo s pristojnimi organi ne samo posvetujejo, temveč jih o začasni izključitvi tudi uradno obvestijo. Pristojni organ zadevne organe takoj obvesti o začasni izključitvi udeleženca.

Javno razkritje začasnih izključitev ne vključuje osebnih podatkov v smislu točke (a) člena 2 Direktive 95/46/ES.

10.   Odstavki 2 do 9 se uporabljajo za vse posle s finančnimi instrumenti iz člena 5(1), ki so sprejeti v trgovanje ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja ali katerih obračun opravi CNS, in sicer:

(a)	pri poslih, katerih obračun opravi CNS, je subjekt, ki v skladu z odstavki 3 do 8 izvede kritni nakup, CNS;

(b)	pri poslih, katerih obračun ne opravi CNS, a se izvedejo na mestu trgovanja, to mesto trgovanja v svojih notranjih pravilih navede, da morajo njegovi člani in njegovi udeleženci uporabiti ukrepe iz odstavkov 3 do 8;

(c)	pri vseh poslih, ki niso posli iz točk (a) in (b) tega pododstavka, CDD v svojih notranjih pravilih navedejo, da se morajo za njihove udeležence uporabljati ukrepi iz odstavkov 3 do 8.

CDD mestom trgovanja in CNS zagotovi potrebne informacije o poravnavi, da lahko izpolnijo svoje obveznosti po tem odstavku.

Brez poseganja v točke (a), (b) in (c) prvega pododstavka lahko CDD – v zvezi z navodili za več poravnav – spremljajo izvedbo kritnih nakupov iz teh točk, in sicer če gre za enake finančne instrumente in enak rok za izvedbo, pri čemer je namen, da bi bila število kritnih nakupov, ki bi jih bilo treba izvesti, in posledično učinek na cene zadevnih finančnih instrumentov čim manjša.

11.   Odstavki 2 do 9 se za udeležence, ki ne izpolnjujejo obveznosti in so CNS, ne uporabljajo.

12.   Odstavki 2 do 9 se ne uporabljajo, če je proti udeležencu, ki ne izpolnjuje obveznosti, uveden postopek zaradi insolventnosti.

13.   Ta člen se ne uporablja, kadar je glavno mesto trgovanja z delnicami v tretji državi. Glavno mesto trgovanja z delnicami se določi v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 236/2012.

14.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67, da se glede na vrsto sredstev in likvidnost finančnega instrumenta in vrsto posla določijo parametri za izračun odvračilne in sorazmerne ravni denarnih kazni iz tretjega pododstavka odstavka 2, s katerimi bosta zagotovljena visoka stopnja discipline pri poravnavah ter nemoteno in pravilno delovanje zadevnih finančnih trgov.

15.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo:

(a)	podrobnosti sistema za spremljanje neuspešnih poravnav in poročil o neuspešnih poravnavah iz odstavka 1;

(b)	postopki za zbiranje in porazdelitev denarnih kazni ter vseh drugih možnih prihodkov od takih kazni v skladu z odstavkom 2;

(c)	podrobnosti delovanja ustreznega postopka kritnega nakupa iz odstavkov 3 do 8, vključno z ustreznimi časovnimi okviri za dostavo finančnega instrumenta po postopku kritnega nakupa iz odstavka 3. Taki časovni okviri so umerjeni glede na vrsto sredstev in likvidnost zadevnih finančnih instrumentov;

(d)	okoliščine, v katerih se lahko v skladu s pogoji iz točke (a) odstavka 4 podaljšano obdobje glede na vrsto sredstev in likvidnost zadevnih finančnih instrumentov še podaljša, pri čemer se upoštevajo merila za ocenjevanje likvidnosti na podlagi točke 17 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(e)	vrste poslov in njihovi specifični časovni okviri iz točke (b) odstavka 4, zaradi katerih kritni nakup ni učinkovit;

(f)	metodologija za izračun denarnega nadomestila iz odstavka 7;

(g)	pogoji, pod katerimi se v skladu z odstavkom 9 za udeleženca šteje, da vztrajno in sistematično ne dostavlja finančnih instrumentov, in

(h)	potrebne informacije o poravnavi iz drugega pododstavka odstavka 10.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 8

Izvrševanje

1.   Pristojni organ CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, ustrezni organ, odgovoren za nadzor zadevnega sistema poravnave vrednostnih papirjev, in organi, pristojni za nadzor mest trgovanja, investicijskih podjetij in CNS, so pristojni za zagotovitev, da institucije, ki jih nadzorujejo, uporabljajo člena 6 in 7, ter za spremljanje naloženih kazni. Posamezni pristojni organi po potrebi tesno sodelujejo. Države članice obvestijo ESMA o imenovanih pristojnih organih, ki so del strukture nadzora na nacionalni ravni.

2.   Da se v Uniji zagotovijo usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse v povezavi s členoma 6 in 7 te uredbe, lahko ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.   Kršitev pravil iz tega naslova ne vpliva na veljavnost zasebne pogodbe o finančnih instrumentih ali na možnost, da stranki izvršita določila tovrstne pogodbe.

POGLAVJE IV

Internalizirana poravnava

Člen 9

Internalizatorji poravnave

1.   Internalizatorji poravnave pristojnim organom njihovega sedeža vsake tri mesece poročajo o skupnem obsegu in vrednosti vseh poslov z vrednostnimi papirji, ki jih poravnajo zunaj sistemov poravnave vrednostnih papirjev.

Pristojni organi informacije, prejete na podlagi prvega pododstavka, brez odlašanja posredujejo ESMA in ga obenem obvestijo o vsakršnem morebitnem tveganju zaradi dejavnosti v zvezi s to poravnavo.

2.   ESMA lahko v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobneje določi vsebina takega poročanja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.   ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za poročanje in posredovanje informacij iz odstavka 1.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV III

CENTRALNE DEPOTNE DRUŽBE

POGLAVJE I

Dovoljenja za CDD in nadzor CDD

Oddelek 1

Organi, pristojni za izdajo dovoljenj za cdd in za nadzor CDD

Člen 10

Pristojni organ

Brez poseganja v nadzor s strani članic ESCB iz člena 12(1), CDD izda dovoljenje in jo nadzira pristojni organ njene matične države članice.

Člen 11

Imenovanje pristojnega organa

1.   Vsaka država članica imenuje pristojni organ, ki je odgovoren za opravljanje nalog iz te uredbe v zvezi z izdajo dovoljenj za CDD, ki imajo sedež na njenem ozemlju, in v zvezi z njihovim nadzorom, ter o tem obvesti ESMA.

Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, določi vsakemu njegovo vlogo in imenuje en organ, ki bo odgovoren za sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic, zadevnimi organi, ESMA in EBA, kadar je to izrecno določeno v tej uredbi.

2.   ESMA na svoji spletni strani objavi seznam pristojnih organov, imenovanih v skladu z odstavkom 1.

3.   Pristojni organi imajo nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje njihovih funkcij.

Člen 12

Zadevni organi

1.   Naslednji organi sodelujejo pri izdaji dovoljenj za CDD in nadzoru teh družb, kadar je to izrecno določeno v tej uredbi:

(a)	organ, odgovoren za nadzor sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD v državi članici, katere pravo se uporablja za ta sistem;

(b)	centralne banke v Uniji, ki izdajajo najpomembnejše valute, v katerih se opravi poravnava;

(c)	kadar je ustrezno, centralna banka v Uniji, v katere poslovnih knjigah je poravnan denarni del sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD.

2.   ESMA na svoji spletni strani objavi seznam zadevnih organov iz odstavka 1.

3.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih se določijo pogoji, pod katerimi se valute Unije iz točke (b) odstavka 1 štejejo za najpomembnejše, in učinkovita praktična ureditev za posvetovanje z zadevnimi organi iz točk (b) in (c) navedenega odstavka.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13

Izmenjava informacij

1.   Pristojni organi, zadevni organi in ESMA si na zahtevo in brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje njihovih nalog iz te uredbe.

2.   Pristojni organi, zadevni organi, ESMA in drugi organi ali fizične in pravne osebe uporabijo zaupne informacije, ki jih prejmejo v okviru opravljanja svojih nalog iz te uredbe, samo v okviru njihovih nalog.

Člen 14

Sodelovanje med organi

1.   Pristojni organi, zadevni organi in ESMA pri uporabi te uredbe tesno medsebojno sodelujejo, tudi z izmenjavo vseh relevantnih informacij. Kadar je to ustrezno in potrebno, to sodelovanje zajema druge javne organe in telesa, zlasti tiste, ki so ustanovljeni ali imenovani v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

Da se v Uniji zagotovijo usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse, vključno s sodelovanjem med pristojnimi organi in zadevnimi organi pri različnih ocenah, ki so potrebne za uporabo te uredbe, lahko ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB izda smernice, naslovljene na pristojne organe, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.   Pristojni organi pri opravljanju splošnih nalog, na podlagi razpoložljivih informacij, ustrezno upoštevajo morebiten vpliv njihovih odločitev na stabilnost finančnega sistema v vseh drugih zadevnih državah članicah, zlasti v izrednih razmerah iz člena 15.

Člen 15

Izredne razmere

Brez poseganja v postopek uradnega obveščanja iz člena 6(3) Direktive 98/26/ES pristojni organi in zadevni organi nemudoma obvestijo ESMA, Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (24) in drug drugega o vseh izrednih razmerah v zvezi s CDD, tudi o vseh premikih na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplivali na likvidnost trga, stabilnost valute, v kateri se izvede poravnava, celovitost monetarne politike ali stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri ima CDD ali eden od njenih udeležencev sedež.

Oddelek 2

Pogoji in postopki za izdajo dovoljenja za CDD

Člen 16

Izdaja dovoljenja za CDD

1.   Vsaka pravna oseba, ki je zajeta v opredelitvi CDD, pred začetkom izvajanja dejavnosti pridobi dovoljenje od pristojnega organa države članice, v kateri ima sedež.

2.   V dovoljenju so določene osnovne storitve, navedene v oddelku A Priloge, ter v skladu z oddelkom B Priloge dovoljene nebančne pomožne storitve, ki jih CDD sme opravljati.

3.   CDD vedno izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za pridobitev dovoljenja.

4.   CDD in njeni neodvisni revizorji brez nepotrebnega odlašanja pristojni organ obvestijo o vseh bistvenih spremembah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja.

Člen 17

Postopek za izdajo dovoljenja

1.   CDD vložnica vlogo za dovoljenje predloži pristojnemu organu.

2.   Vlogi za dovoljenje so priložene vse potrebne informacije, na podlagi katerih se lahko pristojni organ prepriča, da ima CDD vložnica ob izdaji dovoljenja vzpostavljene vse potrebne ureditve za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe. Vloga za dovoljenje vključuje program poslovanja, ki določa vrste načrtovanih poslov in organizacijsko strukturo CDD.

3.   Pristojni organ v 30 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, pristojni organ določi rok, v katerem mora CDD vložnica predložiti dodatne informacije. Ko se vloga šteje za popolno, pristojni organ o tem obvesti CDD vložnico.

4.   Takoj ko se vloga šteje za popolno, pristojni organ vse informacije v njej posreduje zadevnim organom in se z njimi posvetuje glede značilnosti sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD vložnica. Vsak zadevni organ lahko pristojni organ o svojih stališčih obvesti v roku treh mesecev od dneva, ko je prejel informacije.

5.   Kadar namerava CDD vložnica poleg nebančnih pomožnih storitev, ki so izrecno navedene v oddelku B Priloge, opravljati tudi storitve iz točke 2 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, pristojni organ vse informacije iz vloge posreduje organu iz člena 67 Direktive 2014/65/EU, s katerim se obenem posvetuje o zmožnosti CDD vložnice za izpolnitev zahtev iz Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014.

6.   Pristojni organ se pred izdajo dovoljenja CDD vložnici v naslednjih primerih posvetuje s pristojnimi organi druge vpletene države članice:

(a)	CDD je podrejena družba CDD, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;

(b)	CDD je podrejena družba nadrejene osebe CDD, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;

(c)	CDD obvladujejo iste fizične ali pravne osebe, ki obvladujejo drugo CDD, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici.

7.   Posvetovanje iz odstavka 6 se nanaša na:

(a)	primernost delničarjev in oseb iz člena 27(6) ter ugled in izkušnje oseb iz člena 27(1) in (4), ki dejansko vodijo posle CDD, kadar so ti delničarji in osebe skupni tej CDD in CDD, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;

(b)	ali odnosi iz točk (a), (b) in (c) odstavka 6 med CDD, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici, in CDD vložnico ne vplivajo na zmožnost CDD vložnice, da izpolni zahteve te uredbe.

8.   Pristojni organ v šestih mesecih od predložitve popolne vloge CDD vložnico pisno obvesti, da je dovoljenje izdano ali pa vloga zavrnjena, pri čemer svojo odločitev v celoti utemelji.

9.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo informacije, ki jih mora CDD vložnica v vlogi za dovoljenje zagotoviti pristojnemu organu.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

10.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki v zvezi z vlogo za dovoljenje.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 18

Učinki dovoljenja

1.   Dejavnosti CDD, ki je pridobila dovoljenje, so omejene na opravljanje storitev, ki so zajete v njenem dovoljenju ali je bilo o njih poslano uradno obvestilo v skladu s členom 19(8).

2.   Sisteme poravnave vrednostnih papirjev lahko upravljajo le CDD, ki so pridobile dovoljenje, vključno s centralnimi bankami, ki delujejo kot CDD.

3.   CDD, ki je pridobila dovoljenje, je lahko udeležena samo v pravni osebi, katere dejavnosti so omejene na opravljanje storitev, navedenih v oddelkih A in B Priloge, razen če te udeležbe ne potrdi njen pristojni organ, ker naj ne bi bistveno povečala profila tveganja CDD.

4.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo merila, ki jih morajo pristojni organi upoštevati, da lahko potrdijo udeležbo CDD v pravnih osebah, ki niso tiste, ki opravljajo storitve iz oddelkov A in B Priloge. Taka merila lahko vključujejo, ali storitve, ki jih opravlja zadevna pravna oseba, dopolnjujejo storitve, ki jih opravlja CDD, in v kolikšni meri je CDD izpostavljena obveznostim, ki izhajajo iz take udeležbe.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 19

Razširitev in zunanje izvajanje dejavnosti in storitev

1.   CDD, ki je pridobila dovoljenje, pristojnemu organu matične države članice predloži vlogo za dovoljenje, kadar želi izvajanje osnovne storitve prenesti na tretjo stran v skladu s členom 30 ali svoje dejavnosti razširiti na eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)	dodatne osnovne storitve, navedene v oddelku A Priloge, ki niso vključene v prvotno dovoljenje;

(b)	pomožne storitve, dovoljene na podlagi oddelka B, a v njem niso izrecno navedene, ki niso vključene v prvotno dovoljenje;

(c)	upravljanje drugega sistema poravnave vrednostnih papirjev;

(d)	popolna ali delna poravnava denarnega dela njenega sistema poravnave vrednostnih papirjev v poslovnih knjigah drugega posrednika za poravnavo;

(e)	vzpostavitev interoperabilne povezave, tudi s CDD tretjih držav.

2.   Dovoljenje iz odstavka 1 se izda v skladu s postopkom iz člena 17.

Pristojni organ v treh mesecih od predložitve popolne vloge CDD vložnico obvesti, da je dovoljenje izdano ali pa vloga zavrnjena.

3.   CDD s sedežem v Uniji, ki nameravajo vzpostaviti interoperabilno povezavo, v skladu s točko (e) odstavka 1 vlogo za dovoljenje predložijo svojim zadevnim pristojnim organom. Ti organi se posvetujejo glede odobritve povezave med CDD. Če se odločitve razhajajo, se zadeva – če se strinjata oba pristojna organa – lahko predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so bila nanj prenesena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.   Organi iz odstavka 3 odobritev povezave zavrnejo le, če bi takšna povezava med CDD ogrožala nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov ali povzročala sistemsko tveganje.

5.   Interoperabilnih povezav med CDD, ki dajo v skladu s členom 30(5) nekatere storitve, povezane s temi interoperabilnimi povezavami, v izvajanje osebam javnega prava, in povezav med CDD, ki niso tiste iz točke (e) odstavka 1, ni treba odobriti po navedeni točki, vendar se o njih pred njihovo vzpostavitvijo uradno obvestijo pristojni in zadevni organi CDD, in sicer je tem organom treba zagotoviti vse relevantne informacije, ki jim bodo omogočale, da ocenijo skladnost z zahtevami iz člena 48.

6.   CDD, ki ima sedež v Uniji in je v Uniji pridobila tudi dovoljenje, lahko povezavo s CDD tretje države vzdržuje ali vzpostavi v skladu s pogoji in postopki iz tega člena. Kadar se povezave vzpostavijo s CDD tretje države, informacije, ki jih zagotovi CDD, ki je predložila zahtevo, pristojnemu organu omogočajo, da oceni, ali takšne povezave izpolnjujejo zahteve iz člena 48 ali njim enakovredne zahteve.

7.   Pristojni organ CDD, ki je predložila zahtevo, od te CDD zahteva, da prekine povezavo med CDD, o kateri je bil uradno obveščen, če takšna povezava ne izpolnjuje zahtev iz člena 48 in bi torej ogrožala nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov ali povzročala sistemsko tveganje. Kadar pristojni organ od CDD zahteva, da prekine povezavo med CDD, uporabi postopek iz člena 20(2) in (3).

8.   Za dodatne pomožne storitve, izrecno navedene v oddelku B Priloge, ni treba pridobiti dovoljenja, vendar se o njih, preden se začnejo opravljati, uradno obvesti pristojni organ.

Člen 20

Odvzem dovoljenja

1.   Brez poseganja v popravne ali druge ukrepe iz naslova V pristojni organ matične države članice dovoljenje odvzame v naslednjih okoliščinah:

(a)	kadar CDD dovoljenja ni uporabila v 12 mesecih, se mu je izrecno odpovedala ali v zadnjih šestih mesecih ni opravila nobenih storitev ali dejavnosti;

(b)	dovoljenje pridobila z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c)	kadar CDD ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo izdano dovoljenje, in v določenem časovnem okviru ni sprejela popravnih ukrepov, ki jih je zahteval pristojni organ;

(d)	kadar je CDD resno ali sistematično kršila zahteve iz te uredbe ali, kadar je potrebno, iz Direktive 2014/65/EU ali Uredbe (EU) št. 600/2014.

2.   Čim je pristojni organ seznanjen z eno od okoliščin iz odstavka 1, se z zadevnimi organi ali, kadar je ustrezno, organom iz člena 67 Direktive 2014/65/EU nemudoma posvetuje o potrebi po odvzemu dovoljenja.

3.   ESMA in kateri koli zadevni organ ali, kadar je ustrezno, organ iz člena 67 Direktive 2014/65/EU lahko kadar koli zahteva, da pristojni organ matične države članice preuči, ali CDD še vedno izpolnjuje pogoje, pod katerimi je bilo izdano dovoljenje.

4.   Pristojni organ lahko odvzem dovoljenja omeji na določeno storitev, dejavnost ali finančni instrument.

5.   CDD vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezne postopke, s katerimi zagotovi, da bodo sredstva strank in udeležencev v primeru odvzema dovoljenja, kakor je navedeno v odstavku 1, pravočasno in urejeno poravnana in prenesena v drugo CDD.

Člen 21

Register CDD

1.   Odločitve, ki jih pristojni organi sprejmejo v skladu s členi 16, 19 in 20, se nemudoma sporočijo ESMA.

2.   Centralne banke brez nepotrebnega odlašanja obvestijo ESMA o vseh sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo.

3.   Ime vsake CDD, ki deluje v skladu s to uredbo in katere dovoljenje je bilo izdano v skladu s členoma 16 in 19 oziroma priznanje odobreno v skladu s členom 25, se vpiše v register, na katerem so navedene storitve in po potrebi razredi finančnih instrumentov, za katere je CDD pridobila dovoljenje. Register vključuje podružnice, ki jih CDD upravlja v drugih državah članicah, povezave med CDD in informacije, zahtevane v skladu s členom 31, kadar države članice uporabijo možnost, določeno v navedenem členu. ESMA da register na voljo na za to namenjeni spletni strani in ga posodablja.

Oddelek 3

Nadzor nad CDD

Člen 22

Pregled in ocena

1.   Pristojni organ vsaj enkrat letno pregleda ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih je CDD vzpostavila za uskladitev s to uredbo, ter oceni tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena CDD ali ki jih povzroča CDD in s tem moti delovanje trgov vrednostnih papirjev.

2.   Pristojni organ zahteva, da jim CDD predloži ustrezen načrt za sanacijo, s katerim bo zagotovljena neprekinjenost njenih kritičnih dejavnosti.

3.   Pristojni organ zagotovi, da se za vsako CDD pripravi in vzdržuje ustrezen načrt za reševanje, s katerim bo zagotovljena kontinuiteta vsaj njenih osrednjih funkcij, pri čemer se upoštevajo velikost, sistemska pomembnost, narava, obseg in zapletenost dejavnosti zadevne CDD ter vsi zadevni načrti za reševanje, pripravljeni v skladu z Direktivo 2014/59/EU.

4.   Pristojni organ določi pogostost in temeljitost pregleda in ocene iz odstavka 1, pri čemer upošteva velikost, sistemsko pomembnost, naravo, obseg in zapletenost dejavnosti zadevne CDD. Pregled in ocena se posodobita vsaj enkrat letno.

5.   Pristojni organ v CDD izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem.

6.   Med izvajanjem pregleda in ocene iz odstavka 1 se pristojni organ v začetni fazi posvetuje z zadevnimi organi, zlasti o delovanju sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD, in po potrebi organom iz člena 67 Direktive 2014/65/EU.

7.   Pristojni organ redno in vsaj enkrat letno zadevne organe in po potrebi organ iz člena 67 Direktive 2014/65/EU obvešča o rezultatih pregleda in ocene iz odstavka 1, vključno z morebitnimi popravnimi ukrepi ali kaznimi.

8.   Med izvajanjem pregleda in ocene iz odstavka 1 si pristojni organi, odgovorni za nadzor CDD, ki vzdržujejo odnose iz točk (a), (b) in (c) člena 17(6), izmenjujejo vse ustrezne informacije, ki bi jim lahko olajšale opravljanje nalog.

9.   Pristojni organ od CDD, ki ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, zahteva, da že v začetni fazi sprejme potrebne ukrepe za ureditev tega.

10.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi naslednje:

(a)	informacije, ki jih CDD predloži pristojnemu organu za namene pregleda in ocene iz odstavka 1;

(b)	informacije, ki jih pristojni organ predloži zadevnim organom iz odstavka 7;

(c)	informacije, ki si jih morajo posredovati pristojni organi iz odstavka 8.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za zagotavljanje informacij iz prvega pododstavka odstavka 10.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 4

Opravljanje storitev v drugi državi članici

Člen 23

Svoboda opravljanja storitev v drugi državi članici

1.   CDD, ki ima dovoljenje, lahko opravlja storitve iz Priloge na ozemlju Unije, vključno prek ustanovitve podružnice, pod pogojem, da njeno dovoljenje velja za te storitve.

2.   Za CDD z dovoljenjem, ki namerava opravljati osnovne storitve iz točk 1 in 2 oddelka A Priloge v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom druge države članice iz člena 49(1), ali ustanoviti podružnico v drugi državi članici, se uporablja postopek iz odstavkov 3 do 7.

3.   Katera koli CDD, ki želi prvič opravljati storitve iz odstavka 2 na ozemlju druge države članice ali spremeniti obseg teh storitev, pristojnemu organu matične države članice sporoči naslednje informacije:

(a)	državo članico, v kateri CDD namerava poslovati;

(b)	program poslovanja, v katerem navede zlasti storitve, ki jih CDD namerava opravljati;

(c)	valuto ali valute, s katerimi CDD namerava poslovati;

(d)	kadar obstaja podružnica, njeno organizacijsko strukturo in imena oseb, odgovornih za njeno upravljanje;

(e)	kadar je ustrezno, oceno ukrepov, ki jih namerava CDD sprejeti, da bi svojim uporabnikom omogočila, da upoštevajo nacionalno pravo iz člena 49(1).

4.   Pristojni organ matične države članice informacije iz odstavka 3 v treh mesecih od njihovega prejema sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, razen če ima glede na načrtovane storitve razloge, da bi dvomil o ustreznosti upravne strukture ali finančnega stanja CDD, ki želi opravljati storitve v državi članici gostiteljici.

Pristojni organ države članice gostiteljice zadevne organe te države članice brez odlašanja obvesti o vsakršnem sporočilu, prejetem po prvem pododstavku.

5.   Kadar se pristojni organ matične države članice v skladu z odstavkom 4 odloči, da pristojnemu organu države članice gostiteljice ne bo sporočil vseh informacij iz odstavka 3, zadevni CDD v treh mesecih od prejema vseh informacij navede razloge za to ter o svoji odločitvi v zvezi s točko (a) odstavka 6 obvesti pristojni organ države članice gostiteljice. Kadar se v odziv na takšno zahtevo informacije izmenjajo, pristojni organ države članice gostiteljice ne izda sporočila iz točke (a) odstavka 6.

6.   CDD lahko začne opravljati storitve iz odstavka 2 v državi članici gostiteljici pod naslednjimi pogoji:

(a)	CDD je prejela sporočilo pristojnega organa v državi članici gostiteljici, v katerem ta organ potrjuje, da je prejel sporočilo iz odstavka 4, in, kadar je ustrezno, v katerem je potrjena ocena iz točke (e) odstavka 3;

(b)	če sporočilo ni bilo prejeto, po treh mesecih od datuma posredovanja sporočila iz odstavka 4.

7.   V primeru spremembe katere koli informacije, sporočene v skladu z odstavkom 3, CDD o tej spremembi pisno obvesti pristojni organ matične države članice vsaj en mesec pred njeno uvedbo. Pristojni organ države članice gostiteljice je o tej spremembi brez odlašanja obveščen tudi s strani pristojnega organa matične države članice.

Člen 24

Sodelovanje med organi matične države članice in države članice gostiteljice ter medsebojni strokovni pregledi

1.   Kadar CDD, ki ima dovoljenje v eni državi članici, ustanovi podružnico v drugi državi članici, pristojni organ matične države članice in pristojni organ države članice gostiteljice pri izvajanju njihovih nalog iz te uredbe, zlasti ko v tej podružnici izvajata inšpekcijske preglede na kraju samem, tesno sodelujeta. Pristojni organ matične države članice in pristojni organ države članice gostiteljice lahko v okviru izpolnjevanja svojih odgovornosti v tej podružnici izvajata inšpekcijske preglede na kraju samem, vendar po tem, ko o tem obvestita pristojni organ države članice gostiteljice oziroma matične države.

2.   Pristojni organ matične države članice ali pristojni organ države članice gostiteljice lahko zahteva, da jim CDD, ki izvajajo storitve v skladu s členom 23, redno poročajo o svojih dejavnostih na ozemlju te države članice gostiteljice, tudi za namen zbiranja statističnih podatkov. Pristojni organ države članice gostiteljice zagotovi ta redna poročila pristojnemu organu matične države članice na njegovo zahtevo.

3.   Pristojni organ matične države članice CDD na zahtevo pristojnega organa države članice gostiteljice in brez odlašanja sporoči identiteto izdajateljev in udeležencev v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD, ki opravlja storitve v navedeni državi članici gostiteljici, ter vse druge pomembne informacije v zvezi z dejavnostmi te CDD v državi članici gostiteljici.

4.   Kadar postanejo dejavnosti CDD ob upoštevanju stanja na trgih vrednostnih papirjev v državi članici gostiteljici zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici, pristojni organ matične države članice in države članice gostiteljice in ustrezni organi matične države članice in države članice gostiteljice sklenejo dogovore o sodelovanju za nadzor dejavnosti te CDD v državi članici gostiteljici.

Kadar postane CDD zelo pomembna za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v več kot eni državi članici gostiteljici, lahko matična država članica sklene, da se v tovrstne dogovore o sodelovanju vključijo kolegiji nadzornikov.

5.   Kadar ima pristojni organ države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge za sum, da CDD, ki v skladu s členom 23 opravlja storitve na njenem ozemlju, krši obveznosti iz določb te uredbe, o teh ugotovitvah obvesti pristojni organ matične države članice in ESMA.

Kadar CDD kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali zato, ker se taki ukrepi izkažejo za nezadostne, še naprej krši obveznosti iz določb te uredbe, pristojni organ države članice gostiteljice sprejme vse ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev upoštevanja določb te uredbe na ozemlju njegove države, še prej pa o tem obvesti pristojni organ matične države članice. ESMA je treba brez odlašanja obvestiti o takih ukrepih.

Pristojni organ države članice gostiteljice in matične države članice lahko zadevo predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so bila nanj prenesena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.   Brez poseganja v člen 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA po posvetovanju s članicami ESCB vsaj enkrat na tri leta organizira in izpelje medsebojni strokovni pregled nadzora nad CDD, ki izrabijo možnost svobodnega opravljanja storitev v drugi državi članici v skladu s členom 23 ali sodelujejo pri interoperabilni povezavi.

ESMA v okviru medsebojnega strokovnega pregleda iz prvega pododstavka po potrebi za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67 v zvezi z ukrepi za določitev meril, po katerih bi lahko poslovanje CDD v državi članici gostiteljici veljalo za zelo pomembno za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici.

8.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za sodelovanje iz odstavkov 1, 3 in 5.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 5

Odnosi s tretjimi državami

Člen 25

Tretje države

1.   CDD tretje države lahko na ozemlju Unije opravlja storitve iz Priloge, tudi prek ustanovitve podružnice.

2.   Ne glede na odstavek 1 se za CDD tretje države, ki namerava opravljati osnovne storitve iz točk 1 in 2 oddelka A Priloge v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice iz drugega pododstavka člena 49(1), ali ustanoviti podružnico v državi članici, uporablja postopek iz odstavkov 4 do 11 tega člena.

3.   CDD, ki ima sedež v Uniji in je v Uniji pridobila tudi dovoljenje, lahko vzdržuje ali vzpostavi povezavo s CDD tretje države, v skladu s členom 48.

4.   ESMA lahko po posvetovanju z organi iz odstavka 5 prizna CDD tretje države, ki zaprosi za priznanje za opravljanje storitev iz odstavka 2, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	Komisija sprejme odločitev v skladu z odstavkom 9;

(b)	CDD tretje države ima veljavno dovoljenje, je podvržena učinkovitem nadzoru in pregledom ali pa – če sistem poravnave vrednostnih papirjev upravlja centralna banka – pregledom, s čimer je zagotovljeno popolno upoštevanje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo v tej tretji državi;

(c)	v skladu z odstavkom 10 so bili sklenjeni dogovori o sodelovanju med ESMA in odgovornimi organi v tej tretji državi (v nadaljnjem besedilu: odgovorni organi tretje države);

(d)

kadar je ustrezno, CDD tretje države sprejme potrebne ukrepe, da bi svojim uporabnikom omogočila, da upoštevajo ustrezno nacionalno pravo države članice, v kateri namerava CDD tretje države opravljati storitve CDD, vključno s pravom iz drugega pododstavka člena 49(1), pri čemer so ustreznost teh ukrepov potrdili pristojni organi države članice, v kateri namerava CDD tretje države opravljati storitve CDD.

5.   ESMA se pri ocenjevanju, ali so pogoji iz odstavka 4 izpolnjeni, posvetuje s:

(a)	pristojnimi organi držav članic, v katerih namerava CDD tretje države opravljati storitve CDD, zlasti o tem, kako namerava CDD tretje države izpolnjevati zahtevo iz točke (d) odstavka 4;

(b)	zadevnimi organi;

(c)	odgovornimi organi tretje države, ki so odgovorni za izdajo dovoljenj, nadzor in preglede.

6.   CDD tretje države iz odstavka 2 vlogo za priznanje predloži ESMA.

CDD vložnica zagotovi ESMA vse informacije, ki se štejejo kot nujne za njeno priznanje. ESMA v 30 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora CDD vložnica predložiti dodatne informacije.

Pristojni organi držav članic, v katerih namerava CDD tretje države opravljati storitve CDD, ocenijo, ali CDD tretje države upošteva pravo iz točke (d) odstavka 4, in ESMA v treh mesecih po tem, ko od njega prejmejo vse potrebne informacije, sporočijo odločitev o tem, ali je pravo upoštevano ali ne, in svojo odločitev v celoti utemeljijo.

Odločitev o priznanju temelji na merilih iz odstavka 4.

ESMA v šestih mesecih od predložitve popolne vloge CDD vložnico pisno obvesti, da je priznanje odobreno ali pa vloga zavrnjena, pri čemer svojo odločitev v celoti utemelji.

7.   Pristojni organi držav članic, v katerih po odstavku 4 ustrezno priznana CDD tretje države opravlja storitve CDD, lahko v tesnem sodelovanju z ESMA zahtevajo, da odgovorni organi tretje države:

(a)	redno poročajo o dejavnostih CDD tretje države v navedenih državah članicah gostiteljicah, tudi za namen zbiranja statističnih podatkov;

(b)

v ustreznem časovnem okviru sporočijo identiteto izdajateljev in udeležencev v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD tretje države, ki opravlja storitve v navedeni državi članici gostiteljici, ter vse druge pomembne informacije v zvezi z dejavnostmi te CDD tretje države v državi članici gostiteljici.

8.   ESMA po posvetovanju z organi iz odstavka 5 na podlagi postopka iz odstavkov 4, 5 in 6 pregleda priznanje CDD tretje države, če ta CDD svoje storitve v Uniji razširi.

ESMA prekliče priznanje te CDD, če pogoji iz v odstavka 4 niso več izpolnjeni ali če nastopijo okoliščine iz člena 20.

9.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da pravne in nadzorne ureditve tretje države zagotavljajo, da CDD, ki so pridobile dovoljenje v tej tretji državi, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so dejansko enakovredne zahtevam iz te uredbe, da so te CDD v zadevni tretji državi podvržene učinkovitemu in stalnemu nadzoru in pregledu ter za njih velja obveznost izvrševanja zadevnih predpisov in da pravni okvir zadevne tretje države zagotavlja učinkovit in enakovreden sistem za priznanje CDD, ki so dovoljenje pridobile v skladu s pravnimi ureditvami tretjih držav. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).

Poleg tega lahko Komisija pri določitvi iz prvega pododstavka tudi preuči, ali te pravne in nadzorne ureditve tretje države obenem odražajo mednarodno dogovorjene standarde CPSS-IOSCO, kolikor slednji niso v nasprotju z zahtevami, določenimi v tej uredbi.

10.   ESMA v skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 sklene dogovore o sodelovanju z odgovornimi organi tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili v skladu z odstavkom 9 priznani kot enakovredni tej uredbi. V takšnih dogovorih se določijo vsaj:

(a)

mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA, pristojnimi organi države članice gostiteljice in odgovornimi organi tretje države, vključno z dostopom do vseh s strani ESMA zahtevanih informacij o CDD, ki so pridobile dovoljenje v tretjih državah, zlasti pa dostopom do informacij v primerih iz odstavka 7;

(b)	mehanizem za takojšnje uradno obveščanje organa ESMA, kadar odgovorni organ tretje države meni, da CDD, ki jo nadzoruje, krši pogoje iz svojega dovoljenja ali drugo veljavno pravo;

(c)	postopki v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, kadar je to potrebno.

Kadar je v dogovoru o sodelovanju določen prenos osebnih podatkov s strani države članice, ta prenos upošteva določbe Direktive 95/46/ES, kadar pa je v njem določen prenos osebnih podatkov s strani ESMA, ta prenos upošteva določbe Uredbe (ES) št. 45/2001.

11.   Kadar je CDD tretje države priznana v skladu z odstavki 4 do 8, storitve iz Priloge lahko opravlja na ozemlju Unije, tudi prek ustanovitve podružnice.

12.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo informacije, ki jih CDD vložnica v vlogi za priznanje v skladu z odstavkom 6 predloži ESMA.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE II

Zahteve za CDD

Oddelek 1

Organizacijske zahteve

Člen 26

Splošne določbe

1.   CDD mora imeti stabilno ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi ravnmi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, katerim je ali bi jim lahko bila CDD izpostavljena ter ustrezne politike prejemkov in mehanizme notranjega nadzora, vključno z zanesljivimi administrativnimi in računovodskimi postopki.

2.   CDD sprejme politike in postopke, ki so dovolj učinkoviti za zagotovitev skladnosti s to uredbo, tudi za zagotovitev, da njeni direktorji in zaposleni upoštevajo vse določbe te uredbe.

3.   CDD vzdržuje in vodi učinkovite pisne organizacijske in administrativne ureditve za ugotavljanje in upravljanje vseh morebitnih navzkrižij interesov med njo samo, vključno z njenimi direktorji, zaposlenimi, člani upravljalnega organa ali vsemi osebami, neposredno ali posredno povezanimi z njimi, in njenimi udeleženci ali njihovimi strankami. CDD vzdržuje in izvaja ustrezne postopke za reševanje, kadar pride do morebitnih navzkrižij interesov.

4.   CDD da svojo ureditev upravljanja in pravila, ki urejajo njeno dejavnost, na voljo javnosti.

5.   CDD mora imeti vzpostavljene ustrezne postopke, da lahko zaposleni prek posebnega kanala interno poročajo o morebitnih kršitvah te uredbe.

6.   CDD je predmet rednih in neodvisnih revizij. Rezultati teh revizij se sporočijo upravljalnemu organu ter dajo na voljo pristojnemu organu in, kadar je to primerno, odboru uporabnikov ob upoštevanju morebitnih navzkrižij interesov med člani tega odbora in CDD.

7.   Kadar je CDD del skupine podjetij, ki vključuje druge CDD ali kreditne institucije iz naslova IV, sprejme podrobne politike in postopke, v okviru katerih je opredeljeno, kako se zahteve iz tega člena uporabljajo za skupino in njene različne subjekte.

8.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se na ravni CDD in na ravni skupine iz odstavka 7 določijo:

(a)	orodja za spremljanje tveganj CDD iz odstavka 1;

(b)	odgovornosti ključnega osebja v zvezi s tveganji CDD iz odstavka 1;

(c)	morebitna navzkrižja interesov iz odstavka 3;

(d)	metode revizije iz odstavka 6 in

(e)	okoliščine, v katerih bi bilo ob upoštevanju morebitnega nasprotja interesov med člani odbora uporabnikov in CDD ustrezno, da se v skladu z odstavkom 6 ugotovitve revizij dajo na voljo temu odboru.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 27

Višje vodstvo, upravljalni organ in delničarji

1.   Višje vodstvo CDD ima zadosten ugled in izkušnje za zagotovitev preudarnega in skrbnega upravljanja CDD.

2.   CDD mora imeti upravljalni organ, v katerem je vsaj tretjina članov, vendar ne manj kot dva, neodvisnih.

3.   Prejemki neodvisnih in drugih neizvršnih članov upravljalnega organa niso odvisni od poslovnih rezultatov CDD.

4.   Upravljalni organ sestavljajo primerni člani z zadostnim ugledom ter ustreznimi veščinami, izkušnjami in znanjem o subjektu in o trgu. Neizvršni člani upravljalnega organa določijo cilj glede zastopanosti spola, ki je v upravljalnem organu premalo zastopan, in pripravijo politiko o tem, kako bi za dosego tega cilja povečali število predstavnikov premalo zastopanega spola. Cilj, politika in njeno izvajanje se objavijo.

5.   CDD jasno določi vloge in odgovornosti upravljalnega organa v skladu z ustreznim nacionalnim pravom. CDD da pristojnemu organu in revizorju na zahtevo na voljo zapisnike sej upravljalnega organa.

6.   Delničarji CDD in osebe, ki lahko neposredno ali posredno izvajajo nadzor nad upravljanjem CDD, so primerni za zagotavljanje preudarnega in skrbnega upravljanja CDD.

7.   CDD:

(a)	pristojnemu organu predloži informacije v zvezi z lastništvom CDD ter zlasti v zvezi z identiteto vseh strani, ki lahko izvajajo nadzor nad delovanjem CDD, in obsegom njihovih interesov ter te informacije objavi;

(b)	svoj pristojni organ obvesti o vseh odločitvah glede prenosa lastniških pravic, ki povzročijo spremembo identitete oseb, ki izvajajo nadzor nad delovanjem CDD, in ga zaprosi za soglasje. CDD po tem, ko pridobi soglasje svojega pristojnega organa, takšen prenos lastniških pravic objavi.

Vsaka fizična ali pravna oseba obvesti brez nepotrebnega odlašanja CDD in njen pristojni organ o odločitvi glede pridobitve ali odsvojitve lastniških pravic, ki povzroči spremembo identitete oseb, ki izvajajo nadzor nad delovanjem CDD.

8.   Pristojni organ v 60 delovnih dneh od prejema informacij iz odstavka 7 sprejme odločitev o predlaganih spremembah glede nadzora CDD. Pristojni organ zavrne odobritev predlaganih sprememb nadzora CDD, kadar obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za sum, da bi te spremembe ogrožale preudarno in skrbno upravljanje CDD ali zmožnost CDD za izpolnjevanje zahtev te uredbe.

Člen 28

Odbor uporabnikov

1.   CDD ustanovi odbore uporabnikov za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, pri čemer te odbore sestavljajo predstavniki izdajateljev in udeležencev v takih sistemih poravnave vrednostnih papirjev. Nasveti odbora uporabnikov so neodvisni od kakršnih koli neposrednih vplivov vodstva CDD.

2.   CDD nediskriminatorno določi mandat za vsak ustanovljen odbor uporabnikov, ureditev upravljanja, potrebno za zagotavljanje njegove neodvisnosti, operativne postopke ter merila za sprejem in mehanizem za izvolitev članov odbora uporabnikov. Ureditev upravljanja je javno dostopna in zagotavlja, da odbor uporabnikov poroča neposredno upravljalnemu organu ter se redno sestaja.

3.   Odbori uporabnikov svetujejo upravljalnemu organu o ključnih ureditvah, ki vplivajo na njihove člane, vključno z merili za sprejem izdajateljev ali udeležencev v njihove posamezne sisteme poravnave vrednostnih papirjev in ravnijo storitev.

4.   Odbori uporabnikov lahko predložijo upravljalnemu organu nezavezujoče mnenje, ki vsebuje podrobno obrazložitev v zvezi s cenovnimi strukturami CDD.

5.   Brez poseganja v pravico pristojnih organov, da so ustrezno obveščeni, člane odborov uporabnikov zavezujejo pravila o zaupnosti. Kadar predsednik odbora uporabnikov presodi, da je kateri izmed članov v dejanskem ali morebitnem navzkrižju interesov glede določene zadeve, se temu članu prepove glasovanje o tej zadevi.

6.   CDD takoj obvesti pristojni organ in odbor uporabnikov o vseh primerih, v katerih se upravljalni organ odloči, da ne bo upošteval nasveta odbora uporabnikov. Odbor uporabnikov lahko obvesti pristojni organ o vseh področjih, na katerih po njegovem mnenju njegov nasvet ni bil upoštevan.

Člen 29

Vodenje evidenc

1.   CDD vsaj deset let hrani vse svoje evidence o opravljenih storitvah in dejavnostih, tudi o pomožnih storitvah iz oddelkov B in C Priloge, ter tako pristojnemu organu omogoči spremljanje izpolnjevanja zahtev iz te uredbe.

2.   CDD da pristojnemu organu in zadevnim organom ter vsem drugim javnim organom, ki so po pravu Unije ali nacionalnem pravu njene matične države članice, pooblaščeni, da zahtevajo dostop do takih evidenc, na zahtevo na voljo evidence iz odstavka 1, da bi ti lahko izvajali svoje naloge.

3.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo podrobnosti evidenc iz odstavka 1, ki jih je treba hraniti, zato da bi spremljali, ali CDD upoštevajo določbe te uredbe.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določi oblika evidenc iz odstavka 1, ki jih je treba hraniti, zato da bi spremljali, ali CDD upoštevajo določbe te uredbe.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 30

Zunanje izvajanje

1.   Kadar CDD storitve ali dejavnosti odda v izvajanje tretji strani, ostane v celoti odgovorna za izpolnjevanje vseh obveznosti iz te uredbe in vedno izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	zunanje izvajanje ne pomeni prenosa odgovornosti CDD;

(b)	odnos in obveznosti CDD do njenih udeležencev ali izdajateljev ostanejo nespremenjeni;

(c)	pogoji za izdajo dovoljenja CDD se dejansko ne spremenijo;

(d)	zunanje izvajanje ne preprečuje izvajanja nadzornih funkcij in funkcij pregledovanja, vključno z dostopom na kraju samem za pridobitev vseh zadevnih informacij, potrebnih za izpolnjevanje teh funkcij;

(e)	CDD zaradi zunanjega izvajanja ne ostane brez sistemov in nadzora, potrebnih za upravljanje tveganj, s katerimi se sooča;

(f)

CDD ohrani potrebno strokovno znanje in sredstva, potrebna za ocenjevanje kakovosti zagotovljenih storitev ter organizacijske in kapitalske ustreznosti izvajalca storitev, za učinkovito nadzorovanje storitev, oddanih v zunanje izvajanje, in za redno upravljanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem;

(g)	CDD ima neposreden dostop do zadevnih informacij o storitvah, oddanih v zunanje izvajanje;

(h)	izvajalec storitev sodeluje s pristojnim organom in zadevnimi organi v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje;

(i)	CDD zagotovi, da izvajalec storitev izpolnjuje standarde, določene v zadevnem pravu o varstvu podatkov, ki bi se uporabljalo, če bi imel izvajalec storitev sedež v Uniji. CDD je odgovorna za zagotavljanje, da so ti standardi določeni v pogodbi med strankami in da se spoštujejo.

2.   CDD v pisnem sporazumu določi svoje pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti izvajalca storitev. V sporazumu o zunanjem izvajanju je dovoljeno, da CDD sporazum prekine.

3.   CDD in izvajalec storitev dasta pristojnemu organu in zadevnim organom na zahtevo na voljo vse informacije, ki jih potrebujejo, da lahko ocenijo, ali dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, izpolnjujejo zahteve te uredbe.

4.   Za zunanje izvajanje osnovne storitve pristojni organ izda dovoljenje v skladu s členom 19.

5.   Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo, kadar CDD nekatere storitve ali dejavnosti odda v zunanje izvajanje osebi javnega prava in če to zunanje izvajanje ureja namenski pravni, regulativni in operativni okvir, ki sta ga skupaj sprejeli ter potrdili oseba javnega prava in zadevna CDD ter v katerega so na podlagi zahtev iz te uredbe privolili tudi pristojni organi.

Člen 31

Storitve, ki jih opravljajo strani, ki niso CDD

1.   Ne glede na člen 30 in kadar to zahteva nacionalno pravo, je lahko za evidentiranje v nematerializirani obliki na račune vrednostnih papirjev, ki jih vodijo CDD, odgovorna oseba, ki ni CDD.

2.   Države članice, ki v skladu z odstavkom 1 dovolijo, da nekatere osnovne storitve iz oddelka A Priloge opravljajo strani, ki niso CDD, v svojem pravu določijo zahteve, ki se bodo uporabljale v takšnem primeru. Te zahteve vključujejo določbe te uredbe, ki se uporabljajo za CDD in po potrebi za drugo zadevno stran.

3.   Države članice, ki v skladu z odstavkom 1 dovolijo, da osnovne storitve iz oddelka A Priloge opravljajo strani, ki niso CDD, sporočijo ESMA vse zadevne informacije v zvezi z opravljanjem tovrstnih storitev, tudi zadevno nacionalno pravo.

ESMA takšne informacije vnese v register CDD iz člena 21.

Oddelek 2

Pravila vodenja poslov

Člen 32

Splošne določbe

1.   CDD ima jasno opredeljene, dosegljive cilje, na primer na področju minimalnih ravni storitev, pričakovanj v zvezi z upravljanjem tveganj in prednostnih poslovnih ciljev.

2.   CDD ima pregledna pravila za obravnavanje pritožb.

Člen 33

Zahteve za udeležbo

1.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, javno razkrije merila za udeležbo, ki omogočajo pravičen in odprt dostop vsem pravnim osebam, ki nameravajo postati udeleženci. Taka merila so pregledna, objektivna in nediskriminatorna, da se zagotovi pravičen in odprt dostop do CDD ob ustreznem upoštevanju tveganja za finančno stabilnost in nemoteno delovanje trgov. Merila, ki omejujejo dostop, so dovoljena le, če je njihov cilj utemeljeno nadzorovanje specifičnega tveganja za CDD.

2.   CDD zahteve za dostop obravnava hitro, in sicer odgovor nanje zagotovi najpozneje v enem mesecu, postopke za njihovo obravnavo pa objavi.

3.   CDD zavrne dostop udeležencu, ki izpolnjuje merila iz odstavka 1, le na podlagi ustrezne pisne utemeljitve in celovite ocene tveganja.

Udeleženec, ki je predložil zahtevo, ima v primeru zavrnitve pravico do pritožbe pri organu, pristojnem za CDD, ki je zavrnila dostop.

Ta pristojni organ na podlagi ocene razlogov za zavrnitev pritožbo ustrezno preuči in udeležencu, ki je predložil zahtevo, pošlje utemeljen odgovor.

Ta pristojni organ se o svoji oceni pritožbe posvetuje s pristojnim organom v kraju sedeža udeleženca, ki je predložil zahtevo. Kadar se organ udeleženca, ki je predložil zahtevo, s to oceno ne strinja, lahko kateri koli od pristojnih organov zadevo predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so bila nanj prenesena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Kadar se šteje, da je CDD neutemeljeno zavrnila dostop udeležencu, ki je predložil zahtevo, organ, pristojen za CDD, ki je zavrnila dostop, odredi, da mora ta CDD udeležencu, ki je predložil zahtevo, omogočiti dostop.

4.   CDD ima objektivne in pregledne postopke za začasno ter ustrezno dokončno izključitev udeležencev, ki ne izpolnjujejo več meril za udeležbo iz odstavka 1.

5.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo tveganja, ki jih morajo upoštevati CDD pri izvajanju celovite ocene tveganja in pristojni organi pri ocenjevanju razlogov za zavrnitev v skladu z odstavkom 3, ter elementi postopka iz odstavka 3.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci in predloge za postopek iz odstavka 3.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 34

Preglednost

1.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, in tudi za vse osnovne storitve, ki jih izvaja, javno razkrije cene in provizije, povezane z osnovnimi storitvami iz oddelka A Priloge, ki jih zagotavlja. Cene in provizije razkrije ločeno za vsako storitev in funkcijo, vključno s popusti in rabati ter pogoji upravičenosti do teh znižanj. CDD svojim strankam omogoči ločen dostop do specifičnih storitev, ki jih opravlja.

2.   CDD objavi cenik, s katerim omogoči lažjo primerjavo ponudb, strankam pa, da so vnaprej seznanjene s ceno, ki jo bodo morale plačati za uporabo storitev.

3.   Za CDD je tako objavljena cenovna politika glede njenih osnovnih storitev zavezujoča.

4.   CDD svojim strankam zagotovi informacije, ki omogočajo primerjavo izdanih računov z objavljenimi ceniki.

5.   CDD vsem svojim strankam razkrije informacije, ki jim omogočajo, da ocenijo tveganja, povezana z opravljanimi storitvami.

6.   CDD stroške in prihodke opravljenih osnovnih storitev obračunava ločeno ter te informacije razkrije pristojnemu organu.

7.   CDD stroške in prihodke opravljenih pomožnih storitev obračunava skupno ter te informacije razkrije pristojnemu organu.

8.   Da bi zagotovili učinkovito uporabo pravil Unije o konkurenci in omogočili odkrivanje med drugim tudi navzkrižnega subvencioniranja med pomožnimi in osnovnimi storitvami, CDD za svoje dejavnosti uporablja analitično računovodstvo. Na tovrstnih analitičnih računih so stroški in prihodki, povezani s posamezno osnovno storitvijo, vsaj ločeni od stroškov in prihodkov, povezanih s pomožnimi storitvami.

Člen 35

Komunikacijski postopki z udeleženci in drugimi tržnimi infrastrukturami

CDD v svojih komunikacijskih postopkih z udeleženci v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo, in s tržnimi infrastrukturami, s katerimi se povezujejo, uporabljajo mednarodne odprte komunikacijske postopke in standarde za pošiljanje sporočil ter referenčne podatke zaradi spodbujanja učinkovitega evidentiranja, plačevanja in poravnave.

Oddelek 3

Zahteve za storitve CDD

Člen 36

Splošne določbe

CDD ima za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, ustrezna pravila in postopke, vključno z zanesljivimi računovodskimi metodami ter nadzorom, za zagotavljanje celote izdaje vrednostnih papirjev ter zmanjševanje in upravljanje tveganj, povezanih s hranjenjem in poravnavo poslov z vrednostnimi papirji.

Člen 37

Celota izdaje

1.   CDD sprejme ustrezne ukrepe usklajevanja, s katerimi preveri, ali je število vrednostnih papirjev, ki sestavljajo izdajo ali del izdaje vrednostnih papirjev, predložene CDD, enako vsoti vrednostnih papirjev, zabeleženih na računih vrednostnih papirjev udeležencev v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, in po potrebi na lastniških računih, ki jih vodi CDD. Takšni ukrepi usklajevanja se izvajajo vsaj dnevno.

2.   Kadar je ustrezno in so v postopek usklajevanja za določeno izdajo vrednostnih papirjev vključeni drugi subjekti, na primer izdajatelj, registratorji, posredniki za izdajo, posredniki za prenos, skupni depoji, druge CDD ali drugi subjekti, CDD in vsi takšni subjekti sprejmejo ukrepe za ustrezno medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij, da se ohrani celota izdaje.

3.   Prekoračitve vrednostnih papirjev, negativna stanja ali oblikovanje vrednostnih papirjev niso dovoljeni v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD.

4.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo ukrepi usklajevanja, ki jih CDD sprejme v skladu z odstavki 1, 2 in 3.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 38

Zaščita vrednostnih papirjev udeležencev in njihovih strank

1.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vodi evidenco in račune, ki ji omogočajo, da na računih, odprtih pri njej, kadar koli in brez odlašanja vrednostne papirje udeleženca loči od vrednostnih papirjev katerega koli drugega udeleženca ter po potrebi od lastnih sredstev.

2.   CDD vodi evidenco in račune, ki kateremu koli udeležencu omogočajo, da svoje vrednostne papirje loči od vrednostnih papirjev svojih strank.

3.   CDD vodi evidenco in račune, ki kateremu koli udeležencu omogočajo, da ima na enem samem računu vrednostnih papirjev vrednostne papirje, ki pripadajo njegovim različnim strankam (v nadaljnjem besedilu: ločevanje zbirnih računov za stranke).

4.   CDD vodi evidence in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči vrednostne papirje katere koli od svojih strank, če in kakor sam zahteva (v nadaljnjem besedilu: ločevanje za posamezno stranko).

5.   Udeleženec svojim strankam ponudi vsaj izbiro med ločevanjem zbirnih računov za stranke in ločevanjem za posamezno stranko, pri čemer jih obvesti o stroških in tveganjih, povezanih z vsako od teh dveh možnosti.

Vendar CDD in njeni udeleženci za državljane in rezidente države članice ter pravne osebe s sedežem v državi članici zagotovijo ločevanje za posamezno stranko, kadar to zahteva nacionalno pravo države članice, v skladu s katerim so izdani vrednostni papirji in kot velja na dan 17. septembra 2014. Ta obveznost se uporablja, dokler nacionalno pravo ni spremenjeno ali razveljavljeno in so njegovi cilji še upravičeni.

6.   CDD in njeni udeleženci javno objavijo stopnje zaščite in stroške, povezane s posameznimi stopnjami ločevanja, ki jih zagotavljajo, ter te storitve ponujajo pod razumnimi tržnimi pogoji. V podrobnem opisu različnih stopenj ločevanja navedejo tudi njihove glavne pravne posledice, med drugim informacije o veljavnem insolvenčnem pravu v zadevnih jurisdikcijah.

7.   CDD ne uporabi za noben namen vrednostnih papirjev, ki ji ne pripadajo. Lahko pa CDD vrednostne papirje nekega udeleženca uporabi, kadar od njega dobi izrecno predhodno soglasje. CDD zahteva, da njeni udeleženci od svojih strank dobijo vsa potrebna predhodna soglasja.

Člen 39

Dokončnost poravnave

1.   CDD zagotovi, da sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, zagotavlja ustrezno zaščito udeležencev. Države članice sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD, določijo in priglasijo v skladu s postopki iz točke (a) člena 2 Direktive 98/26/ES.

2.   CDD zagotovi, da sta v skladu s členoma 3 in 5 Direktive 98/26/ES v okviru vsakega sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, določena trenutek vstopa prenosnih nalogov v zadevni sistem poravnave vrednostnih papirjev in trenutek, od katerega prenosnih nalogov v tem sistemu ni več mogoče preklicati.

3.   CDD razkrije pravila, ki urejajo dokončnost prenosov vrednostnih papirjev in denarja v sistemu poravnave vrednostnih papirjev.

4.   Odstavka 2 in 3 se uporabljata brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za povezave med CDD ter brez poseganja v odstavek 8 člena 48.

5.   CDD sprejme vse razumne ukrepe za zagotovitev, da je v skladu s pravili iz odstavka 3 dokončnost prenosov vrednostnih papirjev in denarja iz odstavka 3 dosežena v realnem času ali znotraj enega dne, vsekakor pa najpozneje do konca delovnega dne na dejanski datum poravnave.

6.   Kadar CDD ponuja storitve iz člena 40(2), zagotovi, da so denarni prihodki poravnav vrednostnih papirjev prejemnikom na voljo za uporabo najpozneje do konca delovnega dne na načrtovani datum poravnave.

7.   Vsi denarni posli z vrednostnimi papirji med neposrednimi udeleženci v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, ki so poravnani v tem sistemu poravnave vrednostnih papirjev, se poravnajo po načelu „dostava proti plačilu“.

Člen 40

Poravnava z denarjem

1.   Za posle, denominirane v valuti države, v kateri poteka poravnava, CDD denarna plačila svojega sistema poravnave vrednostnih papirjev poravna prek računov, odprtih pri centralni banki, ki izdaja zadevno valuto, kadar je to praktično in na voljo.

2.   Kadar poravnava prek računov pri centralni banki, kakor je določeno v odstavku 1, ni praktična in ni na voljo, lahko CDD ponudi, da se za vse njene sisteme poravnave vrednostnih papirjev ali del teh sistemov denarna plačila poravnajo prek računov, odprtih pri kreditni instituciji, ali prek njenih lastnih računov. Če CDD ponudi poravnavo prek računov, odprtih pri kreditni instituciji, ali prek njenih lastnih računov, to stori v skladu z določbami naslova IV.

3.   CDD zagotovi, da so vse informacije o tveganjih in stroških, povezanih s poravnavo prek računov kreditnih institucij ali prek njenih lastnih računov, ki so zagotovljene udeležencem na trgu, jasne, poštene in nezavajajoče. CDD da strankam ali potencialnim strankam na voljo zadostne informacije, da lahko ugotovijo in ocenijo tveganja in stroške, povezane s poravnavo prek računov kreditnih institucij ali prek njenih lastnih računov, pri čemer takšne informacije zagotovi na zahtevo.

Člen 41

Pravila in postopki v primeru neizpolnjevanja obveznosti udeleženca

1.   CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, določi učinkovita in jasno opredeljena pravila in postopke za upravljanje neizpolnjevanja obveznosti enega ali več svojih udeležencev; s temi pravili in postopki zagotovi, da lahko pravočasno ukrepa, da bi omejila izgube in likvidnostne pritiske ter še naprej izpolnjevala svoje obveznosti.

2.   CDD svoja pravila v primeru neizpolnjevanja obveznosti in zadevne postopke objavi.

3.   CDD s svojimi udeleženci in drugimi zadevnimi deležniki redno testira in pregleduje svoje postopke v primeru neizpolnjevanja obveznosti, da bi zagotovila njihovo praktičnost in učinkovitost.

4.   Za zagotavljanje dosledne uporabe tega člena lahko ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 4

Bonitetne zahteve

Člen 42

Splošne zahteve

CDD sprejme zanesljiv okvir za celovito upravljanje pravnih, poslovnih, operativnih in drugih neposrednih ali posrednih tveganj, vključno z ukrepi za omejevanje goljufij in malomarnosti.

Člen 43

Pravna tveganja

1.   CDD mora imeti zaradi svojega dovoljenja in nadzora ter zaradi obveščanja svojih strank jasna in razumljiva pravila, postopke in pogodbe za vse sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja, in vse druge storitve, ki jih opravlja.

2.   CDD svoja pravila, postopke in pogodbe oblikuje tako, da se lahko izvršujejo v vseh ustreznih jurisdikcijah, tudi v primeru neizpolnjevanja obveznosti udeleženca.

3.   CDD, ki vodi posle v različnih jurisdikcijah, sprejme vse razumne ukrepe, da odkrije in zmanjša tveganja, ki nastanejo zaradi morebitnih kolizij zakonov med jurisdikcijami.

Člen 44

Splošno poslovno tveganje

CDD mora imeti stabilne sisteme za upravljanje in nadzor ter orodja informacijske tehnologije, s katerimi se odkrivajo, spremljajo in upravljajo splošna poslovna tveganja, vključno z izgubami zaradi slabega izvajanja poslovne strategije, negativnih denarnih tokov in poslovnih odhodkov.

Člen 45

Operativna tveganja

1.   CDD odkriva notranje in zunanje vire operativnega tveganja ter z uporabo ustreznih orodij informacijske tehnologije, nadzora in postopkov zmanjša njihov vpliv, med drugim za vse sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja.

2.   CDD vzdržuje ustrezna orodja informacijske tehnologije, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in zanesljivosti delovanja ter so dovolj zmogljiva. Z orodji informacijske tehnologije se ustrezno obvladujejo zapletenost, raznolikost in raznovrstnost opravljenih storitev in dejavnosti, s čimer se zagotovijo visoki varnostni standardi ter celovitost in zaupnost shranjenih informacij.

3.   CDD za storitve, ki jih opravlja, in vse sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja, vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt za sanacijo po nesreči, da v primeru dogodkov, za katere obstaja znatna nevarnost, da bodo povzročili motnje pri poslovanju, zagotovi ohranitev svojih storitev, pravočasno ponovno vzpostavitev poslovanja in izpolnjevanje svojih obveznosti.

4.   Načrt iz odstavka 3 ob motnji poskrbi za sanacijo vseh poslov in pozicij udeležencev, da lahko udeleženci CDD še naprej poslujejo zanesljivo in poravnavo zaključijo na načrtovani datum, in sicer to omogoči tudi z zagotavljanjem, da lahko začnejo kritični sistemi informacijske tehnologije po motnji nemudoma znova delovati. Vključuje določitev dodatne lokacije za obdelavo z zadostnimi viri, zmogljivostmi in funkcionalnostmi ter ustrezno kadrovsko ureditvijo.

5.   CDD načrtuje in izvaja program testov za ureditve iz odstavkov 1 do 4.

6.   CDD odkriva, spremlja in upravlja tveganja, ki jih za njeno poslovanje utegnejo pomeniti ključni udeleženci v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja, ter izvajalci javnih in drugih storitev in druge CDD ali druge tržne infrastrukture. Pristojnim in zadevnim organom na zahtevo zagotovi informacije o vsakem takem odkritem tveganju.

Obenem pristojni organ in zadevne organe brez odlašanja obvesti o vseh operativnih incidentih, ki so posledica takih tveganj.

7.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo operativna tveganja iz odstavkov 1 in 6 ter metode za testiranje, obravnavo ali zmanjšanje teh tveganj, vključno s politikami neprekinjenega poslovanja in načrti za sanacijo po nesreči, navedenimi v odstavkih 3 in 4, ter metodami za njihovo oceno.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 46

Naložbena politika

1.   CDD svoja finančna sredstva hrani v centralnih bankah, kreditnih institucijah, ki imajo dovoljenje, ali CDD, ki imajo dovoljenje.

2.   CDD ima, kadar je potrebno, takojšen dostop do svojih sredstev.

3.   CDD svoje finančne vire vlaga samo v denarna sredstva ali v visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem. Te naložbe so takšne, da jih je mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom.

4.   Višina kapitala, vključno z zadržanim dobičkom in rezervami CDD, ki se ne vlagajo v skladu z odstavkom 3, se ne upošteva za namene člena 47(1).

5.   CDD zagotovi, da ostane njena celotna izpostavljenost tveganjem do posamezne kreditne institucije, ki ima dovoljenje, ali CDD, ki ima dovoljenje, s katero ima skupna finančna sredstva, v sprejemljivih mejah koncentracije.

6.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo finančni instrumenti, ki jih je mogoče šteti za visoko likvidne z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem, kot je navedeno v odstavku 3, ustrezen časovni okvir za dostop do sredstev, kakor je navedeno v odstavku 2, in meje koncentracije iz odstavka 5. Takšni osnutki regulativnih tehničnih standardov se po potrebi uskladijo z regulativnimi tehničnimi standardi, ki se sprejmejo v skladu s členom 47(8) Uredbe (EU) št. 648/2012.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 47

Kapitalske zahteve

1.   Kapital je skupaj z zadržanim dobičkom in rezervami CDD sorazmeren s tveganji zaradi dejavnosti CDD. V vsakem trenutku mora zadostovati, da se:

(a)	zagotovi ustrezna zaščita CDD pred operativnimi, pravnimi, skrbniškimi, naložbenimi in poslovnimi tveganji, da lahko CDD še naprej opravlja storitve v okviru rednega poslovanja;

(b)	zagotovi urejeno prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti CDD v ustreznem časovnem obdobju vsaj šestih mesecev ob različnih scenarijih stresnih situacij.

2.   CDD ima načrt za:

(a)	zbiranje dodatnega kapitala, če se njen lastniški kapital približa zahtevam iz odstavka 1 ali jim ne ustreza več;

(b)	zagotavljanje urejenega prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti in storitev CDD, kadar ta ne more zbrati novega kapitala.

Načrt odobri upravljalni organ ali ustrezen odbor v okviru tega organa in se redno posodablja. Vsaka posodobitev načrta se pošlje pristojnemu organu. Pristojni organ lahko od CDD zahteva, da sprejme dodatne ukrepe ali zadeve uredi kako drugače, kadar meni, da njen načrt ni zadovoljiv.

3.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo zahteve v zvezi s kapitalom, zadržanim dobičkom in rezervami CDD iz odstavka 1.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Oddelek 5

Zahteve za povezave med CDD

Člen 48

Povezave med CDD

1.   Vse zadevne CDD pred vzpostavitvijo povezave med CDD in redno po njeni vzpostavitvi zase in za svoje udeležence opredelijo, ocenijo, spremljajo in upravljajo vse možne vire tveganja, ki so posledica vzpostavitve povezave med CDD, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za njihovo zmanjševanje.

2.   CDD, ki nameravajo vzpostaviti povezave, pristojnemu organu CDD, ki je predložila zahtevo, predložijo vlogo za dovoljenje, kot je zahtevano v točki (e) člena 19(1), ali obvestijo pristojne in zadevne organe CDD, ki je predložila zahtevo, kot je zahtevano v členu 19(5).

3.   Povezava povezanim CDD in njihovim udeležencem zagotavlja ustrezno zaščito, zlasti v zvezi z možnimi posojili, ki bi jih prejele CDD, ter tveganjem zaradi koncentracije in likvidnostnim tveganjem, ki bi izhajala iz vzpostavljene povezave.

V podporo povezavi CDD se sklene ustrezen pogodbeni dogovor, v katerem se določijo pravice in obveznosti povezanih CDD in po potrebi udeležencev CDD. Pogodbeni dogovor, ki velja v več jurisdikcijah, omogoča nedvoumno izbiro prava, ki ureja vse vidike delovanja povezave.

4.   V primeru začasnega prenosa vrednostnih papirjev med povezanimi CDD so povratni prenosi vrednostnih papirjev, preden prvotni prenos postane dokončen, prepovedani.

5.   CDD, ki za upravljanje povezave med CDD uporablja posredno povezavo ali posrednika, meri, spremlja in upravlja dodatna tveganja, ki izhajajo iz uporabe te posredne povezave ali sodelovanja posrednika, ter sprejme ustrezne ukrepe za zmanjševanje teh tveganj.

6.   Povezane CDD za zagotavljanje točnosti svojih evidenc uporabljajo zanesljive postopke usklajevanja.

7.   Povezave med CDD dopuščajo med udeleženci povezanih CDD poravnavo poslov DVP, kadar je to praktično in izvedljivo. O podrobnih razlogih za morebitno povezavo med CDD, ki ne omogoča poravnave DVP, je treba uradno obvestiti zadevne in pristojne organe.

8.   Interoperabilni sistemi poravnave vrednostnih papirjev in CDD, ki uporabljajo skupno infrastrukturo za poravnavo, določijo enake trenutke za:

(a)	vnos prenosnih nalogov v sistem;

(b)	nepreklicnost prenosnih nalogov.

Sistemi poravnave vrednostnih papirjev in CDD iz prvega pododstavka uporabljajo enakovredna pravila v zvezi s trenutkom dokončnosti prenosov vrednostnih papirjev in denarnih sredstev.

9.   Do 18. septembra 2019 so vse interoperabilne povezave med CDD, ki delujejo v državah članicah, po potrebi povezave, ki omogočajo poravnavo DVP.

10.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo pogoji, kakor je navedeno v odstavku 3, pod katerimi bodo vse vrste povezav zagotavljale ustrezno zaščito povezanih CDD in njihovih udeležencev, zlasti kadar CDD namerava sodelovati v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD, spremljanje in upravljanje dodatnih tveganj iz odstavka 5, nastalih zaradi sodelovanja posrednikov, metode usklajevanja iz odstavka 6 ter primeri, v katerih je poravnava DVP prek povezav med CDD praktična in izvedljiva, kakor je navedeno v odstavku 7, in metode za njihovo oceno.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE III

Dostop do CDD

Oddelek 1

Dostop izdajateljev do CDD

Člen 49

Pravica do izdaje pri CDD, ki je pridobila dovoljenje v Uniji

1.   Izdajatelj ima pravico poskrbeti, da se njegovi vrednostni papirji, ki so bili sprejeti v trgovanje na reguliranih trgih ali MTF ali s katerimi se trguje na mestih trgovanja, evidentirajo pri kateri koli CDD, ki ima sedež v kateri koli državi članici, če ta CDD izpolnjuje pogoje iz člena 23.

Brez poseganja v pravico izdajatelja iz prvega pododstavka se še naprej uporablja pravo gospodarskih družb ali podobno pravo države članice, v skladu s katerim so izdani vrednostni papirji.

Države članice zagotovijo, da se pripravi seznam ključnih zadevnih določb njihovega prava iz drugega pododstavka. Pristojni organi navedeni seznam pošljejo ESMA do 18. decembra 2014. ESMA navedeni seznam objavi do 18. januarja 2015.

CDD lahko izdajateljem za opravljanje svojih storitev zaračuna zmerno komercialno provizijo na podlagi pribitka na stroške, razen če se obe strani dogovorita drugače.

2.   Kadar izdajatelj predloži zahtevo za evidentiranje njegovih vrednostnih papirjev pri CDD, slednja to zahtevo obravnava hitro in na nediskriminatoren način ter temu izdajatelju odgovori v treh mesecih.

3.   CDD lahko izdajatelju zavrne zagotavljanje storitev. Takšna zavrnitev je mogoča le na podlagi celovite ocene tveganja ali v primeru, da navedena CDD ne opravlja storitev iz točke 1 oddelka A Priloge v zvezi z vrednostnimi papirji, izdanimi v skladu s pravom gospodarskih družb ali podobnim pravom zadevne države članice.

4.   Brez poseganja v Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25) in Direktivo Komisije 2006/70/ES (26) CDD v primeru, da izdajatelju, ki je predložil zahtevo, zavrne zagotavljanje storitev, tega pisno obvesti o vseh razlogih za zavrnitev.

Izdajatelj, ki je predložil zahtevo, ima v primeru zavrnitve pravico do pritožbe pri organu, pristojnem za CDD, ki je zavrnila zagotavljanje svojih storitev.

Pristojni organ te CDD pritožbo na podlagi ocene razlogov za zavrnitev, ki jih je navedla CDD, ustrezno preuči in izdajatelju pošlje utemeljen odgovor.

Pristojni organ te CDD se o svoji oceni pritožbe posvetuje s pristojnim organom v kraju sedeža izdajatelja, ki je predložil zahtevo. Kadar se pristojni organ v kraju sedeža izdajatelja, ki je predložil zahtevo, s to oceno ne strinja, lahko kateri koli od pristojnih organov zadevo predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so bila nanj prenesena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Kadar se šteje, da je CDD izdajatelju neutemeljeno zavrnila zagotavljanje svojih storitev, odgovorni pristojni organ odredi, da mora CDD izdajatelju, ki je predložil zahtevo, zagotoviti svoje storitve.

5.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo tveganja, ki jih morajo upoštevati CDD pri izvajanju celovite ocene tveganja in pristojni organi pri ocenjevanju razlogov za zavrnitev v skladu z odstavkoma 3 in 4, ter elementi postopka iz odstavka 4.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci in predloge za postopek iz odstavka 4.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 2

Dostop med CDD

Člen 50

Dostop do standardne povezave

CDD ima v skladu s členom 33 in na podlagi predhodnega uradnega obvestila o povezavi med CDD, kakor je določeno v členu 19(5), pravico, da postane udeleženka druge CDD in z njo vzpostavi standardno povezavo.

Člen 51

Dostop do prilagojene povezave

1.   Kadar CDD od druge CDD zahteva, da vzpostavi posebno povezavo, ki ji bodo omogočile dostop do te druge CDD, lahko CDD prejemnica takšno zahtevo zavrne samo na podlagi pomislekov v zvezi s tveganji. Zahteve ne sme zavrniti na podlagi izgube tržnega deleža.

2.   CDD prejemnica lahko CDD, ki je predložila zahtevo, za dostop do prilagojene povezave zaračuna zmerno komercialno provizijo na podlagi pribitka na stroške, razen če se obe strani dogovorita drugače.

Člen 52

Postopek za povezave med CDD

1.   Kadar CDD predloži zahtevo za dostop do druge CDD na podlagi členov 50 in 51, slednja to zahtevo obravnava takoj in CDD, ki je predložila zahtevo, odgovori v treh mesecih.

2.   CDD lahko zavrne dostop CDD, ki je predložila zahtevo, le, kadar bi ta dostop ogrozil nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov ali povzročil sistemsko tveganje. Taka zavrnitev je mogoča le na podlagi celovite ocene tveganja.

Kadar CDD dostop zavrne, o vseh razlogih za zavrnitev obvesti CDD, ki je predložila zahtevo.

CDD, ki je predložila zahtevo, ima v primeru zavrnitve pravico do pritožbe pri organu, pristojnem za CDD, ki je zavrnila dostop.

Pristojni organ CDD prejemnice na podlagi ocene razlogov za zavrnitev pritožbo ustrezno preuči in CDD, ki je predložila zahtevo, pošlje utemeljen odgovor.

Pristojni organ CDD prejemnice se o svoji oceni pritožbe posvetuje s pristojnim organom CDD, ki je predložila zahtevo, in zadevnim organom CDD, ki je predložila zahtevo, iz točke (a) člena 12(1). Kadar se kateri od organov CDD, ki je predložila zahtevo, s to oceno ne strinja, lahko zadevo predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so bila nanj prenesena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Kadar se šteje, da je CDD neutemeljeno zavrnila dostop CDD, ki je predložila zahtevo, pristojni organ CDD prejemnice odredi, da mora ta CDD zagotoviti dostop CDD, ki je predložila zahtevo.

3.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo tveganja, ki jih morajo upoštevati CDD pri izvajanju celovite ocene tveganja in pristojni organi pri ocenjevanju razlogov za zavrnitev v skladu z odstavkom 2, ter elementi postopka iz odstavka 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci in predloge za postopke iz odstavkov 1 in 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 3

DOstop med CDD in drugo tržno infrastrukturo

Člen 53

Dostop med CDD in drugo tržno infrastrukturo

1.   CNS in mesto trgovanja CDD na njeno zahtevo nediskriminatorno in pregledno zagotovita podatke o poslih, pri čemer ji lahko za te podatke zaračunata zmerno komercialno provizijo na podlagi pribitka na stroške, razen če se strani dogovorita drugače.

CDD zagotovi CNS ali mestu trgovanja nediskriminatorno in pregledno dostop do svojih sistemov poravnave vrednostnih papirjev, pri čemer lahko za ta dostop zaračuna zmerno komercialno provizijo na podlagi pribitka na stroške, razen če se stranki dogovorita drugače.

2.   Kadar ena stran v skladu z odstavkom 1 drugi strani predloži zahtevo za dostop, se ta zahteva obravnava takoj, odgovor pa se strani, ki je predložila zahtevo, pošlje v treh mesecih.

3.   Stran, ki prejme zahtevo, dostop zavrne le, kadar bi ta vplival na nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov ali povzročil sistemsko tveganje. Zahteve ne sme zavrniti na podlagi izgube tržnega deleža.

Stran, ki zavrne dostop, mora stran, ki je predložila zahtevo, na podlagi celovite ocene tveganja pisno obvestiti o vseh razlogih za to zavrnitev. Stran, ki je predložila zahtevo, ima v primeru zavrnitve pravico do pritožbe pri pristojnem organu strani, ki zavrne dostop.

Pristojni organ strani, ki prejme zahtevo, in zadevni organ iz točke (a) člena 12(1) na podlagi ocene razlogov za zavrnitev pritožbo ustrezno preučita in strani, ki je predložila zahtevo, pošljeta utemeljen odgovor.

Pristojni organ strani, ki sprejme zahtevo, se o svoji oceni pritožbe posvetuje s pristojnim organom strani, ki je predložila zahtevo in zadevnim organom iz točke (a) člena 12(1). Kadar se kateri od organov strani, ki je predložila zahtevo, s to oceno ne strinja, lahko zadevo predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so bila nanj prenesena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Kadar se šteje, da je stran neutemeljeno zavrnila dostop, odgovorni pristojni organ odredi, da ta stran v treh mesecih zagotovi dostop do svojih storitev.

4.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo tveganja, ki jih morajo upoštevati CDD pri izvajanju celovite ocene tveganja in pristojni organi pri ocenjevanju razlogov za zavrnitev v skladu z odstavkom 3, ter elementi postopka iz odstavka 3.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci in predloge za postopek iz odstavkov 2 in 3.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV IV

ZAGOTAVLJANJE POMOŽNIH BANČNIH STORITEV UDELEŽENCEM CDD

Člen 54

Dovoljenje in imenovanje za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev

1.   CDD sama ne zagotavlja nobenih pomožnih bančnih storitev, ki so navedene v oddelku C Priloge, razen če je v skladu s tem členom pridobila dodatno dovoljenje za zagotavljanje tovrstnih storitev.

2.   CDD, ki namerava delno ali v celoti poravnati denarni del svojega sistema poravnave vrednostnih papirjev v skladu s členom 40(2) ali pa želi zagotavljati katero koli pomožno bančno storitev iz odstavka 1, sme:

(a)	nuditi te storitve pod pogoji iz tega člena ali

(b)	za ta namen imenovati eno ali več kreditnih institucij, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU.

3.   Kadar CDD namerava opravljati katero koli pomožno bančno storitev v okviru iste pravne osebe, kot je tista, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, se dovoljenje iz odstavka 2 izda le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	CDD ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti kreditne institucije, kot je določeno v členu 8 Direktive 2013/36/EU;

(b)	CDD izpolnjuje bonitetne zahteve iz člena 59(1), (3) in (4) in nadzorne zahteve iz člena 60;

(c)	dovoljenje iz točke (a) tega odstavka se uporablja samo za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev iz oddelka C Priloge in ne za opravljanje drugih dejavnosti;

(d)	za CDD velja dodaten kapitalski pribitek, ki odraža tveganja, tudi kapitalska in likvidnostna, ki so posledica zagotavljanja posojila znotraj enega dne tudi udeležencem v sistemu poravnave vrednostnih papirjev ali drugim uporabnikom storitev CDD;

(e)	CDD vsaj enkrat mesečno poroča pristojnemu organu in enkrat letno v okviru javnega razkritja v skladu z zahtevami iz dela osem Uredbe (EU) št. 575/2013, o obsegu in upravljanju likvidnostnega tveganja znotraj enega dne v skladu s točko (j) člena 59(4) te uredbe;

(f)	CDD pristojnemu organu predloži ustrezen načrt za sanacijo za zagotavljanje neprekinjenosti svojih kritičnih dejavnosti, tudi takrat, ko se zaradi zagotavljanja pomožnih bančnih storitev uresniči likvidnostno ali kreditno tveganje.

V primeru kolizije določb iz te uredbe, iz Direktive 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 575/2013 CDD iz točke (a) prvega pododstavka upošteva tiste zahteve o bonitetnem nadzoru, ki so strožje. Primeri kolizijskih določb se pojasnijo v regulativnih tehničnih standardih iz členov 47 in 59 te uredbe.

4.   Kadar namerava CDD imenovati kreditno institucijo za opravljanje pomožnih bančnih storitev v okviru ločene pravne osebe, ki lahko pripada isti skupini podjetij, ki jih lahko obvladuje ista nadrejena oseba, se dovoljenje iz odstavka 2 izda le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	ločena pravna oseba ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti kreditne institucije, kot je določeno v členu 8 Direktive 2013/36/EU;

(b)	ločena pravna oseba izpolnjuje bonitetne zahteve iz člena 59(1), (3) in (4) in nadzorne zahteve iz člena 60;

(c)	ločena pravna oseba sama ne opravlja samostojno nobene od osnovnih storitev iz oddelka A Priloge;

(d)	dovoljenje iz točke (a) se uporablja samo za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev iz oddelka C Priloge in ne za opravljanje drugih dejavnosti;

(e)	za ločeno pravno osebo velja dodaten kapitalski pribitek, ki odraža tveganja, tudi kapitalska in likvidnostna, ki so posledica zagotavljanja posojila znotraj enega dne tudi udeležencem v sistemu poravnave vrednostnih papirjev ali drugim uporabnikom storitev CDD;

(f)	ločena pravna oseba vsaj enkrat mesečno poroča pristojnemu organu in enkrat letno v okviru javnega razkritja v skladu z zahtevami iz dela osem Uredbe (EU) št. 575/2013 o obsegu in upravljanju likvidnostnega tveganja znotraj enega dne v skladu s točko (j) člena 59(4) te uredbe, ter

(g)	ločena pravna oseba pristojnemu organu predloži ustrezen načrt za sanacijo za zagotavljanje neprekinjenosti svojih kritičnih dejavnosti, tudi takrat, ko se zaradi zagotavljanja pomožnih bančnih storitev v okviru ločene pravne osebe uresniči likvidnostno ali kreditno tveganje.

5.   Odstavek 4 se ne uporablja za tiste kreditne institucije iz točke (b) odstavka 2, ki ponujajo poravnavo denarnih plačil za del sistema poravnave vrednostnih papirjev CDD, če je skupna vrednost takšne poravnave z denarjem prek računov, odprtih pri teh kreditnih institucijah, ki je izračunana v obdobju enega leta, nižja od enega odstotka skupne vrednosti vseh denarnih poslov z vrednostnimi papirji, poravnanih v poslovnih knjigah CDD, in ne presega najvišjega zneska 2,5 milijarde EUR na leto.

Pristojni organ vsaj enkrat na leto preveri, ali se spoštuje prag iz prvega pododstavka, in o svojih ugotovitvah poroča ESMA. Kadar pristojni organ ugotovi, da je bil prag presežen, od zadevne CDD zahteva, da pridobi dovoljenje v skladu z odstavkom 4. Zadevna CDD ima za predložitev vloge za dovoljenje na voljo šest mesecev.

6.   Pristojni organ lahko od CDD zahteva, da imenuje več kreditnih institucij ali da poleg tega, da v skladu s točko (a) odstavka 2 tega člena že sama zagotavlja storitve, imenuje še kreditno institucijo, kadar meni, da se izpostavljenost ene od kreditnih institucij koncentraciji tveganj, kakor je navedeno v členu 59(3) in (4), ni dovolj zmanjšala. Imenovane kreditne institucije se štejejo kot posrednice za poravnavo.

7.   CDD, ki ima dovoljenje za opravljanje katerih koli pomožnih bančnih storitev, in kreditna institucija, imenovana v skladu s točko (b) odstavka 2, vedno izpolnjujeta pogoje, potrebne za pridobitev dovoljenja v skladu s to uredbo, in pristojne organe brez odlašanja obvestita o morebitnih bistvenih spremembah, ki vplivajo na pogoje za dovoljenje.

8.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi dodaten, na tveganju temelječ kapitalski pribitek iz točke (d) odstavka 3 ter točke (e) odstavka 4.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 55

Postopek za izdajo in zavrnitev dovoljenja za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev

1.   CDD vlogo za dovoljenje za imenovanje kreditne institucije ali opravljanje pomožnih bančnih storitev, kakor je določeno v členu 54, predloži pristojnemu organu svoje matične države članice.

2.   Vloga vsebuje vse informacije, ki so potrebne, da se lahko pristojni organ prepriča, da sta CDD in po potrebi imenovana kreditna institucija v času izdaje dovoljenja vzpostavili vse potrebne ureditve za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe. Vsebuje program poslovanja, ki določa predvidene pomožne bančne storitve, po potrebi organizacijsko strukturo odnosov med CDD in imenovanimi kreditnimi institucijami ter to, kako ta CDD ali po potrebi imenovana kreditna institucija namerava izpolniti bonitetne zahteve iz člena 59(1), (3) in (4) in druge pogoje iz člena 54.

3.   Pristojni organ uporabi postopek iz člena 17(3) in (8).

4.   Takoj, ko se vloga šteje za popolno, pristojni organ vse informacije iz vloge posreduje naslednjim organom:

(a)	zadevnim organom;

(b)	pristojnemu organu iz točke 40 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)	pristojnim organom v državah članicah, v katerih CDD vzpostavi interoperabilne povezave z drugo CDD, razen če CDD vzpostavi interoperabilne povezave iz člena 19(5);

(d)	pristojnim organom v državi članici gostiteljici, kjer so dejavnosti CDD bistvenega pomena za delovanje trga vrednostnih papirjev in za varstvo vlagateljev v smislu člena 24(4);

(e)	pristojnim organom, odgovornim za nadzor udeležencev CDD, ki imajo sedež v treh državah članicah z največjimi vrednostmi poravnav v sistemu poravnave vrednostnih papirjev CDD, na skupni osnovi v obdobju enega leta;

(f)

ESMA in

(g)

EBA.

5.   Organi iz točk (a) do (e) odstavka 4 obrazloženo mnenje o dovoljenju izdajo v 30 dneh od prejema informacij iz odstavka 4. Kadar organ v navedenem roku ne poda mnenja, se šteje, da je njegovo mnenje pozitivno.

Kadar vsaj eden od organov iz točk (a) do (e) odstavka 4 izda negativno obrazloženo mnenje, pristojni organ, ki dovoljenje želi izdati, organom iz točk (a) do (e) odstavka 4 v 30 dneh predloži obrazloženo odločitev v zvezi z negativnim mnenjem.

Kadar 30 dni po predložitvi navedene odločitve kateri koli organ iz točk (a) do (e) odstavka 4 izda negativno mnenje, pristojni organ pa dovoljenje še vedno želi izdati, lahko kateri koli organ, ki je izdal negativno mnenje, zadevo predloži ESMA, da bi ta posredoval na podlagi točke (c) člena 31 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Kadar zadeva 30 dni po njeni predložitvi ESMA ni razrešena, pristojni organ, ki dovoljenje želi izdati, sprejme končno odločitev, ki jo organom iz točk (a) do (e) odstavka 4 natančno pisno obrazloži.

Kadar pristojni organ želi zavrniti dovoljenje, se zadeva ne predloži ESMA.

V primeru negativnih mnenj se v pisni obliki v celoti in podrobno utemelji, zakaj zahteve iz te uredbe ali drugega prava Unije niso izpolnjene.

6.   Kadar ESMA meni, da je pristojni organ izdal dovoljenje, ki morda ni v skladu s pravom Unije, ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo informacije, ki jih mora CDD zagotoviti pristojnemu organu za namene pridobitve ustreznih dovoljenj za opravljanje pomožnih bančnih storitev k poravnavi.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8.   ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za vlogo za izdajo dovoljenja in za posvetovanje z organi iz odstavka 4 pred izdajo dovoljenja.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 56

Razširitev pomožnih bančnih storitev

1.   CDD, ki načrtuje razširitev pomožnih bančnih storitev, za katere imenuje kreditno institucijo ali ki jih opravlja sama v skladu s členom 54, zahtevo za razširitev predloži pristojnemu organu svoje matične države članice.

2.   Za zahtevo za razširitev velja postopek iz člena 55.

Člen 57

Odvzem dovoljenja

1.   Brez poseganja v morebitne popravne ali druge ukrepe iz naslova V pristojni organ matične države članice CDD, dovoljenja iz člena 54 odvzame v naslednjih okoliščinah:

(a)	kadar CDD dovoljenja ni uporabila v 12 mesecih, če se mu je izrecno odpovedala ali če imenovana kreditna institucija v zadnjih šestih mesecih ni opravila nobenih storitev ali dejavnosti;

(b)	kadar je CDD dovoljenje pridobila z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c)	kadar CDD ali imenovana kreditna institucija ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano, in v določenem časovnem okviru ni sprejela popravnih ukrepov, ki jih je zahteval pristojni organ;

(d)	kadar je CDD ali imenovana kreditna institucija resno in sistematično kršila zahteve iz te uredbe.

2.   Čim je pristojni organ seznanjen z eno od okoliščin iz odstavka 1, se z organi iz člena 55(4) nemudoma posvetuje o potrebi po odvzemu dovoljenja.

3.   ESMA, kateri koli zadevni organ iz točke (a) člena 12(1) in kateri koli organ iz člena 60(1) oziroma organi iz člena 55(4) lahko kadar koli zahtevajo, da pristojni organ matične države članice CDD, preuči, ali CDD in po potrebi imenovana kreditna institucija še vedno izpolnjujeta pogoje, pod katerimi je bilo izdano dovoljenje.

4.   Pristojni organ lahko odvzem omeji na določeno storitev, dejavnost ali finančni instrument.

5.   CDD in imenovana kreditna institucija vzpostavita, izvajata in vzdržujeta ustrezen postopek za zagotavljanje pravočasne in urejene poravnave ter prenosa sredstev strank in udeležencev k drugemu posredniku za poravnavo v primeru odvzema dovoljenja v skladu z odstavkom 1.

Člen 58

Register CDD

1.   Odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členi 54, 56 in 57, se sporočijo ESMA.

2.   ESMA na register, ki ga mora v skladu s členom 21(3) dati na voljo na temu namenjeni spletni strani, navede naslednje informacije:

(a)	imena vseh CDD, za katere je bila sprejeta odločitev v skladu s členi 54, 56 in 57;

(b)	imena vseh imenovanih kreditnih institucij;

(c)	seznam pomožnih bančnih storitev, ki jih je imenovana kreditna institucija ali CDD z dovoljenjem v skladu s členom 54, upravičena zagotavljati udeležencem CDD.

3.   Pristojni organi do 16. decembra 2014 ESMA sporočijo, kateri subjekti v skladu z zahtevami nacionalnega prava zagotavljajo pomožne bančne storitve.

Člen 59

Bonitetne zahteve, ki se uporabljajo za kreditne institucije ali CDD z dovoljenjem za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev

1.   Kreditna institucija, imenovana na podlagi točke (b) člena 54(2) ali CDD z dovoljenjem na podlagi točke (a) člena 54(2) za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev zagotavlja le storitve iz oddelka C Priloge, za katere velja dovoljenje.

2.   Kreditna institucija, imenovana na podlagi točke (b) člena 54(2), ali CDD z dovoljenjem na podlagi točke (a) člena 54(2) za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev izpolnjuje vso sedanjo in prihodnjo zakonodajo, ki se uporablja za kreditne institucije.

3.   Kreditna institucija, imenovana na podlagi točke (b) člena 54(2), ali CDD z dovoljenjem na podlagi točke (a) člena 54(2) za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev izpolnjuje naslednje specifične bonitetne zahteve za kreditna tveganja, povezana s temi storitvami, v zvezi z vsakim sistemom poravnave vrednostnih papirjev:

(a)	vzpostavi stabilen okvir za upravljanje ustreznih kreditnih tveganj;

(b)	pogosto in redno odkriva vire teh kreditnih tveganj, meri in spremlja ustrezno kreditno izpostavljenost ter za nadzor teh tveganj uporablja ustrezne instrumente za njihovo upravljanje;

(c)	z uporabo zavarovanja in drugih enakovrednih finančnih sredstev popolno krije ustrezne kreditne izpostavljenosti do posameznih udeležencev, ki si izposojajo;

(d)	če se za upravljanje ustreznega kreditnega tveganja uporablja zavarovanje, sprejme visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem; v specifičnih primerih lahko uporabi drugo vrsto zavarovanja, če je upoštevan ustrezen odbitek;

(e)	določi in uporablja ustrezno razumne odbitke in meje koncentracije za vrednosti zavarovanja, sklenjenega za kritje kreditne izpostavljenosti iz točke (c), pri čemer upošteva cilj, da je treba zagotoviti, da se zavarovanje lahko likvidira hitro brez večjega negativnega cenovnega učinka;

(f)	določi mejne vrednosti svojih ustreznih kreditnih izpostavljenosti;

(g)	analizira in načrtuje, kako upravljati morebitne preostale kreditne izpostavljenosti, ter sprejema pravila in postopke za izvajanje takšnih načrtov;

(h)	zagotavlja posojila izključno udeležencem, ki imajo pri njej gotovinske račune;

(i)	poskrbi za učinkovite postopke vračila posojila znotraj enega dne in z uporabo kazenskih stopenj, ki delujejo kot učinkovito odvračilno sredstvo, skuša zmanjševati število posojil čez noč.

4.   Kreditna institucija, imenovana na podlagi točke (b) člena 54(2), ali CDD z dovoljenjem na podlagi točke (a) člena 54(2) za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev, izpolnjuje naslednje specifične bonitetne zahteve za likvidnostna tveganja, povezana s temi storitvami, v zvezi z vsakim sistemom poravnave vrednostnih papirjev:

(a)	ima stabilen okvir in instrumente za merjenje, spremljanje in upravljanje svojih likvidnostnih tveganj, tudi likvidnostnih tveganj znotraj enega dne, za vse valute sistema poravnave vrednostnih papirjev, za katerega deluje kot posrednica za poravnavo;

(b)	stalno in pravočasno, najmanj pa enkrat dnevno, meri in spremlja svoje likvidnostne potrebe in raven likvidnih sredstev, ki jih poseduje; pri tem določa vrednost svojih razpoložljivih likvidnih sredstev ob upoštevanju ustreznih odbitkov od teh sredstev;

(c)

ima dovolj likvidnih sredstev v vseh zadevnih valutah za pravočasno zagotavljanje storitev poravnave ob zelo različnih možnih scenarijih stresnih situacij, med katere spada tudi likvidnostno tveganje zaradi neizpolnitve obveznosti vsaj enega udeleženca, vključno z njegovimi nadrejenimi osebami in podrejenimi družbami, do katerega je najbolj izpostavljena;

(d)

zmanjšuje ustrezna likvidnostna tveganja s primernimi likvidnimi sredstvi v vsaki valuti, kot so gotovina v centralni banki izdajateljici in drugih posojilno zmožnih finančnih institucijah, kreditne linije brez odpoklica ali podobne ureditve, ter zelo likvidna zavarovanja ali naložbe, ki so takoj na voljo in jih je mogoče pretvoriti v denarna sredstva z vnaprej določenimi in visoko zanesljivimi ureditvami financiranja, tudi v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah, ter odkriva, meri in spremlja svoje likvidnostno tveganje, ki izhaja iz različnih finančnih institucij, uporabljenih za upravljanje njenih likvidnostnih tveganj;

(e)	kadar se uporabljajo vnaprej določene ureditve financiranja, za ponudnike likvidnosti izbere zgolj posojilno zmožne finančne institucije; določi in uporablja ustrezne meje koncentracije za vse zadevne ponudnike likvidnosti, vključno z njihovo nadrejeno osebo in podrejeno družbo;

(f)	na podlagi rednih in natančnih stresnih testov določa in testira zadostnost zadevnih virov;

(g)	analizira in načrtuje, kako obravnavati morebiten nepredviden in potencialno nepokrit likvidnostni primanjkljaj, ter sprejema pravila in postopke za izvajanje takšnih načrtov;

(h)

kadar je to praktično in na voljo ter ne da bi posegala v pravila centralne banke o upravičenosti, ima dostop do računov centralne banke in drugih storitev centralne banke, da bi izboljšala svoje upravljanje likvidnostnih tveganj, kreditne institucije Unije pa na za to namenjene račune pri centralnih bankah izdajateljicah v Uniji položijo ustrezna denarna sredstva;

(i)	ima vnaprej določene in visoko zanesljive ureditve za zagotovitev, da lahko pravočasno unovči zavarovanje, ki ji ga zagotovi stranka, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti;

(j)	organom iz člena 60(1) redno poroča o tem in javnosti razkrije, kako meri, spremlja in upravlja svoja likvidnostna tveganja, tudi likvidnostna tveganja znotraj enega dne.

5.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančneje določijo podrobnosti v odstavkih 3 in 4 navedenih okvirov in instrumentov za spremljanje, merjenje in upravljanje kreditnih in likvidnostnih tveganj, tudi takšnih, ki nastanejo znotraj enega dne, ter za poročanje in javno razkritje glede njih. Takšni osnutki regulativnih tehničnih standardov se po potrebi uskladijo z regulativnimi tehničnimi standardi, ki se sprejmejo v skladu s členom 46(3) Uredbe (EU) št. 648/2012.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 18. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 60

Nadzor imenovanih kreditnih institucij in CDD z dovoljenjem za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev

1.   Brez poseganja v člena 17 in 22 te uredbe so pristojni organi, kakor so opredeljeni v točki 40 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogoji iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU odgovorni za izdajo dovoljenja v vlogi kreditnih institucij in za nadzor v vlogi kreditnih institucij imenovanim kreditnim institucijam in CDD z dovoljenjem na podlagi te uredbe za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev.

Pristojni organi iz prvega pododstavka so odgovorni tudi za nadzor, ali imenovane kreditne institucije in CDD iz navedenega pododstavka upoštevajo bonitetne zahteve iz člena 59 te uredbe.

Pristojni organi iz prvega pododstavka redno in vsaj enkrat letno ocenijo, ali imenovana kreditna institucija ali CDD z dovoljenjem za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev upošteva člen 59, ter pristojni organ CDD – ta pa potem organe iz člena 55(4) – obvestijo o rezultatih svojega nadzora na podlagi tega odstavka, tudi o morebitnih popravnih ukrepih ali kaznih.

2.   Organ, pristojen za CDD, po posvetovanju s pristojnim organom iz odstavka 1 vsaj enkrat letno pregleda in oceni naslednje:

(a)	ali imenovanim kreditnim institucijam – v primeru iz točke (b) člena 54(2) – vse nujne ureditve, sklenjene s CDD, omogočajo, da izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe;

(b)	ali CDD – v primeru iz točke (a) člena 54(2) – ureditve v zvezi z izdajo dovoljenja za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev omogočajo, da izpolnjuje obveznosti iz te uredbe.

Organ, pristojen za CDD, redno in vsaj enkrat letno organe iz člena 55(4) obvešča o rezultatih pregleda in ocene na podlagi tega odstavka, tudi o morebitnih popravnih ukrepih ali kaznih.

Kadar CDD v skladu s členom 54 imenuje kreditno institucijo z dovoljenjem, zaradi zaščite udeležencev v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja, zagotovi, da ima pri imenovani kreditni instituciji dostop do vseh potrebnih informacij za namen te uredbe, pri čemer o vseh kršitvah v zvezi s tem poroča pristojnemu organu CDD in pristojnim organom iz odstavka 1.

3.   Da bi se v Uniji zagotovil usklajen, učinkovit in uspešen nadzor kreditnih institucij in CDD z dovoljenjem za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev, lahko EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in članicami ESCB izda smernice, naslovljene na pristojne organe, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

NASLOV V

SANKCIJE

Člen 61

Upravne sankcije in drugi ukrepi

1.   Države članice določijo pravila o upravnih sankcijah in ukrepih, ki se uporabljajo v okoliščinah iz člena 63 za osebe, odgovorne za kršitve določb te uredbe, in zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi tovrstne sankcije in druge ukrepe tudi naložijo, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja teh pravil, pri čemer to ne posega v pravico držav članic, da uvedejo in naložijo kazenske sankcije. Takšne sankcije in drugi ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice se lahko do 18. septembra 2016 odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih kaznih iz prvega pododstavka, kadar so za kršitve iz navedenega pododstavka na podlagi nacionalnega prava že uvedene kazenske sankcije. V tem primeru države članice podrobno obvestijo Komisijo in ESMA o ustreznih delih njihovega kazenskega prava.

Države članice do 18. septembra 2016 o pravilih iz prvega pododstavka uradno obvestijo Komisijo in ESMA. Države članice Komisijo in ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.   Pristojnim organom se omogoči, da upravne sankcije in druge ukrepe uporabijo zoper CDD, imenovane kreditne institucije ter – pod pogoji iz nacionalnega prava na področjih, ki jih ta uredba ne harmonizira – člane njihovih upravljalnih organov in katere koli druge osebe, ki dejansko nadzirajo njihovo poslovanje, in tudi zoper katero koli drugo pravno ali fizično osebo, ki je na podlagi nacionalnega prava odgovorna za kršitev.

3.   Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za sankcioniranje v okoliščinah iz člena 63 tesno sodelujejo pri zagotavljanju, da se z upravnimi sankcijami in drugimi ukrepi dosežejo želeni rezultati te uredbe, in usklajujejo svoje dejavnosti, da se prepreči vsakršno podvajanje ali prekrivanje pri uporabi upravnih kazni in drugih ukrepov v čezmejnih primerih v skladu s členom 14.

4.   Kadar države članice v skladu z odstavkom 1 sklenejo določiti kazenske sankcije za kršitve določb iz člena 63, zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v njihovi jurisdikciji, zato da prejemajo specifične informacije, povezane s preiskavami kaznivih dejanj ali kazenskimi postopki, ki se začnejo ob morebitnih kršitvah te uredbe, ter te informacije zagotovijo drugim pristojnim organom in ESMA, da za namene te uredbe izpolnijo svojo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z ESMA.

5.   Pristojni organi lahko sodelujejo tudi s pristojnimi organi drugih držav članic za lažjo izterjavo denarnih kazni.

6.   Države članice ESMA vsako leto posredujejo informacije v zbirni obliki o vseh sankcijah in drugih ukrepih, naloženih v skladu z odstavkom 1. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.

Kadar države članice v skladu z odstavkom 1 sklenejo določiti kazenske sankcije za kršenje določb iz člena 63, njihovi pristojni organi vsako leto zagotovijo ESMA anonimizirane in združene podatke glede vseh kazenskih preiskav in naloženih kazenskih sankcij. ESMA podatke o naloženih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.

7.   Kadar pristojni organ javno objavi upravno sankcijo, upravni ukrep ali kazensko sankcijo, o tem istočasno obvesti ESMA.

8.   Pristojni organi funkcije in pooblastila izvajajo v skladu s svojimi nacionalnimi okviri:

(a)	neposredno;

(b)	v sodelovanju z drugimi organi;

(c)	na lastno odgovornost s pooblastitvijo subjektov, na katere so bile prenesene naloge v skladu s to uredbo, ali

(d)	z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

Člen 62

Objava odločitev

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojih uradnih spletnih straneh objavijo vsakršno odločitev, ki nalaga upravno sankcijo ali drugi ukrep zaradi kršitve te uredbe, in sicer takoj po tem, ko je bila o tej odločitvi obveščena kaznovana oseba. Pri tem objavijo vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteto fizične ali pravne osebe, kateri je bila naložena sankcija.

Kadar je odločitev, ki nalaga sankcijo ali drugi ukrep, predmet pritožbe pred zadevnim sodnim ali drugim organom, pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih brez nepotrebnega odlašanja objavijo tudi informacije o statusu pritožbe in njenem izidu. Poleg tega se objavi tudi vsaka odločitev, s katero se razveljavi predhodna odločitev o naložitvi sankcije ali ukrepa.

Kadar je objava identitete pravnih oseb ali osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa na podlagi ocene o sorazmernosti objave takšnih podatkov za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če objava ogroža stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku, države članice zagotovijo, da pristojni organi storijo eno od naslednjega:

(a)	odložijo objavo odločitve o naložitvi sankcije ali drugega ukrepa do trenutka, ko razlogi proti objavi prenehajo obstajati;

(b)	odločitev o naložitvi sankcije ali drugega ukrepa objavijo anonimno in skladno z nacionalnim pravom, če taka anonimna objava zagotavlja učinkovito varstvo osebnih podatkov;

(c)

odločitve o naložitvi sankcije ali drugega ukrepa sploh ne objavijo, če se možnosti iz točk (a) in (b) zgoraj štejejo za nezadostne, da bi z njimi zagotovili: (i) da stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena; (ii) da bo objava takšnih odločitev glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne, sorazmerna.

V primeru odločitve, da se sankcija ali drugi ukrep objavi anonimno, se objava zadevnih podatkov lahko odloži za razumno obdobje, če se predvideva, da bodo v tem obdobju prenehali obstajati razlogi za anonimno objavo.

Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh upravnih sankcijah, ki so bile naložene, vendar v skladu s točko (c) tretjega pododstavka niso bile objavljene, vključno z morebitnimi pritožbami v zvezi z njimi in njihovim izidom. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in končno sodbo v zvezi z vsemi naloženimi kazenskimi sankcijami ter jih predložijo ESMA. ESMA vzdržuje centralno bazo podatkov o sankcijah, o katerih je bil obveščen, izključno za namene izmenjave informacij med pristojnimi organi. Do te baze podatkov imajo dostop samo pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih ti zagotavljajo.

2.   Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava v skladu s tem členom ostane na njihovi uradni spletni strani najmanj pet let. Osebni podatki iz objave ostanejo na uradnem spletnem mestu pristojnega organa le toliko časa, kolikor je to potrebno glede na veljavne predpise o varstvu podatkov.

Člen 63

Sankcije za kršitve

1.   Ta člen se uporablja za naslednje določbe te uredbe:

(a)	opravljanje storitev iz oddelkov A, B in C Priloge, pri čemer se kršijo členi 16, 25 in 54;

(b)	pridobitev dovoljenj, ki se zahtevajo v skladu s členoma 16 in 54, z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način, kot je določeno v točki (b) člena 20(1) in točki (b) člena 57(1);

(c)	CDD nima potrebnega kapitala, s čimer se krši člen 47(1);

(d)	CDD ne izpolnjuje organizacijskih zahtev, s čimer se kršijo členi 26 do 30;

(e)	CDD ne izpolnjuje pravil vodenja poslov, s čimer se kršijo členi 32 do 35;

(f)	CDD ne izpolnjuje zahtev za storitve CDD, s čimer se kršijo členi 37 do 41;

(g)	CDD ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, s čimer se kršijo členi 43 do 47;

(h)	CDD ne izpolnjuje zahtev za povezave med CDD, s čimer se krši člen 48;

(i)	CDD protipravno noče zagotoviti različnih vrst dostopa, s čimer se kršijo členi 49 do 53;

(j)	imenovane kreditne institucije ne izpolnjujejo specifičnih bonitetnih zahtev v zvezi s kreditnimi tveganji, s čimer se krši člen 59(3);

(k)	imenovane kreditne institucije ne izpolnjujejo specifičnih bonitetnih zahtev v zvezi z likvidnostnimi tveganji, s čimer se krši člen 59(4).

2.   Brez poseganja v nadzorna pooblastila pristojnih organov so pristojni organi vsaj v primeru kršitve iz tega člena v skladu z nacionalnim pravom pooblaščeni za naložitev najmanj naslednjih upravnih kazni in drugih ukrepov:

(a)	javna izjava, v kateri sta navedeni oseba, odgovorna za kršitev, in vrsta kršitve v skladu s členom 62;

(b)	odredba, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha s svojim ravnanjem in da ga ne ponovi več;

(c)	odvzem dovoljenj, izdanih na podlagi člena 16 ali 54, v skladu s členom 20 ali 57;

(d)	začasna ali v primeru večkratnih resnih kršitev stalna prepoved opravljanja vodstvenih funkcij v instituciji za katerega koli odgovornega člana upravljalnega organa institucije ali katero koli drugo odgovorno fizično osebo;

(e)	najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, kadar je ta znesek mogoče določiti;

(f)	v primeru fizične osebe najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj 5 milijonov EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalnih valutah na datum sprejetja te uredbe;

(g)

v primeru pravne osebe najvišje upravne denarne kazni v višini do vsaj 20 milijonov EUR ali do 10 % njenega skupnega letnega prometa po zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, ki jih je odobril upravljalni organ; kadar je pravna oseba nadrejena oseba ali pa podrejena družba nadrejena oseba, ki mora v skladu z Direktivo 2013/34/EU izdelati konsolidirane računovodske izkaze, se upošteva skupni letni promet ali ustrezna oblika prihodka v skladu z zadevnimi računovodskimi direktivami glede na zadnje razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ končne nadrejene osebe.

3.   Pristojni organi lahko imajo poleg pooblastil iz odstavka 2 tudi druga pooblastila za sankcioniranje in lahko določijo upravne denarne kazni, ki so višje od tistih iz navedenega odstavka.

Člen 64

Učinkovito izvajanje sankcij

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij ali drugih ukrepov upoštevajo vse zadevne okoliščine, po potrebi tudi:

(a)	resnost in trajanje kršitve;

(b)	stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c)	finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, kakor je na primer razvidna iz skupnega prometa odgovorne pravne osebe ali letnih prihodkov odgovorne fizične osebe;

(d)	obseg pridobljenega dobička, preprečenih izgub za osebo, odgovorno za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če jih je mogoče ugotoviti;

(e)	raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička te osebe ali njenih preprečenih izgub;

(f)	prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev.

Člen 65

Poročanje o kršitvah

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja pristojnim organom o morebitnih ali dejanskih kršitvah te uredbe.

2.   Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)	specifične postopke za sprejemanje in preverjanje poročil o morebitnih ali dejanskih kršitvah in za njihovo nadaljnje spremljanje, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za takšna poročila;

(b)	ustrezno zaščito zaposlenih v institucijah, ki prijavijo morebitne ali dejanske kršitve, storjene v instituciji, vsaj pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravičnega obravnavanja;

(c)	varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi morebitne ali dejanske kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES;

(d)	varstvo identitete osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, na vseh stopnjah postopkov, razen če se razkritje identitete zahteva v skladu z nacionalnim pravom v okviru nadaljnje preiskave ali poznejših upravnih ali sodnih postopkov.

3.   Države članice od institucij zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi lahko njihovi zaposleni prek posebnega neodvisnega in avtonomnega kanala interno poročajo o dejanskih ali morebitnih kršitvah.

Takšen kanal se lahko zagotovi tudi v dogovoru s socialnimi partnerji. Pri tem velja enaka zaščita, kot je navedena v točkah (b), (c) in (d) odstavka 2.

Člen 66

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da so odločitve in ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, ustrezno utemeljeni in da v zvezi z njimi velja pravica do pritožbe na sodišču. Pravica pritožbe na sodišču se uporablja tudi, če v šestih mesecih po vložitvi vloge za dovoljenje, ki vsebuje vse zahtevane informacije v skladu z veljavnimi določbami, ni sprejeta nobena odločitev.

NASLOV VI

PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENA POOBLASTILA, PREHODNE DOLOČBE, DOLOČBE O SPREMEMBAH IN KONČNE DOLOČBE

Člen 67

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2), člena 7(14) in člena 24(7) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 17. septembra 2014.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2), člena 7(14) in člena 24(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(2), členom 7(14) in členom 24(7), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v treh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 68

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES (27). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 69

Prehodne določbe

1.   Pristojni organi do 16. decembra 2014 ESMA sporočijo, katere institucije delujejo kot CDD.

2.   CDD zaprosijo za vsa dovoljenja, ki so potrebna za namene te uredbe, in uradno obvestijo o zadevnih povezavah med CDD v šestih mesecih od dneva začetka veljavnosti vseh regulativnih tehničnih standardov, sprejetih na podlagi členov 17, 26, 45, 47, 48 ter, kadar je to ustrezno, členov 55 in 59.

3.   CDD tretje države v šestih mesecih od dneva začetka veljavnosti regulativnih tehničnih standardov, sprejetih na podlagi členov 12, 17, 25, 26, 45, 47, 48 in, kadar je to ustrezno, členov 55 in 59 ali po izvedbenem sklepu Komisije iz člena 25(9), pri čemer se upošteva poznejši datum, zaprosi ESMA za priznanje, če namerava opravljati storitve na podlagi člena 25.

4.   Dokler se v skladu s to uredbo ne sprejme odločitev o dovoljenju ali priznanju CDD in njenih dejavnosti, vključno s povezavami med CDD, se uporabljajo zadevna nacionalna pravila o izdaji dovoljenja in priznanju za CDD.

5.   CDD, ki jih upravljajo subjekti iz člena 1(4), izpolnijo zahteve te uredbe najpozneje v enem letu od začetka veljavnosti regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 2.

Člen 70

Spremembe Direktive 98/26/ES

Direktiva 98/26/ES se spremeni:

1.

tretja alinea prvega pododstavka točke (a) člena 2 se nadomesti z naslednjim: „— ki je, brez poseganja v strožje pogoje splošne uporabe, ki jih določa nacionalno pravo, določen za sistem in država članica, katere pravo se uporablja, o njem uradno obvesti Evropski organ za vrednostne papirje in trge, potem ko se prepriča o ustreznosti njegovih pravil.“;

2.	v členu 11 se doda naslednji odstavek: „3.   Države članice sprejmejo in objavijo ukrepe, potrebne za izpolnjevanje tretje alinee prvega pododstavka točke (a) člena 2, ter jih sporočijo Komisiji do 18. marca 2015.“

Člen 71

Spremembe Direktive 2014/65/EU

Direktiva 2014/65/EU se spremeni:

(1)

v členu 2(1) se točka (o) nadomesti z naslednjim: „(o) CDD, razen kakor je določeno v členu 73 Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (28). (28)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;"

(2)	v členu 4(1) se doda naslednja točka: „(64) „centralna depotna družba“ ali „CDD“ pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v točki (1) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014.“;

(3)

v oddelku B Priloge I se točka (1) nadomesti z naslednjim: „(1) Hramba in upravljanje finančnih instrumentov za račun strank, ki vključuje tudi skrbništvo in sorodne storitve, kot so upravljanje gotovine in zavarovanja, in izključuje zagotavljanje in vodenje računov vrednostnih papirjev na najvišji stopnji („storitev centralnega vodenja računov“) iz točke (2) Oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014.“

Člen 72

Sprememba Uredbe (EU) št. 236/2012

Člen 15 Uredbe (EU) št. 236/2012 se črta.

Člen 73

Uporaba Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014

CDD, ki so pridobile dovoljenje v skladu s členom 16 te uredbe, za opravljanje storitev, izrecno navedenih v oddelkih A in B Priloge k tej uredbi, ne potrebujejo dovoljenja na podlagi Direktive 2014/65/EU.

Kadar CDD, ki so pridobile dovoljenje v skladu s členom 16 te uredbe, poleg storitev, izrecno navedenih v oddelkih A in B Priloge k tej uredbi, opravljajo eno ali več investicijskih storitev ali izvajajo eno ali več investicijskih dejavnosti, se uporabljata Direktiva 2014/65/EU, razen členov 5 do 8, člena 9(1), (2), (4), (5) in (6) ter členov 10 do 13, ter Uredba (EU) št. 600/2014.

Člen 74

Poročila

1.   ESMA v sodelovanju z EBA ter pristojnimi organi in zadevnimi organi Komisiji predloži letna poročila z oceno trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi s priporočili za preventivne ali popravne ukrepe na trgih storitev, ki jih zajema ta uredba. Ta priporočila vključujejo vsaj oceno naslednjega:

(a)	učinkovitost poravnave pri domačem in čezmejnem poslovanju za vsako državo članico na podlagi števila in obsega neuspešnih poravnav, števila kazni iz člena 7(2), števila in obsega poslov kritnega nakupa iz člena 7(3) in (4) in vseh drugih ustreznih meril;

(b)	ustreznost kazni za neuspešne poravnave, zlasti potreba po dodatni prožnosti na področju kazni za neuspešne poravnave v zvezi z nelikvidnimi finančnimi instrumenti iz člena 7(4);

(c)	merjenje poravnave, ki ne poteka v okviru sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, na podlagi števila in obsega poslov na podlagi informacij, sprejetih na podlagi člena 9, in vseh drugih ustreznih meril;

(d)

čezmejno opravljanje storitev, zajetih v tej uredbi, na podlagi števila in vrst povezav med CDD, števila tujih udeležencev v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, števila in obsega poslov, ki vključujejo takšne udeležence, števila tujih izdajateljev, katerih vrednostni papirji so evidentirani pri CDD v skladu s členom 49, in vseh drugih ustreznih meril;

(e)

obravnavanje zahtev za dostop iz členov 49, 52 in 53, da se ugotovijo razlogi za njihovo zavrnitev s strani CDD, CNS in mest trgovanja, morebitnih trendov pri takšnih zavrnitvah in tega, kako bi lahko v prihodnosti zmanjšali ugotovljena tveganja, s tem pa omogočili odobritev dostopa, ter vseh drugih konkretnih ovir za konkurenco na področju potrgovalnih finančnih storitev;

(f)	obravnavanje vlog, predloženih v skladu s postopki iz člena 23(3) do (7) in člena 25(4) do (10);

(g)	po potrebi ugotovitve medsebojnih strokovnih pregledov za čezmejni nadzor iz člena 24(6) in morebitne možnosti, da bi bili ti pregledi v prihodnje manj pogosti, vključno z navedbo o tem, ali je iz teh ugotovitev razvidno, da so potrebni bolj formalni kolegiji nadzornikov;

(h)	uporaba pravil držav članic o civilnopravni odgovornosti v zvezi z izgubami, ki jih je mogoče pripisati CDD;

(i)

postopki in pogoji, v skladu s katerimi smejo CDD na podlagi členov 54 in 55 imenovati kreditne institucije ali same sebe za opravljanje pomožnih bančnih storitev, vključno z oceno učinkov, ki jih to utegne imeti za finančno stabilnost in konkurenco na področju storitev poravnave in pomožnih bančnih storitev v Uniji;

(j)	uporaba pravil iz člena 38 o zaščiti vrednostnih papirjev udeležencev in njihovih strank, zlasti pravil iz člena 38(5);

(k)	uporaba kazni, zlasti potreba po dodatni harmonizaciji upravnih kazni, določenih za kršitev zahtev iz te uredbe.

2.   Poročila iz odstavka 1, ki pokrivajo koledarsko leto, se Komisiji pošljejo do 30. aprila naslednjega koledarskega leta.

Člen 75

Pregled

Komisija do 18. septembra 2019 pregleda to uredbo in pripravi splošno poročilo o njej. V tem poročilu se zlasti ocenijo zadeve iz točk (a) do (k) člena 74(1), to, ali obstajajo druge konkretne ovire za konkurenco na področju storitev, zajetih v tej uredbi, ki niso zadostno obravnavane, ter ali so morebiti potrebni dodatni ukrepi, s katerimi bi omejili učinek, ki ga utegne imeti propad CDD na davkoplačevalce. Komisija poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.

Člen 76

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Člen 3(1) se uporablja od 1. januarja 2023 za prenosljive vrednostne papirje, izdane po tem datumu, od 1. januarja 2025 pa za vse prenosljive vrednostne papirje.

3.   Člen 5(2) se uporablja od 1. januarja 2015.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se za trgovalno mesto, ki ima dostop do CDD iz člena 30(5), člen 5(2) uporablja vsaj šest mesecev, preden takšna CDD odda svoje dejavnosti v zunanje izvajanje zadevni osebi javnega prava, in v vsakem primeru od 1. januarja 2016.

4.   Ukrepi discipline pri poravnavi iz člena 6(1) do (4) se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 6(5).

5.   Ukrepi discipline pri poravnavi iz člena 7(1) do (13) ter sprememba iz člena 72 se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 7(15).

Za MTF, ki je skladen z merili iz člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, se uporablja drugi pododstavek člena 7(3) te uredbe:

(a)	do končne določitve njegove uporabe za registracijo v skladu s členom 33 Direktive 2014/65/EU ali

(b)	do 13. junija 2017, kadar MTF ni vložil vloge za registracijo v skladu s členom 33 Direktive 2014/65/EU.

6.   Ukrepi poročanja iz člena 9(1) se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti izvedbenega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 9(3).

7.   V tej uredbi se sklicevanja na Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 600/2014 pred 3. januarjem 2017 berejo kot sklicevanja na Direktivo 2004/39/ES, v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV k Direktivi 2014/65/EU, v kolikor ta korelacijska tabela vsebuje določbe, ki se sklicujejo na Direktivo 2004/39/ES.

---

(1)  UL C 310, 13.10.2012, str. 12.

(2)  UL C 299, 4.10.2012, str. 76.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 23. julija 2014.

(4)  Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).

(5)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(6)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(7)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(8)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(9)  Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).

(10)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(11)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(12)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(13)  ZOdl. 2004, str. I-4829.

(14)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(15)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(16)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(17)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(18)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(19)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(20)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(21)  Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120).

(22)  Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

(23)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(24)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(25)  Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(26)  Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve „politično izpostavljene osebe“ in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L 214, 4.8.2006, str. 29).

(27)  Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).

---

---