Help Print this page 

Document 32014R0600

Title and reference
Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Besedilo velja za EGP
  • In force
OJ L 173, 12.6.2014, p. 84–148 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/600/oj
Languages, formats and link to OJ
BG ES CS DA DE ET EL EN FR GA HR IT LV LT HU MT NL PL PT RO SK SL FI SV
HTML html BG html ES html CS html DA html DE html ET html EL html EN html FR html GA html HR html IT html LV html LT html HU html MT html NL html PL html PT html RO html SK html SL html FI html SV
PDF pdf BG pdf ES pdf CS pdf DA pdf DE pdf ET pdf EL pdf EN pdf FR pdf GA pdf HR pdf IT pdf LV pdf LT pdf HU pdf MT pdf NL pdf PL pdf PT pdf RO pdf SK pdf SL pdf FI pdf SV
Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal
 To see if this document has been published in an e-OJ with legal value, click on the icon above (For OJs published before 1st July 2013, only the paper version has legal value).
Multilingual display
Text

12.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/84


UREDBA (EU) št. 600/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi finančne krize so se pokazale pomanjkljivosti pri preglednosti finančnih trgov, ki utegnejo imeti škodljive socialno-ekonomske učinke. Krepitev preglednosti je eno od skupnih načel za izboljšanje finančnega sistema, kot je bilo potrjeno z izjavo voditeljev skupine G-20 v Londonu 2. aprila 2009. Za okrepitev preglednosti in izboljšanje delovanja notranjega trga za finančne instrumente bi bilo treba uvesti nov okvir, s katerim se uveljavijo enotne zahteve po preglednosti poslov na trgih finančnih instrumentov. V tem okviru bi bilo treba določiti celovita pravila za različne finančne instrumente. Okvir bi moral dopolnjevati zahteve po preglednosti naročil in poslov v zvezi delnicami iz Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(2)

Skupina na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki jo je vodil Jacques de Larosière, je Unijo pozvala k razvoju bolj harmoniziranega sklopa finančnih predpisov. V povezavi z okvirom prihodnje evropske nadzorne strukture je Evropski svet na zasedanju 18. in 19. junija 2009 poudaril, da je treba vzpostaviti enotna evropska pravila, ki se bodo uporabljala za vse finančne institucije na notranjem trgu.

(3)

Novo zakonodajo bi morala zato sestavljati dva različna pravna instrumenta, in sicer direktiva in ta uredba. Skupaj bi morala oba pravna instrumenta tvoriti pravni okvir, ki bo urejal zahteve v zvezi z investicijskimi podjetji, reguliranimi trgi in izvajalci storitev sporočanja podatkov. To uredbo bi bilo treba zato brati skupaj z direktivo. Potreba po vzpostavitvi enotnega sklopa pravil za vse institucije glede nekaterih zahtev, preprečitvi morebitne regulativne arbitraže ter zagotovitvi večje pravne varnosti in manjše regulativne zapletenosti za udeležence na trgu upravičuje uporabo pravne podlage, ki omogoča oblikovanje uredbe. Za odpravo preostalih ovir za trgovanje in večjega izkrivljanja konkurence, do katerih prihaja zaradi razlik med nacionalnimi zakonodajami, ter za preprečitev morebitnega nastajanja ovir in večjega izkrivljanja konkurence je potrebno sprejeti uredbo o uveljavitvi enotnih pravil, ki veljajo v vseh državah članicah. Cilj tega neposredno veljavnega pravnega akta je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi moral temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlagajo v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(4)

Z Direktivo 2004/39/ES so bila uvedena pravila, v skladu s katerimi je treba zagotoviti preglednost trgovanja z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu, pred trgovanjem in po njem, ter pravila za poročanje o poslih s finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu, pristojnim organom. Direktivo je treba prenoviti, da se bo ustrezno upošteval razvoj na finančnih trgih ter obravnavale pomanjkljivosti in zapolnile vrzeli, na katere je bilo med drugim opozorjeno med krizo finančnih trgov.

(5)

Določbe glede zahtev po preglednosti trgovanja in regulativni preglednosti bi morale biti sprejete v obliki zakonodaje, ki se uporablja neposredno za vsa investicijska podjetja, ki bi morala upoštevati enotna pravila na vseh trgih Unije, da se zagotovi enotna uporaba enega samega regulativnega okvira, okrepi zaupanje v preglednost trgov v Uniji, zmanjšajo regulativna zapletenost in stroški za skladnost, ki jih imajo investicijska podjetja, predvsem za finančne institucije, ki poslujejo čezmejno, ter prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence. Sprejetje uredbe, ki zagotavlja neposredno uporabljivost, je najbolj primerno orodje za uresničitev teh regulativnih ciljev in zagotovitev enotnih pogojev, saj prepreči različne nacionalne zahteve, ki nastanejo pri prenosu direktive.

(6)

Pomembno je zagotoviti, da trgovanje s finančnimi instrumenti kolikor mogoče poteka na organiziranih mestih trgovanja in da so vsa ta mesta ustrezno regulirana. V okviru Direktive 2004/39/ES so se razvili sistemi trgovanja, ki niso bili ustrezno zajeti z regulativno ureditvijo. Vsi sistemi trgovanja s finančnimi instrumenti, kot na primer subjekti, ki so trenutno znani kot zasebna mesta trgovanja, bi morali biti v prihodnosti ustrezno regulirani in imeti dovoljenje kot eno izmed vrste večstranskih mest trgovanja ali kot sistematični internalizator po pogojih iz te uredbe in iz Direktive 2014/65/EU (5).

(7)

Opredelitvi reguliranega trga in večstranskega sistema trgovanja (MTF) bi bilo treba razjasniti ter ju med seboj dobro uskladiti, tako da bo razvidno, da oba učinkovito predstavljata sredstvo za organizirano trgovanje. Opredelitvi bi morali izključevati dvostranske sisteme, v katerih se investicijsko podjetje vsakega posla udeležuje za svoj račun, tudi kot nasprotna stranka, ki brez tveganja posreduje med kupcem in prodajalcem. Regulirani trgi in MTF ne bi smeli izvrševati naročil strank z uporabo lastnega kapitala. Izraz „sistem“ zajema vse trge, ki jih sestavljata sklop pravil in trgovalna platforma, ter vse tiste, ki delujejo le na podlagi sklopa pravil. Za regulirane trge in MTF ni obvezno, da imajo tehnični sistem za usklajevanje naročil, temveč bi lahko uporabljala druge protokole trgovanja, vključno s sistemi, pri katerih lahko uporabniki trgujejo proti ponudbam, ki jih zahtevajo različni ponudniki. Trg, sestavljen le iz sklopa pravil, ki urejajo vidike v zvezi s članstvom, sprejem instrumentov v trgovanje, trgovanjem med člani, poročanjem in po potrebi obveznostmi glede preglednosti, je regulirani trg ali MTF v smislu te uredbe, pri čemer se za posle, sklenjene v okviru teh pravil, šteje, da so sklenjeni v okviru sistemov reguliranega trga ali MTF. Izraz „nakupni in prodajni interesi“ je treba razumeti v širšem smislu in zajema naročila, ponudbe in navedbe interesov.

Ena pomembnih zahtev zadeva obveznost združevanja interesov znotraj sistema na podlagi pravil, ki niso diskrecijska in jih določi upravljavec sistema. Ta zahteva pomeni, da so ti interesi združeni v okviru pravil sistema ali s pomočjo protokolov sistema ali notranjih operativnih postopkov, vključno s postopki, ki se izvajajo s pomočjo računalniške programske opreme. Izraz „pravila, ki niso diskrecijska“ pomeni pravila, ki reguliranemu trgu ali upravljavcu trga ali investicijskemu podjetju, ki upravlja MTF, ne dopuščajo nobene svobode glede medsebojnega vpliva interesov. Opredelitve zahtevajo, da se interesi združujejo tako, da se sklene pogodba, in sicer če se izvršitev opravi v okviru pravil sistema ali s pomočjo protokolov sistema ali po notranjih operativnih postopkih.

(8)

Za večjo preglednost in učinkovitost finančnih trgov Unije in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med različnimi mesti, ki ponujajo večstranske storitve trgovanja, je treba uvesti novo kategorijo mest trgovanja za organizirani sistem trgovanja (OTF) za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente ter zagotoviti ustrezno regulacijo in izvajanje nediskriminatornih pravil o dostopu do instrumenta. Ta nova kategorija je široko opredeljena, tako da lahko zdaj in v prihodnje zajema vse vrste organiziranega izvrševanja in urejanja poslov, ki ne ustrezajo funkcijam ali regulativnim specifikacijam obstoječih mest. Zato je treba uporabljati ustrezne organizacijske zahteve in pravila o preglednosti, ki podpirajo učinkovito oblikovanje cen. Nova kategorija zajema sisteme, upravičene do trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so primerni za kliring in so dovolj likvidni.

Ne bi smela zajemati sistemov brez pravega izvrševanja poslov ali urejanja udeležbe v sistemu, kot so oglasne deske za oglaševanje nakupnih in prodajnih interesov, drugi sistemi za združevanje morebitnih nakupnih in prodajnih interesov, elektronske storitve za potrditev po trgovanju ali stiskanje portfelja, ki zmanjšuje netržna tveganja pri obstoječih portfeljih izvedenih finančnih instrumentov brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev. Stiskanje portfeljev lahko izvajajo različna podjetja, ki jih ne ureja ta uredba ali Direktiva 2014/65/EU, na primer centralne nasprotne stranke (CNS), repozitoriji sklenjenih poslov ter investicijska podjetja ali upravljavci trga. Ustrezno je razjasniti, da če stiskanje portfeljev izvajajo investicijska podjetja in upravljavci trga, se nekatere določbe te uredbe in Direktive 2014/65/EU za to ne uporabljajo. Ker bodo za centralne depotne družbe (CDD) veljale iste zahteve kot za investicijska podjetja, kadar bodo izvajale nekatere investicijske storitve ali investicijske dejavnosti, se določbe iz te uredbe in Direktive 2014/65/EU ne bi smele uporabljati za podjetja, za katera ne veljata ta uredba in navedena direktiva, kadar izvajajo stiskanje portfeljev.

(9)

Nova kategorija, OTF, bo dopolnjevala obstoječe vrste mest trgovanja. Medtem ko za izvršitev poslov na reguliranih trgih in v MTF veljajo pravila, ki niso diskrecijska, bi moral upravljavec OTF naročilo po potrebi izvršiti diskrecijsko ter v skladu z zahtevami po preglednosti pred trgovanjem in obveznostmi najboljše izvršitve. Zato bi bilo treba za posle, sklenjene v okviru OTF, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga, uporabljati pravila poslovanja, obveznost najboljše izvršitve in obveznost obravnavanja naročil strank. Poleg tega bi morali vsi upravljavci trga z dovoljenjem za upravljanje OTF biti usklajeni s poglavjem 1 Direktive 2014/65/EU o pogojih in postopkih za dovoljenja za investicijska podjetja. Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, bi moralo biti omogočeno uveljavljati diskrecijsko pravico na dveh različnih ravneh: prvič ko se odloča o oddaji naročila v OTF ali o njegovem umiku ter drugič ko se odloča, da določenega naročila ne bo združil z naročili, ki so v sistemu na voljo v določenem trenutku, če je to v skladu s posebnimi navodili strank in obveznostmi najboljše izvršitve.

Pri sistemu, v katerem se trguje z več naročili strank, bi moralo biti upravljavcu omogočeno, da se odloči, ali želi v okviru sistema uskladiti naročila strank, kdaj želi to storiti in v kakšnem obsegu, tj. ali želi uskladiti dve ali več naročil. V skladu s členom 20(1), (2), (4) in (5) Direktive 2014/65/EU in brez poseganja v člen 20(3) Direktive 2014/65/EU bi moralo biti podjetju omogočeno, da omogoči pogajanja med strankami, da bi v poslu združili dva ali več potencialno kompatibilnih trgovskih interesov. Na obeh diskrecijskih ravneh mora upravljavec OTF spoštovati svoje obveznosti iz členov 18 in 27 Direktive 2014/65/EU. Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, bi moralo uporabnike mesta trgovanja jasno seznani s tem, kako bo uveljavljal diskrecijsko pravico. Ker je OTF prava trgovalna platforma, bi moral biti upravljavec platforme nevtralen. Zato bi morale za investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja OTF, veljati zahteve, povezane z nediskrecijskim izvrševanjem, in se ne investicijskemu podjetju ne upravljavcu trga, ki upravlja OTF, niti nobenemu subjektu, ki je del iste skupine ali pravne osebe kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ne bi smelo dovoliti, da bi v okviru OTF izvrševal naročila strank z uporabo lastnega kapitala.

Upravljavec OTF lahko zaradi lažje izvršitve enega ali več naročil strank v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere ne velja obveznost kliringa v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 648/2012Evropskega parlamenta in Sveta (6), uporabi trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun v smislu Direktive 2014/65/EU, če bo stranka s tem soglašala. Z državnimi dolžniškimi instrumenti, za katere ni likvidnega trga, bi moralo biti investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki deluje na OTF omogočeno, da začne trgovati za svoj račun drugače kot s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun. Kadar se uporablja trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun, je treba izpolniti vse zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter obveznosti najboljše izvršitve. Upravljavec OTF ali drug subjekt, ki je del iste skupine ali pravne osebe kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ne bi smel delovati kot sistematični internalizator v okviru OTF, ki ga upravlja. Poleg tega bi morale za upravljavce OTF veljati enake obveznosti v zvezi z dobrim obvladovanjem morebitnih nasprotij interesov kot za MTF.

(10)

Vse organizirano trgovanje bi se moralo izvajati na reguliranih mestih in biti popolnoma pregledno pred trgovanjem in po njem. Zahteve po primerno umerjeni preglednosti se morajo zato uporabljati za vse vrste mest trgovanja in vse finančne instrumente, s katerimi se na teh mestih trguje.

(11)

Da bi se več trgovanja opravilo na reguliranih mestih trgovanja in prek sistematičnih internalizatorjev, bi bilo treba za investicijska podjetja v tej uredbi uvesti obveznost trgovanja za delnice, ki so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Zaradi obveznosti trgovanja morajo investicijska podjetja izvajati vse trgovanje, tudi poslovanje za svoj račun in izvrševanje naročil strank v okviru reguliranega trga, MTF, sistematičnih internalizatorjev ali enakovrednega mesta trgovanja v tretji državi. Če ima podjetje upravičen razlog za izvzetje iz obveznosti trgovanja, bi morala obstajati tudi ta možnost. Med primeri takšnega poslovanja so nesistematični, priložnostni, neredni in občasni posli, pa tudi tehnično trgovanje, kot je prepustitev posla, saj ne vplivajo na postopek oblikovanja cen. Izvzetja iz obveznosti trgovanja ne bi smeli uporabljati za izogibanje omejitvam glede uporabe opustitve pri referenčni ceni in pri dogovorjeni ceni ali za upravljanje različnih zasebnih mest trgovanja ali drugih sistemov trgovanja.

Možnost trgovanja prek sistematičnega internalizatorja me posega v ureditev glede sistematičnih internalizatorjev iz te uredbe. Če namreč investicijsko podjetje izpolnjuje ustrezna merila iz te uredbe in se lahko šteje za sistematičnega internalizatorja za zadevno delnico, se lahko posel opravi na ta način; če pa se ne šteje za sistematičnega internalizatorja, bi moralo biti še vedno mogoče da opravi posel prek drugega sistematičnega internalizatorja, kadar je to skladno z njegovimi obveznostmi najboljše izvršitve in ima na voljo to možnost. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev, da bo večstransko trgovanje z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi (ETF), certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, ustrezno regulirano, investicijskemu podjetju, ki upravlja notranji sistem združevanja na večstranski osnovi, podeliti dovoljenje kot MTF. Pojasniti bi bilo treba, da bi bilo treba določbe o najboljši izvršitvi iz Direktive 2014/65/EU uporabljati tako, da ne bi ovirali obveznosti trgovanja, na podlagi te uredbe.

(12)

Trgovanje s potrdili o lastništvu, ETF, certifikati, podobnimi finančnimi instrumenti in delnicami, ki niso uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu, se izvaja na podoben način in ima skoraj enak ekonomski namen kot trgovanje z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu. Zato bi bilo treba na te finančne instrumente razširiti določbe o preglednosti, ki se uporabljajo za delnice, uvrščene v trgovanje na reguliranih trgih.

(13)

Čeprav se načeloma priznava, da je potrebna ureditev za opustitve preglednosti pred trgovanjem, zato da bi podprli učinkovito delovanje trgov, je treba preučiti nadaljnjo ustreznost dejanskih določb o tem, ki se uporabljajo na podlagi Direktive 2004/39/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 (7). Da se zagotovi enotna uporaba opustitev preglednosti pred trgovanjem z delnicami ter tudi z drugimi podobnimi finančnimi instrumenti in nelastniškimi produkti za posebne tržne modele ter vrste in velikosti naročil, bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (ESMA) oceniti združljivost posameznih zahtev za uporabo opustitve pravil iz te uredbe in delegiranih aktov, določenih v tej uredbi. ESMA bi moral svojo oceno pripraviti v obliki mnenja v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Poleg tega bi moral ESMA obstoječe opustitve za delnice pregledati v ustreznem roku in po enakem postopku tudi oceniti, ali so opustitve še vedno skladne s pravili iz te uredbe in v delegiranih aktih, določenih v tej uredbi.

(14)

V finančni krizi so se pokazale posebne pomanjkljivosti pri tem, kako so udeležencem trga na voljo informacije o priložnostih za trgovanje s finančnimi instrumenti, ki niso delnice, ter njihovih cenah, in sicer kar zadeva časovno razporeditev, razdrobljenost, enakovreden dostop in zanesljivost. Zato bi bilo treba uvesti pravočasne zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem, upoštevaje različne značilnosti in tržne strukture posebnih vrst finančnih instrumentov, ki niso delnice, ter jih po potrebi umeriti za različne vrste sistemov trgovanja, vključno s sistemom knjige naročil, sistemom na podlagi ponudb, hibridnim sistemom in sistemom na podlagi rednih dražb ter sistemom glasovnega trgovanja. Za zagotovitev učinkovitega okvira preglednosti za vse ustrezne finančne instrumente bi se morale te zahteve uporabljati za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Zato bi morale biti izjeme pri preglednosti pred trgovanjem in prilagoditve zahtev v zvezi z odlogom objave na voljo samo v nekaterih točno določenih primerih.

(15)

Uvesti je treba ustrezno raven preglednosti trgovanja na trgih za obveznice, strukturirane finančne produkte in izvedene finančne instrumente, da se zagotovita podpora pri vrednotenju produktov in učinkovitost oblikovanja cen. Strukturirani finančni produkti bi morali zajemati zlasti s premoženjem zavarovane vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 2(5) Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 (9), kar med drugim zajema vrednostne papirje, zavarovane z dolžniškimi instrumenti.

(16)

Za zagotovitev enotnih pogojev za mesta trgovanja bi se morale za različne vrste mest trgovanja uporabljati enake zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem. Zahteve po preglednosti bi morale biti umerjene za različne vrste finančnih instrumentov, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, obveznicami in izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer bi bilo treba upoštevati interese vlagateljev in izdajateljev, vključno z izdajatelji državnih obveznic, in likvidnost trga. Zahteve bi bilo treba umeriti za različne vrste trgovanja, vključno s sistemom knjige naročil in sistemom na podlagi ponudb, kot je sistem zahtevkov za ponudbe, ter hibridnimi in glasovnimi borznoposredniškimi sistemi, pri čemer se upoštevajo obseg posla, vključno s prometom, in druga ustrezna merila.

(17)

Da bi se izognili morebitnim negativnim vplivom na postopek oblikovanja cen, je treba uvesti ustrezen mehanizem največjega obsega za naročila, ki so oddana v sistemih in ki temeljijo na metodologiji trgovanja, po kateri se cena določi v skladu z referenčno ceno, in za določene posle, dosežene v pogajanjih. Ta mehanizem bi moral imeti dvojno omejitev, v skladu s katero se omejitev obsega uporablja za vsako mesto trgovanja, ki uporablja opustitve, tako da se lahko na vsakem mestu trgovanja opravi le določen odstotek trgovanja, poleg tega pa se uporablja še splošna omejitev obsega, ki bi v primeru prekoračitve privedla do začasne prekinitve uporabe teh opustitev po vsej Uniji. V zvezi s posli, dogovorjenimi v pogajanjih, bi se moral uporabljati le za tiste posle, ki so opravljeni v okviru trenutnega tehtanega razmika, navedenega v knjigi naročil ali ponudbi vzdrževalcev trga mesta trgovanja, ki upravlja zadevni sistem. Moral bi izključevati posle, dogovorjene v pogajanjih, ki se opravljajo z nelikvidnimi delnicami, potrdila o lastništvu, ETF, certifikate ali druge podobne finančne instrumente, in posle, za katere veljajo pogoji, ki niso trenutna tržna cena, saj ne prispevajo k postopku oblikovanja cen.

(18)

Za zagotovitev, da zaradi trgovanja na prostem trgu (OTC) ne bo ogroženo učinkovito oblikovanje cen ali pregledni enaki konkurenčni pogoji za različne načine trgovanja, bi se morale uporabljati ustrezne zahteve po preglednosti pred trgovanjem za investicijska podjetja, ki za svoj račun poslujejo s finančnimi instrumenti OTC, če to izvajajo kot sistematični internalizatorji v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati ali drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, za katere obstaja likviden trg, obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in za katere obstaja likviden trg.

(19)

Investicijsko podjetje, ki izvršuje naročila strank z uporabo lastnega kapitala, bi bilo treba šteti za sistematični internalizator, razen če se posli občasno, priložnostno in neredno izvršujejo zunaj mesta trgovanja. Sistematične internalizatorje bi bilo zato treba opredeliti kot investicijska podjetja, ki organizirano, pogosto, sistematično in znatno poslujejo za svoj račun tako, da izvršujejo naročila strank zunaj mesta trgovanja. Zahteve za sistematične internalizatorje v tej uredbi bi se morale za investicijsko podjetje uporabljati le v povezavi z vsakim posameznim finančnim instrumentom, na primer na ravni kode ISIN, pri katerem je to podjetje sistematični internalizator. Za zagotovitev objektivne in učinkovite uporabe opredelitve sistematičnega internalizatorja pri investicijskih podjetjih bi moral obstajati vnaprej določen prag za sistematično internalizacijo, ki bi vseboval natančno specifikacijo pomena izrazov „pogosto“, „sistematično“ in „znatno“.

(20)

Medtem ko je OTF kateri koli sistem ali instrument, v katerem medsebojno vpliva več nakupnih in prodajnih interesov tretjih oseb, sistematičnemu internalizatorju ne sme biti dovoljeno, da združuje nakupne in prodajne interese tretjih oseb. Tako imenovana platforma z enim trgovcem, kjer trgovanje vedno poteka z enim investicijskim podjetjem, bi se morala na primer šteti za sistematični internalizator, če naj bi izpolnjevala zahteve iz te uredbe. Tako imenovana platforma z več trgovci, kjer za isti finančni instrument vzajemno deluje več trgovcev, pa se ne bi smela šteti za sistematični internalizator.

(21)

Sistematični internalizatorji bi morali biti sposobni da na podlagi svoje poslovne politike in na objektiven ter nediskriminatoren način odločijo, katerim strankam bodo omogočili dostop do svojih ponudb, pri čemer smejo razlikovati med kategorijami strank, in bi morali tudi biti sposobni upoštevati razlikovanja med strankami, na primer glede na kreditno tveganje. Sistematični internalizatorji ne bi smeli biti zavezani, da objavljajo zavezujoče ponudbe, da izvršujejo naročila strank in da omogočajo dostop do svojih ponudb pri poslih z lastniškimi instrumenti nad standardnim tržnim obsegom in pri poslih z nelastniškimi instrumenti nad obsegom, specifičnim za finančni instrument. Pristojni organi bi morali preverjati, ali sistematični internalizatorji izpolnjujejo svoje obveznosti, in bi jim morale biti na voljo informacije, ki bi jim to omogočale.

(22)

Namen te uredbe ni zahtevati uporabo pravil o preglednosti pred trgovanjem za posle OTC drugače kot v okviru sistematičnega internalizatorja.

(23)

Podatki o trgu bi morali biti preprosto in takoj na voljo uporabnikom v čim bolj razčlenjeni obliki, tako da se vlagateljem in izvajalcem podatkovnih storitev, ki izpolnjujejo njihove potrebe, omogoči čim večja prilagoditev podatkovnih rešitev. Zato bi morali biti podatki o preglednosti pred trgovanjem in po njem javnosti na voljo posamezno, da se zmanjšajo stroški, ki jih imajo udeleženci trga v zvezi s pridobivanjem podatkov.

(24)

Države članice in ESMA bi morali pri izmenjavi, prenosu in obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe, zlasti naslova IV, v celoti uporabljati Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(25)

Glede na dogovor med udeleženci zasedanja skupine G-20 v Pittsburghu dne 25. septembra 2009 o preselitvi trgovanja s standardiziranimi pogodbami na izvedene finančne instrumente OTC, na borze ali elektronske tržne platforme, kadar je to ustrezno, bi bilo treba opredeliti uradni regulativni postopek za pooblastitev trgovanja med finančnimi nasprotnimi strankami in velikimi nefinančnimi nasprotnimi strankami z vsemi izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja, da so primerni za kliring, in so dovolj likvidni, da se z njimi trguje na mestih trgovanja, za katere velja primerljiva ureditev, in omogočanje, da udeleženci trgujejo z več nasprotnimi strankami. Pri oceni zadostne likvidnosti bi bilo treba upoštevati značilnosti trga na nacionalni ravni, vključno z elementi, kot sta število in vrsta udeležencev na določenem trgu, ter značilnosti posla, kot sta obseg in pogostost poslov na zadevnem trgu.

Za likviden trg v razredu produktov izvedenih finančnih instrumentov bo značilno veliko število dejavnih udeležencev na trgu, vključno z ustrezno kombinacijo (glede na število produktov, s katerimi se trguje) ponudnikov likvidnosti in odjemalcev likvidnosti, ki pogosto trgujejo s temi produkti v obsegu manjšem od velikega. Takšno tržno dejavnost bi moralo ponazarjati veliko število odprtih povpraševanj in ponudb v zvezi s posameznim izvedenim finančnim instrumentom, zaradi česar ima posel običajnega tržnega obsega manjši razpon. Pri oceni zadostne likvidnosti bi bilo treba upoštevati, da se lahko likvidnost izvedenega finančnega instrumenta glede na tržne pogoje in njegov življenjski cikel precej razlikuje.

(26)

Glede na dogovor med udeleženci zasedanja skupine G-20 v Pittsburghu z dne 25. septembra 2009 o preselitvi trgovanja s standardiziranimi pogodbami na izvedene finančne instrumente OTC na borze ali elektronske tržne platforme, kadar je to ustrezno, in sorazmerno manjšo likvidnost različnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, je ustrezno zagotoviti ustrezen sklop primernih mest, kjer se bo lahko izvajalo trgovanje v skladu s to obveznostjo. Za vsa primerna mesta trgovanja bi morale veljati dobro usklajene pravne zahteve v zvezi z organizacijskimi in operativnimi vidiki, ureditvijo za zmanjšanje navzkrižij interesov, nadzorom vseh dejavnosti trgovanja, preglednostjo pred trgovanjem in po njem, ki se opredeli glede na finančni instrument in vrsto sistema trgovanja, ter v zvezi z omogočanjem medsebojnega vpliva med trgovskimi interesi več tretjih oseb. Kljub temu bi bilo treba predvideti možnost za upravljavce mest, da diskretno urejajo posle v skladu s to obveznostjo med več tretjimi osebami, zato da se izboljšajo pogoji za izvrševanje in likvidnost.

(27)

Obveznost sklepanja poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja na reguliranem trgu, MTF, OTF ali mestu trgovanja v tretji državi, se ne bi smeli uporabljati za sestavne dele storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki se ne uporabljajo za oblikovanje cen in ki v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 zmanjšujejo netržna tveganja pri obstoječih portfeljih, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev. Poleg tega je sicer ustrezno določiti posebne določbe za stiskanje portfeljev, vendar ni namen te uredbe, da bi onemogočala uporabo drugih storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju.

(28)

Obveznost trgovanja, uvedena za te izvedene finančne instrumente, bi morala omogočati učinkovito konkurenco med upravičenimi mesti trgovanja. Zato ta mesta trgovanja ne morejo zahtevati izključnih pravic v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se uporablja ta obveznost trgovanja, ki bi drugim mestom trgovanja preprečila ponujanje storitev trgovanja s temi finančnimi instrumenti. Za učinkovito konkurenco med mesti trgovanja za izvedene finančne instrumente je bistveno, da imajo mesta trgovanja nediskriminatoren in pregleden dostop do CNS. Nediskriminatoren dostop do CNS bi moral pomeniti, da ima mesto trgovanja pravico do nediskriminatorne obravnave v smislu načina obravnavanja pogodb, s katerimi trguje na svoji platformi, v zvezi z zahtevami glede zavarovanja, pobotanjem ekonomsko enakovrednih pogodb in navzkrižnim kritjem povezanih pogodb, za katere kliring opravi ista CNS, ter do nediskriminatornih pristojbin za kliring.

(29)

Pooblastila pristojnih organov bi bilo treba dopolniti z izrecnim mehanizmom za prepoved ali omejitev trženja, razširjanja in prodaje katerega koli finančnega instrumenta ali strukturirane vloge, ki bi resno ogrozili zaščito vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela, skupaj z ustreznimi pooblastili, ki jih ima ESMA ali za strukturirane vloge pa Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (12), v zvezi z usklajevanjem in sprejemanjem nujnih ukrepov. Za izvajanje teh pooblastil s strani pristojnih organov in v izrednih primerih s strani ESMA oziroma EBA bi morali biti izpolnjeni številni posebni pogoji. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, bi moral imeti pristojni organ ali v izjemnih primerih ESMA oziroma EBA možnost, da kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev, preden se finančni instrument ali strukturirana vloga začne tržiti, razširjati ali prodajati strankam.

Ta pooblastila ne pomenijo zahteve, da bi moral pristojni organ, ESMA ali EBA uvajati ali uporabljati odobritve produktov ali podeljevati dovoljenja zanje, niti da investicijskim podjetjem ne bi bilo treba izpolniti vseh ustreznih zahtev iz te uredbe in Direktive 2014/65/EU. Kot merilo za poseg pristojnih organov bi bilo treba vključiti pravilno delovanje in celovitost trgov primarnih proizvodov, da se omogoči ukrepanje proti morebitnim negativnim posledicam dejavnosti na finančnih trgih za trge primarnih proizvodov. To še posebej velja za trge primarnih kmetijskih proizvodov, katerih namen je prebivalstvu zagotavljali zanesljivo oskrbo s hrano. V teh primerih bi bilo treba ukrepe usklajevati z organi, pristojnimi za ustrezne trge primarnih proizvodov.

(30)

Pristojni organi bi morali obvestiti ESMA o podrobnostih svojih zahtev za zmanjšanje pozicije v zvezi s pogodbo na izvedene finančne instrumente, o enkratnih omejitvah in predhodnih omejitvah pozicije, da bi se izboljšali usklajenost in konvergenca uporabe teh pooblastil. Bistvene podrobnosti vseh prejšnjih omejitev pozicije, ki jih uporablja pristojni organ, bi bilo treba objaviti na spletnem mestu ESMA.

(31)

ESMA bi moral imeti možnost, da zahteva informacije od katere koli osebe glede njene pozicije v zvezi s pogodbo na izvedene finančne instrumente, zahtevati zmanjšanje te pozicije in omejiti zmožnost oseb za izvajanje posameznih poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago. ESMA bi moral nato obvestiti ustrezne pristojne organe o predlaganih ukrepih in te ukrepe objaviti.

(32)

Podrobnosti o poslih s finančnimi instrumenti bi bilo treba sporočiti pristojnim organom, da se jim omogoči odkrivanje in preiskovanje morebitnih primerov zlorabe trga, spremljanje poštenega in pravilnega delovanja trgov ter poslov investicijskih podjetij. Ta nadzor se izvaja nad vsemi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ter finančnimi instrumenti, kadar je osnova finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ali kadar je osnova indeks ali košarica, sestavljena iz finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Ta obveznost bi morala veljati ne glede na to, ali so posli s temi finančnimi instrumenti izvedeni na mestu trgovanja ali ne. Da bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev investicijskih podjetij, bi bilo treba finančne instrumente, ki niso izpostavljeni zlorabam trga, izvzeti iz obveznosti poročanja. V poročilih bi moral biti uporabljen identifikator pravnih oseb v skladu z obveznostmi skupine G-20. ESMA bi moral o delovanju poročanja pristojnim organom poročati Komisiji, ta pa bi moral predlagati spremembe, kjer je to potrebno.

(33)

Upravljavec mesta trgovanja bi moral svojemu pristojnemu organu zagotoviti ustrezne referenčne podatke o finančnih instrumentih. Ta obvestila morajo pristojni organi nemudoma posredovati ESMA, ta pa bi jih moral takoj objavi na svojem spletnem mestu, da se njemu in pristojnim organom omogoči uporaba, analiza in izmenjava poročil o poslih.

(34)

Za izpolnjevanje namena poročil o poslih kot orodja za spremljanje trga bi morala biti v njih opredeljena oseba, ki je sprejela odločitev o naložbi, ter osebe, odgovorne za njeno izvedbo. Poleg sistema preglednosti, predvidenega v Uredbi (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13), označevanje prodaje na kratko zagotavlja koristne dodatne informacije, ki pristojnim organom omogočajo spremljanje ravni prodaje na kratko. Pristojni organi morajo poleg tega imeti popoln dostop do evidenc v vseh fazah postopka izvrševanja naročil od začetne odločitve za trgovanje do izvršitve. Zato bi morala investicijska podjetja voditi evidence za vsa naročila in vse posle s finančnimi instrumenti, od upravljavcev platform pa vodenje evidenc za vsa naročila, prejeta v njihovih sistemih. ESMA bi moral uskladiti izmenjavo informacij med pristojnimi organi za zagotovitev dostopa do vseh evidenc poslov in naročil, vključno s posli in naročili, oddanimi na platformah, ki delujejo zunaj njihovega ozemlja, v finančnih instrumentih pod njihovim nadzorom.

(35)

Preprečiti bi bilo treba dvojno sporočanje istih informacij. Poročil, predloženih v repozitorije sklenjenih poslov, ki so registrirani ali priznani v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 za ustrezne finančne instrumente, ki vsebujejo vse zahtevane informacije za namene poročanja o poslu, ni treba sporočati pristojnim organom, ampak jim jih je treba prenesti prek repozitorijev sklenjenih poslov. Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba spremeniti.

(36)

Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES. Vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvede ESMA, bi morala biti v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001, ki bi se morali v celoti uporabljati za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe.

(37)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa merila, v skladu s katerimi bi se morala za razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uporabljati obveznost kliringa. Preprečuje izkrivljanje konkurence z zahtevo po nediskriminatornem dostopu za mesta trgovanja do CNS, ki zagotavljajo kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC, in po nediskriminatornem dostopu za CNS, ki zagotavljajo kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC do podatkov o trgovanju mest trgovanja. Ker so izvedeni finančni instrumenti OTC opredeljeni kot pogodbe na izvedene finančne instrumente, ki se ne izvajajo na reguliranem trgu, je treba uvesti podobne zahteve za regulirane trge iz te uredbe. Tudi izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, bi morali biti centralno obračunani.

(38)

Poleg zahtev iz Direktive 2004/39/ES in Direktive 2014/65/EU, ki državam članicam preprečujejo neupravičeno omejevanje dostopa do infrastrukture po trgovanju, kot so CNS in ureditve poravnave, je treba s to uredbo odpraviti druge trgovske ovire, ki se lahko uporabljajo za omejevanje konkurence pri kliringu finančnih instrumentov. Da bi se izognili diskriminatornim praksam, bi morale CNS sprejeti kliring poslov, ki se izvajajo na različnih mestih trgovanja, če so ta mesta skladna z operativnimi in tehničnimi zahtevami CNS, vključno z zahtevami glede upravljanja tveganj. CNS bi dostop morala zagotoviti, če so izpolnjena nekatera merila iz regulativnih tehničnih standardov. Glede novoustanovljenih CNS, ki imajo dovoljenje ali so ob začetku veljavnosti te uredbe priznane manj kot tri leta, bi morala obstajati možnost, da pristojni organi v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga odobrijo prehodno obdobje do dveh let in pol, preden bodo izpostavljene popolnemu nediskriminatornemu dostopu v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga. Če pa se CNS odloči, da bo izkoristila prehodno ureditev, v času trajanja prehodne ureditve ne bi smela imeti pravice do dostopa do mesta trgovanja na podlagi te uredbe. Poleg tega tudi nobeno mesto trgovanja, ki je tesno povezano s to CNS, v času trajanja prehodne ureditve ne bi smela imeti pravice do dostopa do CNS na podlagi te uredbe.

(39)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa pogoje, pod katerimi bi bilo treba za izvedene finančne instrumente OTC zagotoviti nediskriminatoren dostop med CNS in mesti trgovanja. V navedeni uredbi so izvedeni finančni instrumenti OTC, opredeljeni kot izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 19(6) Direktive 2004/39/ES. Da bi preprečili morebitne vrzeli ali prekrivanja in zagotovili skladnost Uredbe (EU) št. 648/2012 in te uredbe, zahteve iz te uredbe o nediskriminatornem dostopu med CNS in mesti trgovanja veljajo za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu z Direktivo 2014/65/EU, in vse neizvedene finančne instrumente.

(40)

Mesta trgovanja bi morala na pregleden in nediskriminatoren način zagotoviti dostop, vključno s prenosi podatkov, CNS, ki želijo opraviti kliring poslov, izvedenih na mestu trgovanja. Vendar zaradi tega ne bi smela biti potrebna uporaba dogovorov o interoperabilnosti za kliring poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti niti to ne bi smelo povzročiti drobitve likvidnosti tako, da bi bilo ogroženo nemoteno in pravilno delovanje trgov. Mesta trgovanja bi lahko zavrnila dostop le, če ne bi bila izpolnjena nekatera merila za dostop, določena v regulativnih tehničnih standardih. V zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, bi bilo nesorazmerno zahtevati, da manjša mesta trgovanja, zlasti tista, ki so tesno povezana s centralnimi nasprotnimi strankami, takoj izpolnijo zahteve o nediskriminatornem dostopu, če še niso pridobila tehnoloških zmogljivosti, da bi delovala pod enakimi konkurenčnimi pogoji kot večina na trgu infrastrukture po trgovanju. Zato bi morala mesta trgovanja pod ustreznim pragom – in s tem tudi CNS, povezane z njimi – imeti možnost, da so za 30 mesecev izvzeta iz zahtev o nediskriminatornem dostopu glede izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in sicer z možnostjo nadaljnjih podaljšanj. Če pa se mesto trgovanja odloči za izvzetje, v času trajanja izvzetja ne bi smelo imeti pravice do dostopa do CNS na podlagi te uredbe.

Poleg tega tudi nobena CNS, ki je tesno povezana s tem mestom trgovanja, v času trajanja izvzetja ne bi smela imeti pravice do dostopa do mesta trgovanja na podlagi te uredbe. Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da če so trgovinske pravice in pravice intelektualne lastnine povezane s finančnimi storitvami, povezanimi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, bi morala biti dovoljenja na voljo pod sorazmernimi, pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Zato bi bilo treba CNS in drugim mestom trgovanja zagotoviti dostop do dovoljenj za uporabo referenčnih meril, s katerimi se določi vrednost finančnih instrumentov, in informacij v zvezi s temi merili na sorazmerni, pravični, razumni in nediskriminatorni podlagi, za vsako dovoljenje pa bi morali veljati razumni poslovni pogoji. Če se po začetku uporabe te uredbe oblikuje novo referenčno merilo, bi morala obveznost izdaje dovoljenj za uporabo meril uspešnosti brez poseganja v uporabo pravil o konkurenci začeti veljati najkasneje 30 mesecev po tem, ko se začne s finančnim instrumentom, ki se sklicuje na to referenčno merilo, trgovati ali je uvrščen v trgovanje. Dostop do dovoljenj je ključen za lažji dostop med mesti trgovanja in CNS v skladu s členoma 35 in 36, saj bi lahko drugače ureditev izdajanja dovoljenj še vedno preprečevala dostop med mesti trgovanja in CNS, za katerega so zaprosili.

Namen odprave ovir in diskriminatornih praks je povečati konkurenčnost pri kliringu finančnih instrumentov in trgovanju z njimi, da se znižajo stroški naložb in posojil, odpravijo neučinkovitosti in spodbudijo inovacije na trgih Unije. Komisija bi morala še naprej pozorno spremljati razvoj infrastrukture po trgovanju in po potrebi posredovati, da bi se preprečilo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, zlasti če se z zavrnitvijo dostopa do infrastrukture ali referenčnih meril krši člen 101 ali 102 PDEU. Obveznosti za izdajo dovoljenj na podlagi te uredbe ne bi smele posegati v splošno obveznost imetnikov pravic v zvezi z referenčnimi merili na podlagi prava konkurence Unije ter zlasti členov 101 in 102 PDEU v zvezi z dostopom do referenčnih meril, ki so nujno potrebna za vstop na nov trg. Odobritve pristojnih organov, da se pravice do dostopa v prehodnih obdobjih ne uveljavljajo, ne štejejo za izdajo dovoljenja ali spremembe dovoljenja.

(41)

Za opravljanje storitev s strani podjetij tretjih držav v Uniji veljajo nacionalne ureditve in zahteve. Te ureditve so zelo različne, pri čemer podjetja, ki so pooblaščena v skladu z njimi, ne morejo svobodno opravljati storitev in imajo pravico do ustanavljanja le v državi članici, v kateri imajo sedež. Primerno je, da se na ravni Unije uvede skupen regulativni okvir. Ureditev bi morala harmonizirati obstoječi razdrobljeni okvir ter zagotoviti gotovost in enakopravno obravnavo podjetij tretjih držav, ki imajo dostop do Unije, zagotoviti, da bo Komisija opravila oceno dejanske enakovrednosti v zvezi z okvirom tretjih držav za skrbno upravljanje in poslovanje, ter zagotoviti primerljivo stopnjo zaščite strank v EU, ki uporabljajo storitve podjetij iz tretjih držav.

Pri uporabi ureditve bi morale Komisija in države članice dati prednost področjem, ki spadajo v okvir obveznosti skupine G-20 in v okvir sporazumov Unije z največjimi trgovinskimi partnerji, ter upoštevati osrednjo vlogo, ki jo ima Unija na svetovnih finančnih trgih, in zagotoviti, da uporaba zahtev tretjih držav ne bi preprečila vlagateljem in izdajateljem Unije vlaganja v tretjih državah in pridobivanja sredstev iz tretjih držav ali vlagateljem in izdajateljem tretjih držav vlaganja, pridobivanja kapitala ali drugih finančnih storitev na trgih Unije, razen če to ni nujno iz objektivnih, z dokazi utemeljenih previdnostnih razlogov. Komisija bi morala pri pripravi ocen upoštevati dokument o ciljih in načelih ureditve vrednostnih papirjev, ki ga je pripravilo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), in priporočila, ki so v njem, kot jih je IOSCO dopolnilo in razložilo.

Če ni mogoče sprejeti sklepa za določitev dejanske enakovrednosti, potem za storitve, ki jih v Uniji opravljajo podjetja iz tretjih držav, veljajo nacionalne ureditve. Komisija bi morala sprožiti postopek za oceno enakovrednosti na lastno pobudo. Državam članicam bi moralo biti omogočeno da izrazijo interes za to, da Komisija opravi oceno enakovrednosti določene tretje države ali določenih tretjih držav, kar pa Komisije ne zavezuje k sprožitvi postopka za oceno enakovrednosti. Ocena enakovrednosti bi morala temeljiti na učinkih; oceniti bi bilo treba, v kakšnem obsegu zadevni regulativni in nadzorni okvir tretje države dosega podobne in ustrezne regulativne učinke in v kakšnem obsegu izpolnjuje enake cilje kot pravo Unije. Pri sprožitvi postopkov za oceno enakovrednosti bi moralo biti Komisiji omogočeno da, da prednost nekaterim jurisdikcijam tretjih držav, pri čemer upošteva, kako pomembna bo ugotovitev za podjetja in stranke v Uniji, ali med zadevno tretjo državo in državami članicami obstajajo sporazumi o nadzoru in sodelovanju, ali obstaja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v okviru tujih ureditev, pa tudi interes in pripravljenost tretje države za vključitev v postopek ocene enakovrednosti. Komisija bi morala spremljati vse pomembne spremembe regulativnega okvira tretje države in po potrebi pregledati sklepe o enakovrednosti.

(42)

Na podlagi te uredbe bi bilo treba opravljanje storitev s strani podjetij brez podružnic omejiti na primerne nasprotne stranke in profesionalne stranke kot take. Potrebna bi bila registracija pri ESMA in nadzor tretje države. Skleniti bi bilo treba primerne dogovore o sodelovanju med ESMA in pristojnimi organi v tretji državi.

(43)

Določbe te uredbe, ki urejajo opravljanje storitev ali poslov s strani podjetja tretje države, ne bi smele vplivati na možnost, da osebe, ustanovljene v Uniji izključno na lastno pobudo uporabljajo investicijske storitve podjetja tretje države ali da investicijska podjetja Unije ali kreditne institucije Unije izključno na lastno pobudo uporabljajo investicijske storitve ali posle podjetij tretjih držav ali da stranke izključno na lastno pobudo uporabljajo investicijske storitve podjetij tretjih držav prek posredovanja tovrstnih kreditnih institucij ali investicijskih podjetij. Kadar podjetje iz tretje države opravlja storitve izključno na lastno pobudo osebe v Uniji, se za storitve ne bi smelo šteti, da se opravljajo na ozemlju Unije. Kadar podjetje tretje države poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke v Uniji ali spodbuja ali oglašuje investicijske storitve ali posle skupaj s pomožnimi storitvami v Uniji, se te storitve ne bi smele šteti za storitve, ki se opravljajo izključno na lastno pobudo stranke.

(44)

V zvezi s priznavanjem podjetij iz tretjih držav in v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je Unija prevzela s sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, vključno s splošnim sporazumom o trgovini s storitvami, bi se morali sklepi, ki določajo, da so regulativni in nadzorni okviri tretjih držav enakovredni regulativnemu in nadzornemu okviru Unije, sprejemati le, če pravna in nadzorna ureditev tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje investicijskih podjetij z dovoljenjem na podlagi tujih pravnih ureditev tudi v skladu s splošnimi regulativnimi cilji in standardi, določenimi na zasedanju skupine G-20 septembra 2009 za izboljšanje preglednosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov, zmanjšanje sistemskega tveganja in zaščito pred zlorabo trgov. Sistem bi moral veljati za enakovrednega, če zagotavlja, da je glavni rezultat veljavnega regulativnega okvira podoben zahtevam Unije, za učinkovitega pa bi moral veljati, če se ta pravila uporabljajo dosledno.

(45)

Na sekundarnih promptnih trgih s pravicami do emisij (EUA) se je pojavila vrsta goljufivih praks, ki bi lahko ogrozile zaupanje v sisteme trgovanja z emisijami, vzpostavljene z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14), pri čemer se sprejemajo ukrepi za izboljšanje sistema registrov pravic do emisij in pogojev za odprtje računa za trgovanje s pravicami do emisij. Za izboljšanje celovitosti in zaščito učinkovitega delovanja zadevnih trgov, vključno s celovitim nadzorom dejavnosti trgovanja, je primerno dopolniti ukrepe, sprejete v okviru Direktive 2003/87/ES, tako da se pravice do emisij z uvrstitvijo med finančne instrumente v celoti prenesejo na področje uporabe te uredbe in Direktive 2014/65/EU, kot tudi Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter Direktive 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(46)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejeme delegirane akte. Delegirane akte bi bilo treba sprejeti zlasti glede razširitve področja uporabe nekaterih določb te uredbe na centralne banke tretjih držav, posebnih podrobnosti v zvezi z opredelitvami, posebnih določb v zvezi s stroški, povezanimi z razpoložljivostjo podatkov o trgu, dostopa do ponudb, velikosti podjetja, ki lahko vstopa v posle z vsemi drugimi strankami, katerim je omogočena ponudba, stiskanja portfelja ter nadaljnje določitve kdaj obstaja pomembna zaskrbljenost za zaščito vlagatelja ali kdaj je ogrožena zaščita vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov obveznic ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela, ki zahteva delovanje ESMA, EBA ali pristojnih organov, stališča glede pooblastil glede upravljanja, ki jih ima ESMA, podaljšanja prehodnega obdobja iz člena 35(5) te uredbe za določeno obdobje in v zvezi z izključitvijo izvedenih finančnih instrumentov iz področja uporabe nekaterih določb te uredbe za določeno obdobje. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(47)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem sklepa o enakovrednosti glede pravnega in nadzornega okvira tretje države za opravljanje storitev s strani podjetij tretjih držav ali mest trgovanja tretjih držav, za namene določitve njihove primernosti kot mest trgovanja za izvedene finančne instrumente, za katere velja obveznost trgovanja, in za dostop CNS tretjih držav in mest trgovanja tretjih držav do mest trgovanja in CNS, ustanovljenih v Uniji. Navedena pooblastila bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(48)

Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve enotnih zahtev za razkritje podatkov o trgovanju, poročanje o poslih pristojnim organom, trgovanje z izvedenimi instrumenti in delnicami na organiziranih mestih, nediskriminatorni dostop do CNS, mest trgovanja in referenčnih meril, pooblastila pristojnih organov glede poseganja v zvezi s produkti ter pooblastila na področju upravljanja in omejevanja pozicij in opravljanje investicijskih storitev ali poslov s strani podjetij tretjih držav, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj je kljub temu, da so nacionalni pristojni organi v boljšem položaju za spremljanje razvoja trga, mogoče v celoti razumeti splošni vpliv težav v zvezi s preglednostjo trga, poročanjem o poslih, trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti ter prepovedmi proizvodov in praks le na ravni celotne Unije, temveč se zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(49)

Noben pristojni organ ali ESMA pri opravljanju svojih nalog s svojim ukrepanjem ne bi smel neposredno ali posredno diskriminirati države članice ali skupine držav članic kot mesta za opravljanje investicijskih storitev ali poslov v kateri koli valuti. EBA pri opravljanju svojih nalog s svojim ukrepanjem ne bi smel neposredno ali posredno diskriminirati države članice ali skupine držav članic.

(50)

S tehničnimi standardi v finančnih storitvah bi bilo treba zagotoviti ustrezno zaščito vlagateljev, investitorjev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker ima ESMA visoko specializirane strokovnjake, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politike, in osnutke predloži Komisiji.

(51)

Komisija bi morala sprejeti osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi z natančnimi značilnostmi zahtev po preglednosti trgovanja, v zvezi z dejavnostmi monetarne politike, dejavnostmi politike deviznih poslov in dejavnostmi politike za finančno stabilnost ter vrste nekaterih poslov, ki so relevantni na podlagi te uredbe, v zvezi s podrobnimi pogoji za opustitve v okviru preglednosti pred trgovanjem, z ureditvami za odloženo objavo po trgovanju, v zvezi z obveznostjo, da se podatki objavijo pred trgovanjem in po njem, v zvezi zmerili za uporabo obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem za sistematične internalizatorje, v zvezi s razkritjem investicijskih podjetij po trgovanju v zvezi s vsebino in pogostostjo zahtev po podatkih za obveščanje za namene preglednosti in drugih izračunov, v zvezi s posli, ki ne prispevajo k postopku oblikovanja cen, v zvezi s podatki o naročilih, ki ji je treba ohraniti, o vsebini in specifikaciji poročil o poslih, v zvezi z vsebino in specifikacijami referenčnih podatkov o finančnih instrumentih, v zvezi z vrstami pogodb, ki imajo neposreden, bistven in predvidljiv učinek v Uniji, in primerih, v katerih primerih je obveznost trgovanja nujna, v zvezi z zahtevami za sisteme in postopke, s katerimi se zagotovi, da se posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom predložijo in sprejmejo za kliring, o vrstah posrednih ureditev klirinških storitev, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja obveznost trgovanja na organiziranih mestih trgovanja, v zvezi z nediskriminatornim dostopom do CNS in do mesta trgovanja, v zvezi z nediskriminatornim dostopom do referenčnih meril in obveznosti izdaje dovoljenj za uporabo referenčnih meril, in v zvezi z informacijami, ki jih bi moralo podjetje tretje države, ki je vlagatelj predložiti ESMA v svoji vlogi za registracijo. Komisija bi morala osnutke teh regulativnih tehničnih standardov sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(52)

Člen 95 Direktive 2014/65/EU določa prehodno izvzetje za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentov na energente razreda C6. Zato je treba pri tehničnih standardih, ki določajo obveznost kliringa in ki jih pripravi ESMA v skladu s členom 5(2)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012, to upoštevati in ne določiti obveznosti kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katere bi nato veljalo prehodno izvzetje za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente razreda C6.

(53)

Uporabo zahtev iz te uredbe bi bilo treba odložiti, da bi se njihova uporaba uskladila z uporabo prenesenih pravil iz preoblikovane direktive ter da bi se vzpostavili vsi bistveni izvedbeni ukrepi. Celotni regulativni sveženj bi se moral nato začeti uporabljati hkrati. Odložiti se ne bi smel le začetek uporabe pooblastil za izvedbene ukrepe, tako da bi se lahko čim prej začeli izvajati potrebni ukrepi za pripravo osnutkov in sprejem teh izvedbenih ukrepov.

(54)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8), svobodo gospodarske pobude (člen 16), pravico do varstva potrošnikov (člen 38), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47) in pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (člen 50), ter jo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(55)

Opravljeno je bilo posvetovanje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne 10. februarja 2012 (18)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba vzpostavlja enotne zahteve v zvezi z:

(a)

razkritjem podatkov o trgovanju javnosti;

(b)

poročanjem o poslih pristojnim organom;

(c)

trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranih mestih;

(d)

nediskriminatornim dostopom do kliringa in nediskriminatornim dostopom do trgovanja z referenčnimi merili;

(e)

pooblastili pristojnih organov, ESMA in EBA na področju poseganja v zvezi s produkti ter pooblastili ESMA na področju nadzora upravljanja pozicij in omejevanja pozicij;

(f)

opravljanjem investicijskih storitev ali poslov s strani podjetij iz tretjih držav s podružnico ali brez nje na podlagi veljavnega sklepa Komisije o enakovrednosti.

2.   Ta uredba se uporablja za investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU, in kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (19), če opravljajo investicijske storitve in/ali investicijske posle, ter za upravljavce trgov, vključno z mesti poslovanja, ki jih upravljajo.

3.   Naslov V te uredbe se uporablja tudi za vse finančne nasprotne stranke, kakor so opredeljene v členu 2(8) Uredbe (EU) št. 648/2012, in za vse nefinančne nasprotne stranke iz člena 10(1)(b) navedene uredbe.

4.   Naslov VI te uredbe se uporablja tudi za CNS in osebe z lastninskimi pravicami do referenčnih meril.

5.   Naslov VIII te uredbe se uporablja za podjetja iz tretjih držav, ki v Uniji s podružnico ali brez nje opravljajo investicijske storitve ali posle na podlagi odločitve Komisije o enakovrednosti.

6.   Členi 8, 10, 18 in 21 se ne uporabljajo za regulirane trge, upravljavce trgov in investicijska podjetja v zvezi s posli, pri katerih je nasprotna stranka članica Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in kadar je posel sklenjen v okviru izvajanja monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost, za katero ima ta članica ESCB zakonsko pooblastilo in kadar ta članica to nasprotno stranko prej obvesti, da je posel izvzet.

7.   Odstavek 6 se ne uporablja za posle, ki jih članice ESCB sklenejo v okviru izvajanja svojih investicijskih dejavnosti.

8.   ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo dejavnosti monetarne politike, politike zunanje izmenjave in politike finančne stabilnosti ter vrste poslov, za katere se uporabljata odstavka 6 in 7.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 v zvezi z razširitvijo področja uporabe odstavka 6 na druge centralne banke.

V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. junija 2015 predloži poročilo, v katerem oceni obravnavo poslov centralnih bank tretjih držav, ki za namene tega odstavka vključujejo Banko za mednarodne poravnave. V poročilo vključi analizo njihovih statutarnih nalog in obsega trgovanja v Uniji. V poročilu:

(a)

navede veljavne določbe v zadevnih tretjih državah v zvezi z razkritjem poslov centralnih bank na regulativni podlagi, vključno s posli, ki jih opravljajo članice ESCB v teh tretjih državah, in

(b)

oceni potencialni učinek, ki bi ga regulativne zahteve v Uniji v zvezi z razkritjem utegnile imeti na posle centralnih bank tretjih držav.

Če Komisija v poročilu ugotovi, da je potrebno izvzetje iz odstavka 6 za posle, pri katerih je nasprotna stranka centralna banka iz tretje države, ki izvaja monetarno politiko, devizne posle in dejavnosti za finančno stabilizacijo, določi, da se za to centralno bank iz tretje države uporablja izvzetje.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(1) Direktive 2014/65/EU.

2.

„investicijske storitve in posli“ pomeni investicijske storitve in posle, kakor so opredeljene v členu 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU;

3.

„pomožne storitve“ pomeni pomožne storitve iz člena 4(1)(3) Direktive 2014/65/EU;

4.

„izvrševanje naročil v imenu strank“ pomeni izvrševanje naročil v imenu strank, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(5) Direktive 2014/65/EU;

5.

„poslovanje za svoj račun“ pomeni poslovanje za svoj račun, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(6) Direktive 2014/65/EU;

6.

„vzdrževalec trga“ pomeni vzdrževalca trga, kakor je opredeljen v členu 4(1)(7) Direktive 2014/65/EU;

7.

„stranka“ pomeni stranko, kakor je opredeljena v členu 4(1)(9) Direktive 2014/65/EU;

8.

„profesionalna stranka“ pomeni profesionalno stranko, kakor je opredeljena v členu 4(1)(10) Direktive 2014/65/EU;

9.

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kakor je opredeljen v členu 4(1)(15) Direktive 2014/65/EU;

10.

„upravljalec trga“ pomeni upravljalca trga, kakor je opredeljen v členu 4(1)(18) Direktive 2014/65/EU;

11.

„večstranski sistem“ pomeni večstranski sistem, kakor je opredeljen v členu 4(1)(19) Direktive 2014/65/EU;

12.

„sistematični internalizator“ pomeni sistematični internalizator, kakor je opredeljen v členu 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU;

13.

„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kakor je opredeljen v členu 4(1)(21) Direktive 2014/65/EU;

14.

„večstranski sistem trgovanja“ ali „MTF“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(22) Direktive 2014/65/EU*;

15.

„organiziran sistem trgovanja“ ali „OTF“ pomeni organiziran sistem trgovanja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(23) Direktive 2014/65/EU;

16.

„mesto trgovanja“ pomeni mesto trgovanja, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(24) Direktive 2014/65/EU*;

17.

„likvidni trg“ pomeni:

(a)

za namene členov 9, 11 in 18, trg finančnega instrumenta ali razreda finančnih instrumentov, na katerem so stalno prisotni pripravljeni kupci in prodajalci, trg pa se ocenjuje v skladu z naslednjimi merili, ob upoštevanju specifičnih tržnih struktur določenega finančnega instrumenta ali določenega razreda finančnih instrumentov:

(i)

povprečna pogostost in obseg poslov v različnih tržnih pogojih, ob upoštevanju narave in življenjskega cikla produktov razreda finančnega instrumenta;

(ii)

število in vrsta udeležencev na trgu, vključno z razmerjem med udeleženci na trgu in finančnimi instrumenti za posamičen produkt, s katerimi se trguje;

(iii)

povprečna velikost razponov, kjer je na voljo;

(b)

za namene členov 4, 5 in 14, trg za finančni instrument, s katerim se trguje vsakodnevno, če je trg ocenjen v skladu z naslednjimi merili:

(i)

prosti obtok;

(ii)

povprečno dnevno število poslov z zadevnimi finančnimi instrumenti;

(iii)

povprečni dnevni promet z zadevnimi finančnimi instrumenti;

18.

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v členu 2(1)(26) Direktive 2014/65/EU;

19.

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20);

20.

„podružnica“ pomeni podružnico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(30) Direktive 2014/65/EU;

21.

„tesna povezanost“ pomeni tesno povezanost, kakor je opredeljena v členu 4(1)(35) Direktive 2014/65/EU;

22.

„upravljalni organ“ pomeni upravljalni organ, kakor je opredeljen v členu 4(1)(36) Direktive 2014/65/EU;

23.

„strukturirana vloga“ pomeni strukturirano vlogo, kakor je opredeljena v členu 4(1)(43) Direktive 2014/65/EU;

24.

„prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 4(1)(44) Direktive 2014/65/EU:

25.

„potrdila o lastništvu“ pomeni potrdila o lastništvu, kakor so opredeljena v členu 4(1)(45) Direktive 2014/65/EU;

26.

„investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi“ ali „ETF“ pomeni investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi, kakor je opredeljen v členu 4(1)(46) Direktive 2014/65/EU;

27.

„certifikati“ pomeni vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na kapitalskih trgih in ki se v primeru odplačila naložbe s strani izdajatelja uvrščajo pred delnicami, vendar za instrumenti nezavarovanih obveznic in drugimi podobnimi instrumenti;

28.

„strukturirani finančni produkti“ pomeni vrednostne papirje, ki so oblikovani za listinjenje in prenos kreditnega tveganja, povezanega s skladom finančnih sredstev in dajejo lastniku vrednostnih papirjev pravico do prejemanja rednih plačil, ki so odvisna od denarnega toka, ki izhaja iz osnovnih sredstev;

29.

„izvedeni finančni instrumenti“ pomeni tiste finančne instrumente, ki so opredeljeni v točki 44(c) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU in so navedeni v oddelku C(4) do (10) Priloge I k navedeni direktivi;

30.

„izvedeni finančni instrumenti na blago“ pomeni finančne instrumente, ki so opredeljeni v točki 44(c) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU v zvezi z blagom ali podlago iz oddelka C(10) Priloge I ali iz točk (5), (6), (7) in (10) oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

31.

„CNS“ pomeni CNS v smislu člena 2(1) Uredbe (EU) št. 648/2012;

32.

„izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na borzi“ pomeni izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 28 te uredbe, in kot tak ne spada v opredelitev izvedenega finančnega instrumenta OTC, kakor je opredeljen v členu 2(7) Uredbe (EU) št. 648/2012;

33.

„navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati“ pomeni sporočilo enega od članov ali udeležencev drugemu članu ali udeležencu v sistemu trgovanja v zvezi z razpoložljivim trgovskim interesom, ki vsebuje vse potrebne informacije za sklenitev dogovora o trgovanju;

34.

„sistem odobrenih objav“ ali „APA“ pomeni sistem odobrenih objav iz člena 4(1)(52) Direktive 2014/65/EU;

35.

„ponudnik stalnih informacij“ ali „CTP“ pomeni ponudnika stalnih informacij, kakor je opredeljen v členu 4(1)(53) Direktive 2014/65/EU;

36.

„odobreni mehanizem poročanja“ ali „ARM“ pomeni odobreni mehanizem poročanja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(54) Direktive 2014/65/EU;

37.

„matična država članica“ pomeni matično državo članico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(55) Direktive 2014/65/EU;

38.

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico gostiteljico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(56) Direktive 2014/65/EU;

39.

„referenčno merilo“ pomeni katero koli stopnjo, indeks ali znesek, ki je dan na voljo javnosti ali objavljen, in se periodično ali redno računa z uporabo enačbe za vrednost ali na osnovi vrednosti enega ali več osnovnih sredstev ali cen, vključno s predvidenimi cenami, dejanskimi ali predvidenimi obrestnimi merami ali drugimi vrednostmi ali statističnimi raziskavami, ter glede na katero se določi plačljivi znesek na podlagi finančnega instrumenta ali vrednosti finančnega instrumenta;

40.

„dogovor o interoperabilnosti“ pomeni dogovor o interoperabilnosti, kakor je opredeljen v členu 2(12) Uredbe (EU) št. 648/2012;

41.

„finančna institucija tretje države“ pomeni subjekt, ki ima sedež v tretji državi in je pooblaščen ali ima v skladu z zakonodajo te tretje države dovoljenje za opravljanje katerih koli storitev ali dejavnosti iz Direktive 2013/36/EU, Direktive 2014/65/EU, Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (21), Direktive 2009/65/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (22), Direktive 2003/41/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (23) ali Direktive 2011/61/EU Evropskega Parlamenta in Sveta (24);

42.

„podjetje tretje države“ pomeni podjetje tretje države, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(57) Direktive 2014/65/EU;

43.

„energetski proizvod na debelo“ pomeni energetski proizvod na debelo, kakor je opredeljen v členu 2(4) Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25);

44.

„izvedeni finančni instrumenti na kmetijske proizvode“ pomeni izvedene pogodbe v zvezi s proizvodi, naštetimi v členu 1 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26) ter delih I do XX in XXIV/1 Priloge I k navedeni uredbi;

45.

„drobitev likvidnosti“ pomeni, primer ko:

(a)

udeleženci na mestu trgovanja ne morejo skleniti posla z enim ali več drugimi udeleženci na tem mestu, ker ni ureditve kliringa, do katere imajo dostop vsi udeleženci; ali

(b)

bi bili klirinški član ali njegove stranke prisiljeni ohranjati svoje pozicije v finančnem instrumentu v več kot eni CNS, kar omeji možnosti za netiranje finančnih izpostavljenosti;

46.

„državni vrednostni papir“ pomeni državni vrednostni papir, kakor je opredeljen v členu 4(1)(61) Direktive 2014/65/EU;

47.

„stiskanje portfelja“ pomeni storitev zmanjševanja tveganja, pri kateri dve ali več nasprotnih strank v celoti ali delno likvidira nekatere ali vse izvedene finančne instrumente, ki so jih predložile za vključitev v stiskanje portfelja, likvidirani izvedeni finančni instrumenti pa se nadomestijo z drugim izvedenim finančnim instrumentom, katerega skupna nominalna vrednost je nižja od skupne nominalne vrednosti likvidiranih izvedenih finančnih instrumentov.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za določitev nekaterih tehničnih elementov opredelitev iz odstavka za njihovo prilagoditev razvoju trga.

NASLOV II

PREGLEDNOST ZA MESTA TRGOVANJA

POGLAVJE 1

Preglednost za lastniške instrumente

Člen 3

Zahteve po preglednosti pred trgovanjem za mesta trgovanja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo trenutne ponujene nakupne in prodajne cene ter globino trgovskih interesov pri teh cenah, ki se oglašujejo prek njihovih sistemov za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, a katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Ta zahteva se uporablja tudi za navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, zagotavljajo, da so te informacije v času običajnih ur trgovanja stalno na voljo javnosti.

2.   Zahteve po preglednosti iz odstavka 1 se izračunajo za različne vrste sistemov trgovanja, vključno s sistemom za združevanje naročil, sistemom na podlagi ponudb, hibridnim sistemom ter sistemom na podlagi rednih dražb.

3.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim podjetjem, ki so v skladu s členom 14 obvezana objavljati svoje ponudbe glede delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih instrumentov, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz odstavka 1.

Člen 4

Opustitve za lastniške instrumente

1.   Pristojni organi lahko opustijo obveznost upravljavcev trga in investicijskih podjetij, ki upravljajo mesto trgovanja, da objavijo informacije iz člena 3(1) za:

(a)

sisteme, ki združujejo naročila in temeljijo na metodologiji trgovanja, po kateri se cena finančnega instrumenta iz člena 3(1) pridobi iz mesta trgovanja, kjer je bil ta finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje, ali najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost, kjer je navedena referenčna cena splošno dostopno objavljena in je po mnenju udeležencev na trgu zanesljiva. Nadaljnja uporaba te opustitve je odvisna od pogojev iz člena 5;

(b)

sisteme, ki formalizirajo posle, dogovorjene v pogajanjih, ki:

(i)

so opravljeni znotraj trenutnega tehtanega razpona, ki vpliva na knjigo naročil ali ponudbe vzdrževalcev trga mesta trgovanja, ki upravljajo zadevni sistem in so odvisni od pogojev iz člena 5, ali

(ii)

so v obliki nelikvidne delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta, ki ne spada v pomen likvidnega trga in se opravljajo v okviru odstotnega deleža primerne referenčne cene, pri čemer odstotni delež in referenčno ceno vnaprej določi upravljavec sistema; ali

(iii)

za katere veljajo drugi pogoji kot trenutna tržna cena tega finančnega instrumenta;

(c)

naročila, ki so velika v primerjavi z običajno tržno velikostjo;

(d)

naročila, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do njihovega razkritja.

2.   Referenčna cena iz odstavka 1(a) se izračuna s pridobitvijo:

(a)

srednje vrednosti veljavnih nakupnih in prodajnih cen mesta trgovanja, kjer je bil ta finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje, ali najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost; ali

(b)

kadar cena iz točke (a) ni na voljo, začetna ali končna cena v zadevnem trgovanju.

Naročila se sklicujejo na cene iz točke (b) zunaj kontinuirane faze zadevnega trgovanja.

3.   Kadar mesta trgovanja upravljajo sisteme, ki formalizirajo posle, dogovorjene v pogajanjih v skladu z odstavkom 1(b)(i):

(a)

se ti posli opravijo v skladu s pravili mesta trgovanja;

(b)

mesto trgovanja zagotovi, da so vzpostavljene ureditve, sistemi in postopki za preprečevanje in zaznavanje zlorab trga ali poskusov zlorab trga v zvezi z dogovorjenimi posli v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 596/2014;

(c)

mesto trgovanja vzpostavi, vzdržuje in izvaja sisteme za ugotavljanje poskusov, da se z opustitvijo zaobidejo druge zahteve iz te uredbe ali Direktive 2014/65/EU, ter o poskusih poroča pristojnemu organu.

Kadar pristojni organ odobri opustitev v skladu z odstavkom 1(b)(i) ali (iii), ta pristojni organ spremlja, kako mesto trgovanja uporablja opustitev, da zagotovi, da se pogoji za uporabo opustitve upoštevajo.

4.   Pred odobritvijo opustitve v skladu z odstavkom 1 pristojni organi uradno obvestijo ESMA in druge pristojne organe o predvideni uporabi vsake posamezne opustitve in predložijo obrazložitev glede njihovega delovanja, vključno s podrobnostmi o mestu trgovanja, kadar je referenčna cena oblikovana, kot je navedeno v odstavku 1(a). Namero o odobritvi opustitve je treba priglasiti najmanj štiri mesece pred načrtovanim začetkom veljavnosti opustitve. V dveh mesecih od prejema uradnega obvestila predloži ESMA zadevnemu pristojnemu organu nezavezujoče mnenje, v katerem oceni združljivost posamezne opustitve z zahtevami iz odstavka 1, ki so opredeljene v regulativnem tehničnem standardu, sprejetem v skladu z odstavkom 6. Kadar zadevni pristojni organ odobri opustitev in se pristojni organ druge države članice ne strinja, lahko zadevni pristojni organ o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA spremlja uporabo opustitev in Komisiji predloži letno poročilo o njihovi uporabi v praksi.

5.   Pristojni organ lahko na lastno pobudo ali na zahtevo drugega pristojnega organa prekliče opustitev, odobreno v skladu z odstavkom 1, kot je določeno v odstavku 6, če ugotovi, da se opustitev uporablja v nasprotju s prvotnim namenom, ali če meni, da se opustitev uporablja za izogibanje zahtevam, določenim v tem členu.

Pristojni organi uradno obvestijo ESMA in druge pristojne organe o takšnem umiku ter navedejo vse razloge za svojo odločitev.

6.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)

razpon ponujenih nakupnih in prodajnih cen ali določenih ponudb vzdrževalcev trga ter globino trgovskih interesov pri teh cenah, ki jih je treba objaviti za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu s členom 3(1), pri čemer se upošteva potreben izračun za različne vrste sistemov trgovanja, kot je navedeno v členu 3(2);

(b)

najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 1(a);

(c)

posebne značilnosti posla, dogovorjenega v pogajanjih, v zvezi z različnimi načini, na katere lahko član ali udeleženec mesta trgovanja opravi tak posel;

(d)

posle, dogovorjene v pogajanjih, ki ne prispevajo k oblikovanju cen in ki izkoriščajo opustitev iz odstavka 1(b)(iii);

(e)

obseg naročil, ki so velika, ter vrsto in najmanjši obseg naročil, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do njihovega razkritja in pri katerih se lahko opusti razkritje pred trgovanjem iz odstavka 1, za vsak zadevni razred finančnega instrumenta.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.   Oprostitve, ki jih odobrijo pristojni organi v skladu s členoma 29(2) in 44(2) Direktive 2004/39/ES in členi 18, 19 in 20 Uredbe (ES) št. 1287/2006 pred 3. januarjem 2017 preuči ESMA do 3. januarja 2019. ESMA izda mnenje zadevnemu pristojnemu organu, v katerem oceni stalno združljivost vsake od teh opustitev z zahtevami, določenimi v tej uredbi in v delegiranih aktih in regulativnih tehničnih standardih na podlagi te uredbe.

Člen 5

Mehanizem največjega obsega

1.   Da se zagotovi, da uporaba opustitev iz člena 4(1)(a) in 4(1)(b)(i) ne bi neupravičeno škodila oblikovanju cen, je trgovanje na podlagi teh opustitev omejeno, kot sledi:

(a)

odstotek trgovanja s finančnim instrumentom, ki se izvaja na mestu trgovanja na podlagi teh opustitev, je omejen na 4 % celotnega obsega trgovanja s tem finančnim instrumentom na vseh mestih trgovanja v Uniji v preteklih 12 mesecih;

(b)

celoten obseg trgovanja v Uniji s finančnim instrumentom, ki se izvaja na podlagi teh opustitev, je omejen na 8 % celotnega obsega trgovanja s tem finančnim instrumentom na vseh mestih trgovanja v Uniji v preteklih 12 mesecih.

Ta mehanizem največjega obsega se ne uporablja za posle, dogovorjene v pogajanjih, ki so v obliki delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta, za katere ni likvidnega trga, kot je opredeljen v skladu s členom 2(1)(17)(b), in se opravljajo v okviru odstotnega deleža primerne referenčne cene, kot je opredeljeno v členu 4(1)(b)(ii), ali za posle, dogovorjene v pogajanjih, za katere veljajo drugi pogoji kot trenutna tržna cena tega finančnega instrumenta, kot je opredeljeno v členu 4(1)(b)(iii).

2.   Če odstotek trgovanja s finančnim instrumentom, ki se izvaja na mestu trgovanja na podlagi opustitev, preseže omejitev iz odstavka 1(a), pristojni organ, ki je odobril uporabo teh opustitev na tem mestu, v dveh delovnih dneh za šest mesecev začasno prekine njihovo uporabo na tem mestu s tem finančnim instrumentom na podlagi podatkov, ki jih objavi ESMA, v skladu z odstavkom 4.

3.   Če odstotek trgovanja s finančnim instrumentom, ki se izvaja na vseh mestih trgovanja v Uniji na podlagi teh opustitev, preseže omejitev iz odstavka 1(b), vsi pristojni organi v dveh delovnih dneh za šest mesecev začasno prekinejo uporabo teh opustitev v Uniji.

4.   ESMA v petih delovnih dneh po koncu vsakega koledarskega meseca objavi celoten obseg trgovanja v Uniji za vsak finančni instrument v preteklem 12-mesečnem obdobju, odstotek trgovanja s finančnim instrumentom, ki se izvaja v Uniji na podlagi teh opustitev in na vsakem mestu trgovanja v preteklem 12-mesečnem obdobju, ter metodologijo, ki se uporablja za izračun teh odstotkov.

5.   Če v poročilu iz odstavka 4 odkrije mesto trgovanja, kjer je obseg trgovanja s katerim koli finančnim instrumentom, ki se izvaja na podlagi opustitev, presegel 3,75 % celotnega obsega trgovanja v Uniji s tem finančnim instrumentom v preteklem 12-mesečnem obdobju, ESMA v petih delovnih dneh po 15. dnevu koledarskega meseca, v katerem je bilo objavljeno poročilo iz odstavka 4, objavi dodatno poročilo. To poročilo vsebuje informacije iz odstavka 4 v zvezi s finančnimi instrumenti, pri katerih je bil presežen prag 3,75 %.

6.   Kadar ESMA v poročilu iz odstavka 4 ugotovi, da je celoten obseg trgovanja v Uniji s katerim koli finančnim instrumentom, ki se izvaja na podlagi opustitev, presegel 7,75 % celotnega obsega trgovanja v Uniji s tem finančnim instrumentom v preteklem 12-mesečnem obdobju, v petih delovnih dneh po 15. dnevu koledarskega meseca, v katerem je bilo objavljeno poročilo iz odstavka 4, objavi dodatno poročilo. To poročilo vsebuje informacije iz odstavka 4 v zvezi s finančnimi instrumenti, pri katerih je bil presežen prag 7,75 %.

7.   Za zagotovitev zanesljive podlage za spremljanje trgovanja, ki poteka na podlagi teh opustitev, in za ugotavljanje, ali so bile omejitve iz odstavka 1 presežene, morajo upravljavci mest trgovanja vzpostaviti sisteme in postopke, da se:

(a)

omogoči identifikacija vseh poslov, ki so bili izvedeni na njihovem mestu na podlagi teh opustitev, ter

(b)

zagotovi, da se v nobenem primeru ne preseže dovoljeni odstotek trgovanja, omogočenega na podlagi teh opustitev, kot je opredeljeno v odstavku 1(a).

8.   Obdobje za objavo podatkov o trgovanju s strani ESMA, za katerega se spremlja trgovanje s finančnim instrumentom na podlagi teh opustitev, se začne 3. januarja 2016. Pristojni organi so brez poseganja v člen 4(5) pooblaščeni za začasno prekinitev uporabe teh opustitev od datuma začetka uporabe te uredbe, zatem pa vsak mesec.

9.   ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi metodo, vključno z označevanjem poslov, v skladu s katero zbira, izračunava in objavlja podatke o poslih, kot je opredeljeno v odstavku 4, da se zagotovi natančno merjenje celotnega obsega trgovanja za vsak finančni instrument in odstotkov trgovanja, ki uporablja te opustitve v Uniji in za vsako mesto trgovanja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Zahteve po preglednosti po trgovanju za mesta trgovanja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo ceno, obseg in čas izvršenih poslov v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavljajo podrobnosti vseh teh poslov čim bolj sprotno, kolikor je to tehnično izvedljivo.

2.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim podjetjem, ki so v skladu s členom 20 obvezana objavljati podrobnosti o svojih poslih z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij na podlagi odstavka 1 tega člena.

Člen 7

Pooblastilo za odlog objave

1.   Pristojni organi lahko upravljavce trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, pooblastijo, da predvidijo odlog objave podrobnosti o poslih na podlagi njihove vrste ali obsega.

Zlasti lahko pristojni organi dovolijo odlog objave podrobnosti glede poslov, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom za zadevno delnico, potrdilo o lastništvu, ETF, certifikat ali drug podoben finančni instrument ali za zadevni razred delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta.

Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, od pristojnega organa pridobijo predhodno odobritev predlagane ureditve za odlog objave v zvezi s trgovanjem ter to ureditev jasno razkrijejo udeležencem na trgu in javnosti. ESMA spremlja uporabo te ureditve za odlog objave podrobnosti o trgovanju in Komisiji predloži letno poročilo o njeni uporabi v praksi.

Kadar zadevni pristojni organ odobri odlog objave in se pristojni organ druge države članice z odlogom ne strinja ali se ne strinja z dejansko uporabo odobritve, lahko zadevni pristojni organ o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih tako, da se omogoči objava informacij v skladu s členom 64 Direktive 2014/65/EU, podrobno navede:

(a)

podrobnosti o poslih, ki jih investicijska podjetja, vključno s sistematičnimi internalizatorji, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo na voljo javnosti za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu s členom 6(1), vključno z identifikatorji za različne vrste poslov, objavljenih v skladu s členom 6(1) in členom 20, pri čemer se razlikuje med identifikatorji, ki jih določajo dejavniki, povezani predvsem z vrednotenjem finančnih instrumentov, in identifikatorji, ki jih določajo drugi dejavniki;

(b)

časovne omejitve, ki bi bile v skladu z obveznostjo objave kar se da blizu realnemu času, vključno s primeri trgovanja izven rednega časa trgovanja.

(c)

pogoje, pod katerimi se na investicijska podjetja, vključno s sistematičnimi internalizatorji, ter upravljavce trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, prenese pooblastilo za odlog objave podrobnosti o poslih za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 1 tega člena in členom 20(1);

(d)

merila, ki se uporabijo pri določanju poslov, za katere je zaradi njihovega obsega ali vrste zadevne delnice, vključno z njenim profilom likvidnosti, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta odložena objava dovoljena za vsak zadevni razred finančnega instrumenta.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 2

Preglednost za nelastniške instrumente

Člen 8

Zahteve po preglednosti pred trgovanjem za mesta trgovanja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo trenutne ponudbene nakupne in prodajne cene ter globino trgovskih interesov pri teh cenah, ki se oglašujejo prek njihovih sistemov za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Ta zahteva se uporablja tudi za navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, zagotavljajo, da so te informacije v času običajnih ur trgovanja stalno na voljo javnosti. Obveznost objave ne velja za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti nefinančnih nasprotnih strank, pri katerih je mogoče objektivno izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice nefinančne nasprotne stranke ali te skupine.

2.   Zahteve po preglednosti iz odstavka 1 se umerijo za različne vrste sistemov trgovanja, vključno s sistemom knjige naročil, sistemom na podlagi ponudb, hibridnim sistemom, sistemom na podlagi rednih dražb in sistemom za glasovno trgovanje.

3.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim podjetjem, ki so v skladu s členom 18 obvezana objavljati svoje ponudbe glede obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisij in izvedenih finančnih instrumentov, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz odstavka 1.

4.   Kadar je v skladu s členom 9(1)(b) odobrena opustitev, upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo vsaj okvirne ponudbene nakupne in okvirne prodajne cene pred trgovanjem, ki so blizu ceni trgovskih interesov, ki se oglašujejo prek njihovih sistemov za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, zagotavljajo, da so te informacije v času običajnih ur trgovanja stalno na voljo javnosti v ustrezni elektronski obliki. S to ureditvijo je zagotovljeno, da so informacije zagotovljene pod razumnimi poslovnimi pogoji in na nediskriminatorni podlagi.

Člen 9

Opustitve za nelastniške instrumente

1.   Pristojni organi lahko opustijo obveznost upravljavcev trga in investicijskih podjetij, ki upravljajo mesto trgovanja, glede objavljanja informacij iz člena 8(1) za:

(a)

naročila, ki so velika v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, in naročila, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do njihovega razkritja;

(b)

navedbe interesov v sistemih zahtevkov za ponudbe in glasovnega trgovanja, ki so večje od obsega, značilnega za finančni instrument, ki bi ponudnike likvidnosti izpostavljal nepotrebnemu tveganju in ki upošteva, ali so zadevni udeleženci na trgu mali ali veliki vlagatelji;

(c)

izvedene finančne instrumente, za katere ne velja obveznost trgovanja iz člena 28, in druge finančne instrumente, za katere likvidni trg ne obstaja.

2.   Pred odobritvijo opustitve v skladu z odstavkom 1 pristojni organi uradno obvestijo ESMA in druge pristojne organe o predvideni uporabi vsake posamezne opustitve ter predložijo obrazložitev glede njihovega delovanja. Namero o odobritvi opustitve je treba priglasiti najmanj štiri mesece pred načrtovanim začetkom veljavnosti opustitve. ESMA v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila predloži zadevnemu pristojnemu organu mnenje, v katerem oceni združljivost opustitve z zahtevami iz odstavka 1, ki so opredeljene v regulativnih tehničnih standardih, sprejetih v skladu z odstavkom 5. Kadar zadevni pristojni organ odobri opustitev in se pristojni organ druge države članice s tem ne strinja, lahko zadevni pristojni organ o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA spremlja uporabo opustitev in Komisiji predloži letno poročilo o njihovi uporabi v praksi.

3.   Pristojni organi lahko na lastno pobudo ali na zahtevo drugih pristojnih organov prekličejo opustitev, odobreno v skladu z odstavkom 1, če ugotovijo, da se opustitev uporablja na način, ki odstopa od izvirnega namena, ali če menijo, da se poskuša z opustitvijo izogniti zahtevam, določenim v tem členu.

Pristojni organi uradno in brez odlašanja obvestijo ESMA in druge pristojne organe o takšnem umiku, še preden ta začne veljati, ter navedejo vse razloge za svojo odločitev.

4.   Kadar se likvidnost razreda obveznice, strukturiranega finančnega produkta, pravice do emisij ali izvedenega finančnega instrumenta zniža pod določen prag, lahko pristojni organ, odgovoren za nadzor enega ali več mest trgovanja, na katerih se trguje s tem razredom finančnega instrumenta, začasno opusti obveznosti iz člena 8. Ta prag se določi na podlagi objektivnih meril, značilnih za trg zadevnega finančnega instrumenta. Obvestilo o takšni začasni opustitvi se objavi na spletnem mestu zadevnega pristojnega organa.

Začasna opustitev velja najprej največ tri mesece od datuma objave na spletnem mestu zadevnega pristojnega organa. Če so razlogi za začasno opustitev še vedno veljavni, se lahko takšna opustitev podaljša, vendar največ za tri mesece hkrati. Če se začasna opustitev po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati.

Zadevni pristojni organ na podlagi tega odstavka pred opustitvijo obveznosti iz člena 8 ali podaljšanjem njihove začasne opustitve o svoji nameri uradno obvesti ESMA in da pojasnilo. ESMA, čim je možno, pristojnemu organu predloži mnenje o tem, ali je po njegovem opustitev ali podaljšanje začasne opustitve v skladu s prvim in drugim pododstavkom utemeljeno.

5.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)

parametre in metode za izračun praga likvidnosti iz odstavka 4 v zvezi se finančnim instrumentom. Parametri in metode, na podlagi katerih države članice izračunajo prag, se določijo tako, da prag, potem ko je dosežen, predstavlja bistveno zmanjšanje likvidnosti na vseh mestih trgovanja v Uniji za zadevni finančni instrument na podlagi meril, ki se uporabljajo v skladu s členom 2(1)(17);

(b)

razpon ponudbenih nakupnih in prodajnih cen ali ponudb ter globino trgovskih interesov pri teh cenah ali okvirne ponudbene nakupne in prodajne cene pred trgovanjem, ki so blizu ceni trgovskih interesov ter jih je treba objaviti za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu s členom 8(1) in (4), pri čemer se upošteva potreben izračun za različne vrste sistemov trgovanja, kot je navedeno v členu 8(2);

(c)

obseg velikih naročil ter vrsto in najmanjši obseg naročil, ki so v sistemu za upravljanje naročil do njihovega razkritja in pri katerih se lahko opusti razkritje pred trgovanjem iz odstavka 1, za vsak zadevni razred finančnega instrumenta;

(d)

obseg, specifičen za finančni instrument iz odstavka 1(b), ter opredelitev sistemov zahtevkov za ponudbe in glasovnega trgovanja, pri katerih se lahko opusti razkritje pred trgovanjem iz odstavka 1.

ESMA pri določanju obsega, specifičnega za finančni instrument, ki bi ponudnike likvidnosti izpostavljal nepotrebnemu tveganju in ki upošteva, ali so zadevni udeleženci na trgu mali ali veliki vlagatelji, v skladu z odstavkom 1(b) upošteva naslednja dejavnika:

(i)

ali bi se ponudniki likvidnosti pri takšnih obsegih lahko zavarovali pred tveganji;

(ii)

kadar trg finančnega instrumenta ali razreda finančnih instrumentov delno sestavljajo mali vlagatelji, povprečno vrednost poslov teh vlagateljev;

(e)

finančne instrumente ali razrede finančnih instrumentov, za katere likvidni trg ne obstaja, če se lahko opusti razkritje pred trgovanjem iz odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 10

Zahteve po preglednosti po trgovanju za mesta trgovanja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo ceno, obseg in čas izvršenih poslov v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavljajo podrobnosti vseh teh poslov čim bolj sprotno, kolikor je to tehnično izvedljivo.

2.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim podjetjem, ki so v skladu s členom 21 obvezana objavljati podrobnosti o svojih poslih za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene finančne instrumente, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz odstavka 1.

Člen 11

Pooblastilo za odlog objave

1.   Pristojni organi lahko upravljavce trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, pooblastijo, da predvidijo odlog objave podrobnosti o poslih na podlagi obsega ali vrste posla.

Zlasti lahko pristojni organi dovolijo odlog objave podrobnosti glede poslov, ki:

(a)

so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom za zadevno obveznico, strukturirani finančni produkt, pravice do emisij ali izvedeni finančni instrument, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ali za zadevni razred obveznice, strukturiranega finančnega produkta, pravice do emisij ali izvedenega finančnega instrumenta, s katerimi se trguje na mestu trgovanja; ali

(b)

zadevajo obveznico, strukturirani finančni produkt, pravice do emisij ali izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ali tisti razred obveznice, strukturiranega finančnega produkta, pravic do emisij ali izvedenega finančnega instrumenta, s katerim se trguje na mestu trgovanja, za katerega likvidni trg ne obstaja;

(c)

presegajo obseg, značilen za to obveznico, strukturirani finančni produkt, pravic do emisij ali izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ali za to vrsto obveznice, strukturiranega finančnega produkta, pravic do emisij ali izvedenega finančnega instrumenta, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ki bi ponudnike likvidnosti izpostavljal nepotrebnemu tveganju in ki upošteva, ali so zadevni udeleženci na trgu mali ali veliki vlagatelji.

Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, od pristojnega organa pridobijo predhodno odobritev predlagane ureditve za odlog objave v zvezi s trgovanjem ter to ureditev jasno razkrijejo udeležencem na trgu in javnosti. ESMA spremlja uporabo te ureditve za odlog objave v zvezi s trgovanjem in Komisiji predloži letno poročilo o njeni uporabi v praksi.

2.   Kadar se likvidnost razreda obveznice, strukturiranega finančnega produkta, pravic do emisij ali izvedenega finančnega instrumenta zniža pod prag, določen v skladu z metodologijo iz člena 9(5)(a), lahko pristojni organ, odgovoren za nadzor enega ali več mest trgovanja, na katerih se trguje s tem razredom finančnega instrumenta, začasno opusti obveznosti iz člena 10. Ta prag se določi na podlagi objektivnih meril, značilnih za trg zadevnega finančnega instrumenta. Takšna začasna opustitev se objavi na spletnem mestu zadevnega pristojnega organa.

Začasna opustitev velja najprej največ tri mesece od datuma objave na spletnem mestu zadevnega pristojnega organa. Če so razlogi za začasno opustitev še vedno veljavni, se lahko takšna opustitev podaljša, vendar največ za tri mesece hkrati. Kadar se začasna opustitev po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati.

Zadevni pristojni organ pred opustitvijo obveznosti iz člena 10 ali podaljšanjem njihove začasne opustitve o svoji nameri uradno obvesti ESMA in da pojasnilo. ESMA kar se da hitro pristojnemu organu predloži mnenje o tem, ali je po njegovem opustitev ali podaljšanje začasne opustitve v skladu s prvim in drugim pododstavkom utemeljeno.

3.   Pristojni organi lahko v zvezi s pooblastilom za odloženo objavo:

(a)

v času trajanja odloga zahtevajo objavo omejenih podrobnosti o poslu ali objavo podrobnosti o več poslih v agregatni obliki ali kombinacijo obojega;

(b)

v času podaljšanega trajanja odloga dovolijo opustitev objave obsega posameznega posla;

(c)

v zvezi z nelastniškimi instrumenti, ki niso državni vrednostni papirji, v času podaljšanega trajanja odloga dovolijo objavo več poslov v agregatni obliki;

(d)

v zvezi z državnimi dolžniškimi instrumenti – za nedoločen čas dovolijo objavo več poslov v agregatni obliki.

Pri državnih dolžniških instrumentih se lahko točki (b) in (d) uporabita ločeno ali zaporedno, pri čemer se lahko obsegi objavijo v agregatni obliki, ko se podaljšano obdobje opustitve objave obsega izteče.

Pri vseh drugih finančnih instrumentih se po izteku obdobja odloga objavijo še ostale podrobnosti o poslu in vse podrobnosti o posameznih poslih.

4.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih tako, da se omogoči objava informacij v skladu s členom 64 Direktive 2014/65/EU, podrobno navede:

(a)

podrobnosti o poslih, ki jih investicijska podjetja, vključno s sistematičnimi internalizatorji, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo na voljo javnosti za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu s členom 10(1), vključno z identifikatorji za različne vrste poslov, objavljenih v skladu s členom 10(1) in členom 21(1), pri čemer se razlikuje med identifikatorji, ki jih določajo dejavniki, povezani predvsem z vrednotenjem finančnih instrumentov, in identifikatorji, ki jih določajo drugi dejavniki;

(b)

časovne omejitve, ki bi bile v skladu z obveznostjo objave kar se da blizu realnemu času“ vključno s primeri trgovanja izven rednega časa trgovanja;

(c)

pogoje, pod katerimi se investicijska podjetja, vključno s sistematičnimi internalizatorji, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, pooblastijo za dopustitev odloga objave podrobnosti o poslih za vsak zadevni razred finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 1 tega člena in členom 21(4);

(d)

merila, ki se uporabijo pri določanju obsega ali vrste posla, za katerega je v skladu z odstavkom 3 dopuščeno, da se odloži njegova objava in da se objavijo omejene podrobnosti o njem ali da se objavijo podrobnosti o več poslih v agregatni obliki ali da se ne objavi njegovega obsega s posebnim oziroma na to, da se za določene finančne instrumente dovoli podaljšano obdobje trajanja odloga glede na njihovo likvidnost.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 3

Obveznost glede zagotavljanja podatkov o trgovanju ob ločenih in razumnih poslovnih pogojih

Člen 12

Obveznost ločenega zagotavljanja podatkov pred trgovanjem in po njem

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo informacije, objavljene v skladu s členi 3, 4 in 6 do 11, na voljo javnosti, tako da podatke o preglednosti pred trgovanjem in po njem zagotovijo ločeno.

2.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo zagotavljanje podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem, vključno z ravnijo razdruževanja podatkov za objavo v skladu z odstavkom 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13

Obveznost zagotavljanja podatkov pred trgovanjem in po njem na razumni poslovni podlagi

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo informacije, objavljene v skladu s členi 3, 4 in 6 do 11, na voljo javnosti ob razumnih poslovnih pogojih in zagotovijo nediskriminatoren dostop do njih. Te informacije so brezplačno na voljo 15 minut po objavi.

2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 50, s katerimi pojasni razumne poslovne pogoje za objavo informacij v skladu z odstavkom 1.

NASLOV III

PREGLEDNOST ZA SISTEMATIČNE INTERNALIZATORJE IN INVESTICIJSKA PODJETJA, KI TRGUJEJO NA OTC

Člen 14

Obveznost sistematičnih internalizatorjev, da objavijo zavezujoče ponudbe v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti

1.   Investicijska podjetja objavijo zavezujoče ponudbe v zvezi s tistimi delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, za katere so sistematični internalizatorji in za katere obstaja likvidni trg.

Kadar za finančne instrumente iz prvega pododstavka, likvidni trg ne obstaja, sistematični internalizatorji ponudbe svojim strankam razkrijejo na njihovo zahtevo.

2.   Ta člen ter členi 15, 16 in 17 se uporabljajo za sistematične internalizatorje pri opravljanju poslov z obsegom do standardnega tržnega obsega. Kadar sistematični internalizatorji opravljajo posle z obsegom nad standardnim tržnim obsegom, se ta člen ter členi 15, 16 in 17 zanje ne uporabljajo.

3.   Sistematični internalizatorji se lahko odločijo za obseg ali obsege, za katere bodo dajali ponudbe. Najmanjši dovoljeni obseg ponudbe je enak vsaj 10 % standardnega tržnega obsega delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta, s katerim se trguje na mestu trgovanja. Za posamezno delnico, potrdilo o lastništvu, ETF, certifikat ali drug podoben finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, mora vsaka ponudba zajemati zavezujočo nakupno ceno in prodajno ceno ali cene za obseg ali obsege do standardnega tržnega obsega za razred delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov ali drugih podobnih finančnih instrumentov, kateremu finančni instrument pripada. Cena ali cene odražajo prevladujoče tržne pogoje za zadevno delnico, potrdilo o lastništvu, ETF, certifikat ali drug podoben finančni instrument.

4.   Delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikati in drugi podobni finančni instrumenti se razvrstijo v razrede glede na aritmetično povprečno vrednost naročil, izvršenih na trgu v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom. Standardni tržni obseg za posamezen razred delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih instrumentov je obseg, ki predstavlja aritmetično povprečno vrednost naročil, izvršenih na trgu v zvezi s finančnimi instrumenti v posameznem razredu.

5.   Trg posamezne delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta zajema vsa naročila, izvršena v Uniji v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom, razen naročil, ki so velika v primerjavi z običajnim tržnim obsegom.

6.   Pristojni organ trga, ki je za posamezno delnico, potrdilo o lastništvu, ETF, certifikat ali drug podoben finančni instrument najpomembnejši trg kar zadeva likvidnost, kakor je opredeljeno v členu 26, najmanj enkrat letno na podlagi aritmetične povprečne vrednosti naročil, izvršenih na trgu v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom, določi razred, ki mu zadevni finančni instrument pripada. Ta informacija se javno objavi za vse udeležence na trgu in posreduje ESMA, ki jo objavi na svojem spletnem mestu.

7.   Za zagotovitev učinkovitega vrednotenja delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih instrumentov ter povečanje možnosti, da investicijska podjetja svojim strankam zagotovijo najboljši posel, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih natančneje določi način objave zavezujoče ponudbe za delnice, kot je navedena v odstavku 1, določitve, ali cene odražajo prevladujoče tržne pogoje iz odstavka 3, ter standardne velikosti trga iz odstavkov 2 in 4.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 15

Izvrševanje naročil strank

1.   Sistematični internalizatorji redno in stalno objavljajo svoje ponudbe v času običajnih ur trgovanja. Svoje ponudbe lahko kadar koli posodobijo. V izrednih tržnih okoliščinah jim je dovoljeno, da svoje ponudbe umaknejo.

Država članica zahteva, da podjetja, ki so opredeljena kot sistematični internalizatorji, uradno obvestijo pristojni organ. To obvestilo se posreduje ESMA. ESMA pripravi seznam vseh sistematičnih internalizatorjev v Uniji.

Ponudbe se objavijo na način, ki je lahko dostopen drugim udeležencem na trgu na razumni poslovni podlagi.

2.   Sistematični internalizatorji ob upoštevanju člena 27 Direktive 2014/65/EU izvršujejo naročila, ki jih prejmejo od svojih strank v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati ali drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, za katere so sistematični internalizatorji, po cenah, ponujenih ob prejetju naročila.

Kljub temu lahko v utemeljenih primerih ta naročila izvršijo po ugodnejši ceni, če je ta cena v okviru javno objavljenega razpona blizu tržnim pogojem.

3.   Sistematični internalizatorji lahko izvršijo naročila, ki jih prejmejo od svojih profesionalnih strank, po cenah, ki so drugačne od njihovih ponujenih cen, pri čemer jim ni treba izpolnjevati zahtev iz odstavka 2, pri poslih, pri katerih je izvršitev v več vrednostnih papirjih del enega posla, ali pri naročilih, za katera veljajo drugačni pogoji kot trenutna tržna cena.

4.   Kadar sistematični internalizator, ki ponuja samo eno ponudbo ali katerega najvišja ponudba je nižja od standardne velikosti trga, od stranke prejme naročilo, ki je večje od velikosti njegove ponudbe, vendar manjše od standardne velikosti trga, se lahko odloči izvršiti del naročila, ki presega velikost ponudbe, če se naročilo izvede po ponujeni ceni, razen če je v skladu s pogoji iz odstavkov 2 in 3 dovoljeno drugače. Če sistematični internalizator ponuja za različne velikosti in prejme naročilo med temi velikostmi, ki se ga odloči izvršiti, naročilo izvrši po eni od ponujenih cen v skladu s členom 28 Direktive 2014/65/EU, razen če je drugače dovoljeno v skladu s pogoji iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50, pri čemer pojasni, kaj pomeni razumna komercialna podlaga za javno objavo ponudb, kot je določeno v odstavku 1.

Člen 16

Obveznosti pristojnih organov

Pristojni organi preverijo:

(a)

ali investicijska podjetja redno posodabljajo ponujene nakupne in prodajne cene, objavljene v skladu s členom 14, in vzdržujejo cene, ki odražajo prevladujoče tržne pogoje;

(b)

ali investicijska podjetja izpolnjujejo pogoje za izboljšanje cen iz člena 15(2).

Člen 17

Dostop do ponudb

1.   Sistematičnim internalizatorjem je dovoljeno, da na podlagi svoje poslovne politike in na objektiven nediskriminatoren način izberejo stranke, katerim zagotovijo dostop do svojih ponudb. Za ta namen obstajajo jasni standardi, ki veljajo za dostop do njihovih ponudb. Sistematični internalizatorji lahko na podlagi poslovnih vidikov, kot so kreditna sposobnost stranke, tveganje pogodbene stranke in končna poravnava posla, zavrnejo vzpostavitev poslovnega odnosa s strankami ali ga prekinejo.

2.   Da bi omejili tveganje izpostavljenosti več poslom v zvezi z isto stranko, je sistematičnim internalizatorjem dovoljeno na nediskriminatoren način omejiti število poslov v zvezi z isto stranko, za katere se zavežejo, da jih bodo opravili po objavljenih pogojih. Dovoljeno jim je, da na nediskriminatoren način in v skladu s členom 28 Direktive 2014/65/EU omejijo skupno število hkratnih poslov za različne stranke, če je to dovoljeno le, kadar število in/ali velikost naročil strank znatno presega normo.

3.   Da bi zagotovila učinkovito vrednotenje delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih instrumentov, investicijskim podjetjem pa zagotovila najboljše možnosti, da pridobijo najboljše posle za svoje stranke, Komisija v skladu s členom 50 sprejme delegirane akte, ki določajo:

(a)

merila za določitev, kdaj se ponudba objavlja redno in stalno ter je lahko dostopna, kot je navedeno v členu 15(1), in načine, na katere lahko investicijska podjetja izpolnijo obveznost objavljanja ponudb, kar zajema naslednje možnosti objave:

(i)

prek sistema katerega koli reguliranega trga, ki je zadevni instrument uvrstil v trgovanje;

(ii)

prek APA;

(iii)

prek lastnega sistema;

(b)

merila za določitev tistih poslov, pri katerih je izvršitev za več vrednostnih papirjev del enega posla, ali tistih naročil, za katera veljajo drugačni pogoji od trenutne tržne cene, kot je navedeno v členu 15(3);

(c)

merila za določitev, kaj se lahko šteje za izredne tržne pogoje, ki dovoljujejo umik ponudb, in pogoje za posodabljanje ponudb, kot je navedeno v členu 15(1);

(d)

merila za določitev, kdaj število in/ali obseg naročil strank znatno presega normo, kot je navedeno v odstavku 2.

(e)

merila za določitev, kdaj so cene v okviru javnega obsega blizu tržnim pogojem, kot je navedeno v členu 15(2).

Člen 18

Obveznost sistematičnih internalizatorjev, da objavijo zavezujoče ponudbe glede obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisij in izvedenih finančnih instrumentov

1.   Investicijska podjetja objavijo zavezujoče ponudbe glede tistih obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisij in izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, za katere so sistematični internalizatorji in za katere obstaja likvidni trg, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

k ponudbi jih pozove stranka sistematičnega internalizatorja;

(b)

se strinjajo z zagotovitvijo ponudbe.

2.   V primeru obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravice do emisij in izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in za katere ne obstaja likvidni trg, sistematični internalizatorji razkrijejo ponudbe svojim strankam na njihovo zahtevo, če se strinjajo z zagotovitvijo ponudbe. Ta zahteva se lahko opusti, če so izpolnjeni pogoji iz člena 9(1).

3.   Sistematični internalizatorji lahko svoje ponudbe kadar koli posodobijo. V izrednih tržnih pogojih jim je dovoljeno, da svoje ponudbe umaknejo.

4.   Država članica zahteva, da podjetja, ki so opredeljena kot sistematični internalizatorji, uradno obvestijo pristojni organ. To obvestilo se posreduje ESMA. ESMA pripravi seznam vseh sistematičnih internalizatorjev v Uniji.

5.   Sistematični internalizatorji dajo zavezujoče ponudbe, objavljene v skladu z odstavkom 1, na voljo svojim drugim strankam. Kljub temu jim je dovoljeno, da na podlagi svoje poslovne politike in na objektiven nediskriminatoren način izberejo stranke, za katere zagotovijo dostop do svojih ponudb. Za ta namen imajo sistematični internalizatorji jasne standarde, ki urejajo dostop do njihovih ponudb. Sistematični internalizatorji lahko na podlagi poslovnih vidikov, kot so kreditna sposobnost stranke, tveganje pogodbene stranke in končna poravnava posla, zavrnejo vzpostavitev poslovnega odnosa s strankami ali ga prekinejo.

6.   Sistematični internalizatorji se zavežejo, da bodo v skladu z objavljenimi pogoji opravili posle s katero koli drugo stranko, ki ji je v skladu z odstavkom 5 ponudba dana na voljo, če je ponudbeni obseg enak obsegu, ki je značilen za finančni instrument in določen v skladu s členom 9(5)(d), ali manjši od njega.

Za sistematične internalizatorje obveznost objave zavezujoče ponudbe v skladu z odstavkom 1 ne velja za finančne instrumente, ki so pod pragom likvidnosti, določenim v skladu s členom 9(4).

7.   Sistematičnim internalizatorjem je dovoljeno na nediskriminatoren in pregleden način omejiti število poslov, za katere se zavežejo, da jih bodo opravili za stranke, v skladu s katero koli ponudbo.

8.   Ponudbe, objavljene v skladu z odstavkom 1 in 5, ter ponudbe, katerih obseg je enak obsegu iz odstavka 6 ali manjši od njega, se objavijo na način, ki je lahko dostopen drugim udeležencem na trgu na razumni poslovni podlagi.

9.   Ponujena cena ali cene so takšne, da zagotavljajo, da sistematični internalizator, kjer je ustrezno, izpolnjuje svoje obveznosti iz člena 27 Direktive 2014/65/EU, in odražajo prevladujoče tržne pogoje v zvezi s cenami, po katerih se sklepajo posli za iste ali podobne finančne instrumente na mestu trgovanja.

Kljub temu lahko v utemeljenih primerih naročila izvršijo po ugodnejši ceni, če je cena v okviru javno objavljenega razpona blizu tržnim pogojem.

10.   Kadar sistematični internalizatorji opravljajo posle z obsegi, ki so višji od obsega, ki je značilen za finančni instrument in določen v skladu s členom 9(5)(d), se ta člen zanje ne uporablja.

Člen 19

Spremljanje, ki ga izvaja ESMA

1.   Pristojni organi in ESMA spremljajo uporabo člena 18 v zvezi z obsegi, za katere se dajejo ponudbe na voljo strankam investicijskega podjetja in drugim udeležencem na trgu glede na drugo dejavnost trgovanja podjetja, in v zvezi s tem, v kolikšni meri ponudbe odražajo prevladujoče tržne pogoje v zvezi s posli za iste ali podobne finančne instrumente na mestu trgovanja. ESMA do 3. januarja 2019 predloži poročilo Komisiji o uporabi člena 18. V primeru pomembnih dejavnosti objavljanja ponudb in trgovanja, ki nekoliko presegajo prag iz člena 18(6) ali ne upoštevajo prevladujočih tržnih pogojev, ESMA predloži poročilo Komisiji pred navedenim datumom.

2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 50, v katerih se določijo obsegi iz člena 18(6), pri katerih podjetje sklene posel s katerimi koli drugimi strankami, ki jim je ponudba dana na voljo. Obseg, značilen za finančni instrument, se določi v skladu z merili iz člena 9(5)(d).

3.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 50, v katerih pojasni, kaj se pojmuje kot razumni poslovni pogoji za objavo ponudb v skladu s členom 18(8).

Člen 20

Razkritje po trgovanju s strani investicijskih podjetij, vključno s sistematičnimi internalizatorji, v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti

1.   Investicijska podjetja, ki za svoj račun ali v imenu strank sklenejo posle z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, objavijo obseg in ceno teh poslov ter čas njihove sklenitve. Te informacije se objavijo prek APA.

2.   Informacije, ki se objavijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, in časovni okviri, v katerih so objavljene, so skladni z zahtevami, sprejetimi na podlagi člena 6, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 7(2)(a). Če ukrepi, sprejeti v skladu s členom 7, predvidevajo odlog objave za nekatere kategorije poslov z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, se ta možnost uporablja za te posle tudi, če se opravljajo zunaj mest trgovanja.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)

identifikatorje za različne vrste poslov, objavljenih na podlagi tega člena, pri čemer razlikujejo med identifikatorji, ki jih določajo dejavniki, povezani predvsem z vrednotenjem finančnih instrumentov, in identifikatorji, ki jih določajo drugi dejavniki;

(b)

izvajanje obveznosti iz odstavka 1 za posle, pri katerih se navedeni finančni instrumenti uporabljajo za zavarovalne, posojilne ali druge namene in pri čemer izmenjavo finančnih instrumentov določajo drugačni dejavniki kot trenutno tržno vrednotenje finančnega instrumenta;

(c)

stranko v poslu, ki mora v skladu z odstavkom 1 posel objaviti, če sta obe stranki investicijsko podjetje.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 21

Razkritje po trgovanju s strani investicijskih podjetij, vključno s sistematičnimi internalizatorji, v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti

1.   Investicijska podjetja, ki za svoj račun ali v imenu strank sklenejo posle z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, objavijo obseg in ceno teh poslov ter čas njihove sklenitve. Te informacije se objavijo preko APA.

2.   Vsak posamezen posel se objavi enkrat prek enega APA.

3.   Informacije, ki se objavijo v skladu z odstavkom 1, in časovni okviri, v katerih so objavljene, so skladni z zahtevami, sprejetimi na podlagi člena 10, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 11(4)(a) in (b).

4.   Pristojni organi lahko investicijska podjetja pooblastijo, da predvidijo odlog objave, ali lahko zahtevajo objavo omejenih podrobnosti o poslu ali objavo podrobnosti o več poslih v agregatni obliki ali kombinacijo obojega, in sicer v obdobju trajanja odloga, ali lahko dovolijo, da se obseg posameznih poslov ne objavi v podaljšanem obdobju trajanja odloga, v primeru nelastniških finančnih instrumentov, ki niso državni vrednostni papirji, pa lahko dovolijo objavo več poslov v agregatni obliki v podaljšanem obdobju trajanja odloga, ali v primeru državnih dolžniških instrumentov lahko dovolijo objavo več poslov v agregatni obliki za nedoločen čas, lahko pa tudi začasno opustijo obveznosti iz odstavka 1 pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 11.

Kadar ukrepi, sprejeti v skladu s členom 11, predvidevajo odlog objave in objavo omejenih podrobnosti ali podrobnosti v agregatni obliki ali kombinacijo obojega ali to, da se ne objavi obseg za nekatere kategorije poslov z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, se ta možnost uporablja za te posle tudi, če se opravljajo zunaj mest trgovanja.

5.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih tako, da se omogoči objava informacij v skladu s členom 64 Direktive 2014/65/EU, podrobno navede:

(a)

identifikatorje za različne vrste poslov, objavljenih v skladu s tem členom, pri čemer razlikujejo med identifikatorji, ki jih določajo dejavniki, povezani predvsem z vrednotenjem finančnih instrumentov, in identifikatorji, ki jih določajo drugi dejavniki;

(b)

izvajanje obveznosti iz odstavka 1 za posle, pri katerih se navedeni finančni instrumenti uporabljajo za zavarovalne, posojilne ali druge namene in pri čemer izmenjavo finančnih instrumentov določajo drugačni dejavniki kot trenutno tržno vrednotenje finančnega instrumenta;

(c)

stranko v poslu, ki mora v skladu z odstavkom 1 posel objaviti, če sta obe stranki investicijsko podjetje.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 22

Zagotavljanje informacij za namene preglednosti in drugih izračunov

1.   Za namene izračunov, s katerimi se določijo zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ureditve obveznosti trgovanja, predvidene v členih 3 do 11, 14 do 21 in v členu 32, ki se uporabljajo za finančne instrumente, in s katerimi se določi, ali je investicijsko podjetje sistematični internalizator, lahko pristojni organi zahtevajo informacije od:

(a)

mest trgovanja,

(b)

APA ter

(c)

CTP.

2.   Mesta trgovanja, APA in CTP hranijo potrebne podatke za dovolj dolgo obdobje.

3.   Pristojni organi ESMA posredujejo tiste informacije, ki jih ESMA potrebuje za pripravo poročil iz člena 5(4), (5) in (6).

4.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi vsebino in pogostost zahtevkov za podatke ter formate in rok, v katerih se morajo mesta trgovanja, APA in CTP odzvati na takšne zahtevke v skladu z odstavkom 1, ter vrste podatkov, ki jih je treba hraniti, in minimalno obdobje, za katerega morajo mesta trgovanja, APA in CTP hraniti podatke, da se lahko odzovejo na takšne zahtevke v skladu z odstavkom 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz tega odstavka.

Člen 23

Obveznost trgovanja za investicijska podjetja

1.   Investicijsko podjetje zagotovi, da z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, trguje na reguliranem trgu, v MTF, prek sistematičnega internalizatorja ali na mestu trgovanja v tretji državi, ki je v skladu s členom 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU ocenjeno kot enakovredno, kot je ustrezno, razen če so takšni posli

(a)

nesistematični, priložnostni, neredni in občasni ali

(b)

opravljeni med primernimi in/ali profesionalnimi nasprotnimi strankami in ne prispevajo k postopku oblikovanja cen.

2.   Investicijsko podjetje, ki upravlja notranji sistem združevanja, ki izvršuje naročila strank v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti na večstranski osnovi, mora zagotoviti, da ima dovoljenje kot MTF v skladu z Direktivo 2014/65/EU in izpolnjuje vse ustrezne določbe v zvezi s takšnim dovoljenjem.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi posebne značilnosti tistih poslov z delnicami, ki ne prispevajo k postopku oblikovanja cen iz odstavka 1, ob upoštevanju naslednjih primerov:

(a)

posli z ohranjajočo likvidnostjo ali

(b)

izmenjavo takšnih finančnih instrumentov določajo drugi dejavniki kot trenutno tržno vrednotenje finančnega instrumenta.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV IV

POROČANJE O POSLIH

Člen 24

Obveznost ohranjanja celovitosti trgov

Brez poseganja v dodelitev odgovornosti za izvajanje Uredbe (EU) št. 596/2014 pristojni organi, ki jih usklajuje ESMA v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1095/2010, spremljajo posle investicijskih podjetij za zagotovitev, da ravnajo pošteno, pravično in profesionalno ter na način, ki spodbuja celovitost trga.

Člen 25

Obveznost vodenja evidenc

1.   Investicijska podjetja pet let dajejo pristojnemu organu na voljo zadevne podatke o vseh naročilih in vseh poslih s finančnimi instrumenti, ki so jih opravila za lastni račun ali v imenu stranke. V primeru poslov, opravljenih v imenu strank, evidence zajemajo vse informacije in podrobnosti glede istovetnosti strank ter informacije, zahtevane v skladu z Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27). ESMA lahko v skladu s postopkom in pod pogoji iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zahteva dostop do teh informacij.

2.   Upravljavec mesta trgovanja najmanj pet let daje pristojnemu organu na voljo zadevne podatke o vseh naročilih finančnih instrumentov, ki se oglašujejo prek njihovih sistemov. Evidence zajemajo zadevne podatke, ki predstavljajo značilnosti naročila, vključno s tistimi, ki povezujejo naročilo z izvršenim poslom, ki izhaja iz tega naročila in o katerem poroča o podrobnostih v skladu s členom 26(1) in (3). ESMA opravlja vlogo spodbujanja in usklajevanja v zvezi z dostopom pristojnih organov do informacij s strani v skladu s tem odstavkom.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi podrobnosti glede pomembnih podatkov o naročilu, ki jih je treba hraniti v skladu z odstavkom 2 tega člena in niso navedeni v členu 26.

Ti osnutki regulativnih tehničnih standardov vključujejo identifikacijsko kodo člana ali udeleženca, ki je posredoval naročilo, identifikacijsko kodo naročila, datum in čas posredovanja naročila ter njegove značilnosti, vključno z vrsto naročila, mejno ceno, kjer je to ustrezno, obdobjem veljavnosti, vsemi specifičnimi navodili glede naročila, podrobnostmi o vsakršni spremembi, preklicu in delni ali popolni izvršitvi naročila ter agenciji ali glavni funkciji.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 26

Obveznost poročanja o poslih

1.   Investicijska podjetja, ki izvršujejo posle s finančnimi instrumenti, pristojnemu organu izčrpno in točno poročajo o podrobnostih teh poslov čim prej in najpozneje do konca naslednjega delovnega dne.

Pristojni organi v skladu s členom 85 Direktive 2014/65/EU uvedejo potrebno ureditev za zagotovitev, da tudi pristojni organ najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost takih finančnih instrumentov, prejme te informacije.

Pristojni organi ESMA na zahtevo zagotovijo vse informacije, posredovane v skladu s tem členom.

2.   Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za:

(a)

finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na mestu trgovanja ali za katere je vložen zahtevek za sprejem v trgovanje;

(b)

finančne instrumente, katerih osnova je finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ter

(c)

finančne instrumente, kadar je osnova indeks ali košarica, sestavljena iz finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja.

Obveznost velja za posle s finančnimi instrumenti iz točk od (a) do (c), ne glede na to, ali so takšni posli izvedeni na mestu trgovanja ali ne.

3.   Poročila vsebujejo zlasti podrobnosti o imenih in številkah kupljenih ali prodanih finančnih instrumentov, količini, datumih in času izvršitve, cenah poslov, označbah za stranke, v imenu katerih je investicijsko podjetje izvedlo zadevni posel, označbah za osebe in računalniške algoritme v investicijskem podjetju, ki je odgovorno za investicijske odločitve in izvedbo posla, označbi za ustrezno opustitev, na podlagi katere je bil posel izveden, načinu identifikacije zadevnega investicijskega podjetja ter označbi za prodajo na kratko, kot je opredeljeno v členu 2(1)(b) Uredbe (EU) št. 236/2012, glede kakršnih koli delnic in državnih vrednostnih papirjev v okviru področja uporabe členov 12, 13 in 17 navedene uredbe. Pri poslih, ki niso izvedeni na mestu trgovanja, poročila vključujejo označbo za vrste poslov v skladu z ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi členov 20(3)(a) in 21(5)(a). Za izvedene finančne instrumente na blago se v poročilih navede, ali posel zmanjšuje tveganje na način, ki je objektivno merljiv, v skladu s členom 57 Direktive 2014/65/EU.

4.   Investicijska podjetja, ki posredujejo naročila, pri posredovanju zadevnega naročila navedejo vse podrobnosti, določene v odstavkih 1 in 3. Namesto da bi investicijsko podjetje navedlo omenjene podrobnosti pri posredovanju naročil, se lahko odloči, da bo o posredovanem naročilu, če je izvršeno, poročalo kot o poslu v skladu z zahtevami iz odstavka 1. V tem primeru je v poročilu investicijskega podjetja o poslu navedeno, da se nanaša na posredovano naročilo.

5.   Upravljavec mesta trgovanja poroča o podrobnostih poslov s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na njegovi platformi in ki jih prek njegovih sistemov izvršuje podjetje, za katero se ta uredba ne uporablja, v skladu z odstavkoma 1 in 3.

6.   Pri sporočanju označb, s katerimi se opredeli stranke v skladu z odstavkoma 3 in 4, investicijska podjetja uporabijo identifikator pravne osebe, namenjen za opredelitev strank, ki so pravne osebe.

ESMA do 3. januarja 2016 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 oblikuje smernice, s katerimi zagotovi skladnost uporabe identifikatorja pravne osebe v Uniji z mednarodnimi standardi, zlasti tistimi, ki jih je določil Odbor za finančno stabilnost.

7.   Poročila predloži pristojnemu organu investicijsko podjetje samo, ARM, ki deluje v njegovem imenu, ali mesto trgovanja, prek sistema katerega je bil posel opravljen, v skladu z odstavki 1, 3 in 9.

Investicijska podjetja so odgovorna za popolnost in točnost poročil ter njihovo pravočasno predložitev pristojnim organom.

Z odstopanjem od te obveznosti za popolnost, točnost in pravočasno predložitev poročil investicijsko podjetje ni odgovorno, če podrobnosti o poslih posreduje prek ARM, ki deluje v njegovem imenu, ali mesta trgovanja. V teh primerih in v skladu s členom 66(4) Direktive 2014/65/EU sta za napake odgovorna ARM ali mesto trgovanja.

Investicijska podjetja morajo vseeno sprejeti potrebne ukrepe, da preverijo popolnost, točnost in pravočasnost poročil o poslih, predloženih v njihovem imenu.

Matična država članica zahteva, da ima mesto trgovanja, kadar poroča v imenu investicijskega podjetja, vzpostavljene dobre varnostne mehanizme, zasnovane za zagotovitev varnosti in preverjanja pristnosti sredstev za prenos informacij, zmanjšanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop ter preprečevanje uhajanja informacij, tako da so podatki ves čas tajni. Matična država članica zahteva, da ima mesto trgovanja zadostne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko ves čas ponuja in vzdržuje svoje storitve.

Pristojni organ lahko odobri sistem združevanja ponudbe in povpraševanja ali sistem poročanja – vključno z repozitoriji sklenjenih poslov, ki so registrirani ali priznani v skladu z naslovom VI Uredbe (EU) št. 648/2012 – kot ARM za posredovanje poročil o poslih pristojnemu organu v skladu z odstavki 1, 3 in 9.

Kadar se o poslih poroča repozitoriju sklenjenih poslov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki je ARM, ter kadar ta poročila zajemajo podrobnosti, zahtevane v skladu z odstavki 1, 3 in 9, in jih repozitorij sklenjenih poslov posreduje pristojnemu organu v roku iz odstavka 1, se šteje, da je bila obveznost investicijskega podjetja iz odstavka 1 izpolnjena.

ARM, investicijsko podjetje ali mesto trgovanja, ki poroča o poslu, popravi napake ali izpustitve in popravljeno poročilo predloži pristojnemu organu.

8.   Če so v skladu s členom 35(8) Direktive 2014/65/EU poročila iz tega člena posredovana pristojnemu organu države članice gostiteljice, ta posreduje te informacije pristojnim organom matične države članice investicijskega podjetja, razen če se pristojni organi matične države članice odločijo, da teh informacij ne želijo prejeti.

9.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

(a)

standardov podatkov in oblike informacij, ki jih je treba sporočiti v skladu z odstavkoma 1 in 3, vključno z metodami in sistemi za poročanje o finančnih poslih ter obliko in vsebino teh poročil;

(b)

meril za opredelitev pomembnega trga v skladu z odstavkom 1;

(c)

referenčnih številk kupljenih ali prodanih finančnih instrumentov, količin, datumov in časa izvršitve, cen poslov, informacij in podrobnosti o identiteti stranke, označb za stranke, v imenu katerih je investicijsko podjetje izvršilo zadevni posel, označb za osebe in računalniške algoritme v investicijskem podjetju, ki so odgovorni za investicijske odločitve in izvrševanje poslov, označbe za ustrezno opustitev, na podlagi katere je bil posel izveden, načinov identifikacije zadevnih investicijskih podjetij, načina, na katerega je bil posel izveden, ter polj s podatki, ki so potrebna za obdelavo in analizo poročil o poslih v skladu z odstavkom 3; ter

(d)

označbe za prodajo na kratko delnic in državnih vrednostnih papirjev iz odstavka 3;

(e)

ustreznih kategorij finančnih instrumentov, o katerih je treba poročati v skladu z odstavkom 2;

(f)

pogojev, na podlagi katerih države članice v skladu z odstavkom 6 razvijajo, dodeljujejo in vzdržujejo identifikatorje pravnih oseb, in pogojev, pod katerimi te identifikatorje pravnih oseb uporabljajo investicijska podjetja, da bi zagotovila označbe za določitev strank v skladu z odstavki 3, 4 in 5 v poročilih o poslih v skladu z odstavkom 1.

(g)

uporabe obveznosti poročanja o poslih za podružnice investicijskih podjetij;

(h)

kaj je posel in izvršitev posla za namene tega člena,

(i)

kdaj šteje, da je investicijsko podjetje posredovalo naročilo za namene odstavka 4.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

10.   ESMA do 3. januarja 2019 Komisiji predloži poročilo o delovanju tega člena, vključno z njegovo interakcijo s povezanimi obveznostmi o poročanju iz Uredbe (EU) št. 648/2012, in ali vsebina in oblika poročil o poslih, ki jih prejemajo in si jih izmenjujejo pristojni organi, v celoti omogočata spremljanje poslov investicijskih podjetij v skladu s členom 24 te uredbe. Komisija lahko sprejme ukrepe za predložitev kakršnih koli sprememb, vključno z zagotavljanjem, da se podatki o poslih posredujejo samo v enoten sistem, ki ga določi ESMA, namesto pristojnim organom. Komisija posreduje poročilo ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 27

Obveznost predložitve referenčnih podatkov o finančnih instrumentih

1.   V zvezi s finančnimi instrumenti, sprejetimi v trgovanje na reguliranih trgih ali s katerimi se trguje v MTF ali OTF, mesta trgovanja pristojnim organom zagotavljajo referenčne podatke za identifikacijo za namen poročanja o poslih v skladu s členom 26.

Za druge finančne instrumente, ki jih ureja člen 26(2) in s katerimi se trguje prek sistematičnega internalizatorja, slednji svojemu pristojnemu organu zagotovi referenčne podatke za te finančne instrumente.

Referenčni podatki za identifikacijo so pripravljeni za predložitev pristojnemu organu v elektronski in standardizirani obliki še pred začetkom trgovanja s finančnim instrumentom, na katerega se nanašajo. Referenčni podatki o finančnem instrumentu se posodobijo po vsaki spremembi podatkov v zvezi s finančnim instrumentom. Ta obvestila morajo pristojni organi nemudoma posredovati ESMA, ki jih nato takoj objavi na svojem spletnem mestu. ESMA pristojnim organom omogoči dostop do teh referenčnih podatkov.

2.   Da se pristojnim organom omogoči, da v skladu s členom 26 spremljajo posle investicijskih podjetij, da bi ta ravnala pošteno, pravično in profesionalno ter na način, ki spodbuja celovitost trga, vzpostavijo ESMA in pristojni organi potrebne ureditve za zagotovitev, da:

(a)

ESMA in pristojni organi dejansko prejmejo referenčne podatke o finančnih instrumentih v skladu z odstavkom 1;

(b)

kakovost prejetih podatkov ustreza namenu poročanja o poslih v skladu s členom 26;

(c)

se referenčni podatki o finančnih instrumentih, prejeti v skladu z odstavkom 1, dejansko izmenjujejo med ustreznimi pristojnimi organi.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

(a)

standardov podatkov in oblik referenčnih podatkov o finančnih instrumentih v skladu z odstavkom 1, vključno z metodami in ureditvami za predložitev podatkov in njihovih morebitnih posodobitev pristojnim organom ter njihovo posredovanje ESMA v skladu z odstavkom 1 ter obliko in vsebino takih podatkov;

(b)

tehničnih ukrepov, ki so potrebni v povezavi z ureditvami, ki jih vzpostavijo ESMA in pristojni organi v skladu z odstavkom 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV V

IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Člen 28

Obveznost trgovanja na reguliranih trgih, v MTF ali OTF

1.   Finančne nasprotne stranke, kakor so opredeljene v členu 2(8) Uredbe (EU) št. 648/2012, in nefinančne nasprotne stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10(1)(b) navedene uredbe, sklepajo posle, ki niso notranji posli v skupini, kakor so opredeljeni v členu 3 navedene uredbe, niti poslov v skladu s prehodnimi določbami iz člena 89 navedene uredbe, z drugimi finančnimi nasprotnimi strankami ali drugimi nefinančnimi nasprotnimi strankami, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10(1)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja v skladu s postopkom iz člena 32 in ki so navedeni v registru iz člena 34, le:

(a)

na reguliranih trgih;

(b)

v MTF;

(c)

v OTF ali

(d)

na mestih trgovanja tretjih držav, če Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 4 in zadevna tretja država poskrbi za učinkovit enakovreden sistem priznavanja mest trgovanja, ki imajo v skladu z Direktivo 2014/65/EU dovoljenje za sprejem izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja v zadevni tretji državi, v trgovanje ali za trgovanje z njimi na neizključni podlagi.

2.   Obveznost trgovanja velja tudi za nasprotne stranke iz odstavka 1, ki sklepajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja s finančnimi institucijami tretjih držav ali drugimi subjekti tretjih držav, za katere bi veljala obveznost kliringa, če bi imeli sedež v Uniji. Obveznost trgovanja velja tudi za subjekte tretjih držav, za katere bi veljala obveznost kliringa, če bi imeli sedež v Uniji, kadar sklepajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti iz razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja, če ima pogodba neposreden, bistven in predvidljiv učinek v Uniji ali kadar je takšna obveznost nujna ali primerna, da se prepreči izogibanje kateri koli določbi te uredbe.

ESMA redno spremlja posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere ne velja obveznost trgovanja iz odstavka 1, da bi opredelil primere, v katerih lahko določen razred pogodb povzroči sistemsko tveganje, in da bi preprečil regulativno arbitražo med posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja obveznost trgovanja, in posli, za katere ta obveznost ne velja.

3.   Izvedeni finančni instrumenti, za katere velja obveznost trgovanja v skladu z odstavkom 1, so lahko uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali se lahko z njimi trguje na katerem koli mestu trgovanja iz odstavka 1 na neizključni in nediskriminatorni podlagi.

4.   Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2) sprejme sklepe, ki potrjujejo, da pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da mesto trgovanja, ki ima dovoljenje v tej tretji državi, izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam za mesta trgovanja iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 tega člena, ki izhajajo iz te uredbe, Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 596/2014, ter da so te zahteve v zadevni tretji državi predmet učinkovitega nadzora in uveljavljanja.

Izključni namen teh sklepov je potrditev dopustnosti delovanja v funkciji mesta trgovanja za izvedene finančne instrumente, za katere velja obveznost trgovanja.

Za pravni in nadzorni okvir tretje države se šteje, da ima enakovreden učinek, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

mesta trgovanja v tej tretji državi imajo dovoljenje ter so predmet stalnega in učinkovitega nadzora in uveljavljanja;

(b)

mesta trgovanja imajo jasna in pregledna pravila glede sprejema finančnih instrumentov v trgovanje, tako da se lahko s temi finančnimi instrumenti trguje na pošten, pravilen in učinkovit način ter da so prosto prenosljivi;

(c)

od izdajateljev finančnih instrumentov se redno in stalno zahtevajo informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven zaščite vlagateljev;

(d)

zagotavlja preglednost in celovitost trga s pravili za preprečevanje tržnih zlorab v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije;

Sklep Komisije iz tega odstavka se lahko omeji na eno ali več kategorij mest trgovanja. V tem primeru je mesto trgovanja v tretji državi vključeno v odstavek 1(d) le, če spada v kategorijo, zajeto v sklep Komisije.

5.   Da bi bila zagotovljena dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo, katere vrste pogodb iz odstavka 2 imajo neposreden, bistven in predvidljiv učinek v Uniji, ter v katerih primerih je obveznost trgovanja nujna ali primerna, da se prepreči izogibanje kateri koli določbi te uredbe.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Regulativni tehnični standardi iz tega odstavka so po možnosti, in če je to ustrezno, enaki tistim, sprejetim v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 648/2012.

Člen 29

Obveznost kliringa za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, in časovni okvir sprejetja za kliring

1.   Upravljavec reguliranega trga zagotovi, da CNS opravi kliring vseh poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenih na zadevnem reguliranem trgu.

2.   CNS, mesta trgovanja in investicijska podjetja, ki delujejo kot klirinški člani v skladu s členom 2(14) Uredbe (EU) št. 648/2012, imajo vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, da se zagotovi, da se posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom predložijo in sprejmejo za kliring, kakor hitro je to tehnološko mogoče z uporabo avtomatiziranih sistemov.

„Izvedeni finančni instrumenti s kliringom“ v tem odstavku pomeni:

(a)

vse izvedene instrumente, za katere je treba opraviti kliring na podlagi obveznosti kliringa iz odstavka 1 tega člena ali na podlagi obveznosti kliringa v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)

vse izvedene instrumente, za katere so se ustrezne strani kako drugače dogovorile, da je treba opraviti kliring.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da ob upoštevanju potrebe po ustreznem obvladovanju operativnega ali drugega tveganja določi minimalne zahteve za sisteme, postopke in ureditve, vključno s časovnimi okviri sprejetja iz tega člena.

ESMA ima stalno pooblastilo, da razvije dodatne regulativne tehnične standarde za posodobitev tistih, ki so v veljavi, če smatra, da je to potrebno glede na razvoj industrijskih standardov.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega in drugega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 30

Posredne ureditve kliringa

1.   V zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, so dovoljene posredne ureditve kliringa, če ne zvišujejo tveganja nasprotne stranke in če zagotavljajo, da so sredstva in pozicije nasprotne stranke deležni zaščite, ki je po učinku enakovredna tisti iz členov 39 in 48 Uredbe (EU) št. 648/2012.

2.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da opredeli vrste posrednih ureditev klirinških storitev – kjer so te vzpostavljene –, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, pri čemer se zagotovi skladnost z določbami za izvedene finančne instrumente OTC iz poglavja II Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 149/2013 (28).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 31

Stiskanje portfelja

1.   Pri zagotavljanju stiskanja portfelja za investicijska podjetja in udeležence na trgu ne veljajo obveznost najboljše izvedbe iz člena 27 Direktive 2014/65/EU, obveznosti v zvezi s preglednostjo iz členov 8, 10, 18 in 21 te uredbe in obveznost iz člena 1(6) Direktive 2014/65/EU. Člen 28 te uredbe ne velja v primeru prenehanja ali zamenjave izvedenih finančnih instrumentov, ki sestavljajo portfelj, ki je predmet stiskanja.

2.   Investicijska podjetja in udeleženci na trgu, ki zagotavljajo stiskanje portfelja, prek APA objavijo obseg poslov na podlagi stiskanj portfelja in čas, v katerem so bili izvršeni, v okviru rokov iz člena 10.

3.   Investicijska podjetja in udeleženci na trgu, ki zagotavljajo stiskanje portfelja, vodijo popolne in točne evidence vseh stiskanj portfelja, ki jih organizirajo ali pri katerih sodelujejo. Te evidence se na zahtevo nemudoma predložijo zadevnemu pristojnemu organu ali ESMA.

4.   Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 50 sprejme ukrepe, ki določajo:

(a)

elemente stiskanja portfelja,

(b)

informacije, ki se objavijo v skladu z odstavkom 2,

in sicer tako, da v največji možni meri uporabi morebitne obstoječe zahteve v zvezi z vodenjem evidenc, poročanjem ali objavljanjem.

Člen 32

Postopek v zvezi z obveznostjo trgovanja

1.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

(a)

s katerim razredom izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost kliringa v skladu s členom 5(2) in (4) Uredbe (EU) št. 648/2012, ali ustrezno podskupino tega razreda se trguje na mestih iz člena 28(1) te uredbe;

(b)

datum ali datumi, ko začne veljati obveznost trgovanja, vključno z vsakršnim postopnim uvajanjem in kategorijami nasprotnih strank, za katere velja ta obveznost, če so bili to postopno uvajanje in kategorije nasprotnih strank določeni v regulativnih tehničnih standardih v skladu s členom 5(2)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012.

Ko Komisija sprejme regulativne tehnične standarde v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, ESMA v šestih mesecih po njihovem sprejetju Komisiji predloži osnutek teh regulativnih tehničnih standardov.

Preden ESMA osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji za sprejetje, mora izvesti javno posvetovanje, pri čemer se lahko po potrebi posvetuje s pristojnimi organi tretjih držav.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.   Pogoja za začetek veljavnosti obveznosti trgovanja:

(a)

razred izvedenih finančnih instrumentov v skladu z odstavkom 1(a)ali ustrezna podskupina tega razreda mora biti uvrščena v trgovanje ali se mora z njo trgovati na vsaj enem mestu trgovanja iz člena 28(1) in

(b)

za razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda mora obstajati zadosten nakupni ali prodajni interes tretjih oseb, da je mogoče šteti, da je ta razred izvedenih finančnih instrumentov dovolj likviden, da se z njim trguje le na mestih iz člena 28(1).

3.   Pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 1 ESMA pri ugotavljanju, ali je razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezna podskupina tega razreda dovolj likvidna, upošteva naslednja merila:

(a)

povprečno pogostost in obseg poslov v različnih tržnih pogojih, ob upoštevanju narave in življenjskega cikla produktov v razredu izvedenih finančnih instrumentov;

(b)

število in vrsto dejavnih udeležencev na trgu, vključno z razmerjem med udeleženci na trgu in produkti/pogodbami, s katerimi se trguje na določenem trgu s proizvodi;

(c)

povprečno velikost razmikov.

ESMA pri pripravi tega osnutka regulativnih tehničnih standardov upošteva pričakovani učinek, ki bi ga ta obveznost glede trgovanja lahko imela na likvidnost razreda izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezne podskupine tega razreda in poslovne dejavnosti končnih uporabnikov, ki niso finančni subjekti.

ESMA določi, ali je razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezna podskupina tega razreda dovolj likvidna le pri poslih pod določenim obsegom.

4.   ESMA na lastno pobudo v skladu z merili iz odstavka 2 in po javnem posvetovanju določi razrede izvedenih finančnih instrumentov ali posameznih pogodb na izvedene finančne instrumente, za katere mora veljati obveznost trgovanja na mestih iz člena 28(1), vendar zanje nobena CNS še ni dobila dovoljenja v skladu s členom 14 ali 15 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali niso bili uvrščeni v trgovanje oziroma se z njimi ne trguje na mestu iz člena 28(1), ter o tem uradno obvesti Komisijo.

Komisija lahko po prejetju obvestila ESMA iz prvega pododstavka objavi razpis za pripravo predlogov za trgovanje z zadevnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na mestih iz člena 28(1).

5.   ESMA v skladu z odstavkom 1 predloži Komisiji osnutke regulativnih tehničnih standardov, da spremeni, začasno prekliče ali razveljavi obstoječe regulativne tehnične standarde, kadar se merila iz odstavka 2 bistveno spremenijo. Pred tem se lahko ESMA po potrebi posvetuje s pristojnimi organi tretjih držav.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so opredeljena merila iz odstavka 2(b).

ESMA predloži Komisiji osnutke teh regulativnih tehničnih standardov do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 33

Mehanizem za preprečevanje podvajanja in nasprotujočih si pravil

1.   Komisija s pomočjo ESMA spremlja uporabo načel iz členov 28 in 29 na mednarodni ravni, predvsem kar zadeva morebitne podvajajoče ali nasprotujoče si zahteve za udeležence na trgu, in priporoči možne ukrepe ter o tem vsaj enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da so pravne, nadzorne in izvršilne ureditve zadevne tretje države:

(a)

enakovredne zahtevam, določenim v členih 28 in 29;

(b)

zagotavljajo varstvo poslovne skrivnosti, ki je enakovredna poslovni skrivnosti iz te uredbe;

(c)

se uporabljajo in izvršujejo učinkovito in enakopravno ter brez izkrivljanja konkurence, tako da zagotavljajo učinkovit nadzor in izvrševanje v tej tretji državi.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 51.

3.   V skladu z izvedbenim aktom o enakovrednosti iz odstavka 2 se šteje, da nasprotne stranke, ki sklepajo posle po tej uredbi, izpolnjujejo obveznost iz členov 28 in 29, če ima vsaj ena nasprotna stranka sedež v tej tretji državi ter nasprotne stranke upoštevajo pravno, nadzorno in izvršilno ureditev zadevne tretje države.

4.   Komisija v sodelovanju z ESMA spremlja, ali tretje države, za katere je bil sprejet izvedbeni akt o enakovrednosti, učinkovito izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz členov 28 in 29, ter o tem redno, vsaj enkrat letno, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če poročilo razkriva, da organi tretje države zelo neustrezno ali neskladno uporabljajo enakovredne zahteve, lahko Komisija v 30 koledarskih dneh od predstavitve poročila prekliče priznanje enakovrednosti pravnega okvira zadevne tretje države. Če se izvedbeni akt o enakovrednosti razveljavi, za posle nasprotnih strank samodejno spet začnejo veljati vse zahteve iz členov 28 in 29 te uredbe.

Člen 34

Register izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja

ESMA na svoji spletni strani objavi in posodablja register, v katerem so izčrpno in nedvoumno določeni izvedeni finančni instrumenti, za katere velja obveznost trgovanja na mestih iz člena 28(1), mesta, na katerih so ti instrumenti uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje, in datumi začetka veljavnosti obveznosti.

NASLOV VI

NEDISKRIMINATORNI DOSTOP DO KLIRINGA ZA FINANČNE INSTRUMENTE

Člen 35

Nediskriminatorni dostop do CNS

1.   Brez poseganja v člen 7 Uredbe (EU) št. 648/2012 CNS nediskriminatorno in pregledno sprejme kliring finančnih instrumentov, tudi kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pristojbine, povezane z dostopom, ne glede na mesto trgovanja, kjer se posel opravi. To bi moralo zlasti zagotoviti, da ima mesto trgovanja pravico do nediskriminatorne obravnave v smislu obravnave pogodb, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja, kar zadeva:

(a)

zahteve glede zavarovanja s premoženjem in netiranja gospodarsko enakovrednih pogodb, če vključitev teh pogodb v postopke izravnave in druge postopke netiranja CNS, ki temeljijo na veljavni zakonodaji o insolventnosti, ne bi ogrozila tekočega in pravilnega delovanja, veljavnosti ali izvršljivosti teh postopkov, ter

(b)

navzkrižno kritje s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS na podlagi modela tveganja, ki je skladen s členom 41 Uredbe (EU) št. 648/2012.

CNS lahko zahteva, da mesto trgovanja izpolnjuje operativne in tehnične zahteve, ki jih določi CNS, vključno z zahtevami glede obvladovanja tveganj. Obveznost iz tega odstavka ne velja za pogodbe na izvedene finančne instrumente, za katere že veljajo obveznosti dostopa v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Ta člen za CNS ni zavezujoč, če je tesno povezana z mestom trgovanja, ki je poslalo obvestilo v skladu s členom 36(5).

2.   Prošnja mesta trgovanja za dostop do CNS se uradno predloži CNS in pristojnemu organu mesta trgovanja. V prošnji so navedene vrste finančnih instrumentov, za katere je bil zaprošen dostop.

3.   CNS mestu trgovanja v primeru prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga v treh mesecih, v primeru izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, pa v šestih mesecih pošlje pisni odgovor o odobritvi dostopa, če je zadevni pristojni organ odobril dostop v skladu z odstavkom 4, ali zavrnitvi dostopa. CNS lahko zahtevo po dostopu zavrne le, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6(a). Če CNS dostop zavrne, mora v svojem odgovoru navesti vse razloge in pristojni organ pisno obvestiti o svoji odločitvi. Če ima mesto trgovanja sedež v drugi državi članici kot CNS, slednja takšno obvestilo in utemeljitev pošlje tudi pristojnemu organu mesta trgovanja. CNS omogoči dostop v treh mesecih od zagotovitve pozitivnega odgovora na zahtevo po dostopu.

4.   Pristojni organ CNS ali mesta trgovanja odobri mestu trgovanju dostop do CNS le, če:

(a)

za takšen dostop ne bi bil potreben dogovor o interoperabilnosti v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti OTC v skladu s členom 2(7) Uredbe (EU) št. 648/2012, ali

(b)

takšen dostop ne bi ogrožal nemotenega in pravilnega delovanja trgov, zlasti zaradi drobitve likvidnosti, ali ne bi negativno vplival na sistemsko tveganje.

Nič v točki (a) prvega pododstavka ne preprečuje odobritve dostopa, če je za prošnjo iz odstavka 2 potrebna interoperabilnost ter so mesto trgovanja in vse CNS, ki so pogodbenice predlaganega dogovora o interoperabilnosti, soglašale z dogovorom, tveganje, ki mu je izpostavljen prvi upravljavec poravnalnega sistema in izhaja iz pozicij znotraj CNS, pa je zavarovano s premoženjem pri tretji osebi.

Kadar je potreba po dogovoru o interoperabilnosti razlog ali del razloga za zavrnitev prošnje, bo mesto trgovanja svetovalo CNS ter obvestilo ESMA, katere druge CNS imajo dostop do mesta trgovanja, ESMA pa bo objavil to informacijo, tako da se lahko investicijska podjetja odločijo, da bodo uveljavljala svoje pravice v skladu s členom 37 Direktive 2014/65/EU glede teh CNS, s čimer bo omogočena alternativna ureditev dostopa.

Če pristojni organ zavrne dostop, izda svojo odločitev v dveh mesecih po prejetju prošnje iz odstavka 2 ter drug pristojni organ, CNS in mesto trgovanja obvesti o vseh razlogih, vključno z dokazi, na katerih temelji njegova odločitev.

5.   Kar zadeva prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, lahko CNS, ki je bila na novo ustanovljena in je pridobila dovoljenje za CNS, kot je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 648/2012, in dovoljenje za opravljanje kliringa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 648/2012, ali je bila priznana v skladu s členom 25 Uredbe (EU) 648/2012 ali ima 2. julija 2014 dovoljenje na podlagi že obstoječe nacionalne ureditve o izdajanju dovoljenj za obdobje največ treh let, pred 3. januarjem 2017 svoj pristojni organ zaprosi za dovoljenje za uporabo prehodne ureditve. Pristojni organ lahko odloči, da se kar zadeva prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ta člen v prehodnem obdobju do 3. julija 2019 ne uporablja za CNS.

Kadar se odobri takšno prehodno obdobje, CNS v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga v zadevnem obdobju prehodne ureditve nima pravice do dostopa na podlagi člena 36 ali tega člena. Pristojni organ o odobritvi prehodnega obdobja obvesti člane kolegija pristojnih organov CNS in ESMA. ESMA objavi seznam vseh prejetih obvestil.

Kadar je CNS, ki ji je bila odobrena uporaba prehodne ureditve v skladu s tem odstavkom, tesno povezana z enim ali več mesti trgovanja, ta mesta trgovanja v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga v obdobju prehodne ureditve nimajo pravice do dostopa na podlagi člena 36 ali tega člena.

CNS, ki dobi dovoljenje v triletnem obdobju pred začetkom veljavnosti, vendar je nastala z združitvijo ali pridobitvijo, ki vključuje vsaj eno CNS, ki je dobila dovoljenje pred zadevnim obdobjem, ne sme zaprositi za uporabo prehodne ureditve v skladu s tem členom.

6.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)

posebne pogoje, pod katerimi lahko CNS zavrne prošnjo za dostop, vključno s pričakovanim obsegom poslov, številom in vrsto uporabnikov, ureditvijo za obvladovanje operativnega tveganja ali zapletenosti ali drugimi dejavniki, ki povzročajo znatno nepotrebno tveganje;

(b)

pogoje, pod katerimi mora CNS dovoliti dostop, vključno s tajnostjo zagotovljenih informacij o finančnih instrumentih v fazi razvoja, nediskriminatorno in pregledno podlago v zvezi s pristojbinami za kliring, zahtevami glede zavarovanja s premoženjem ter operativnimi zahtevami v zvezi s kritjem;

(c)

pogoje, pod katerimi bi odobritev dostopa ogrozila nemoteno in pravilno delovanje trgov ali bi negativno vplivala na sistemsko tveganje;

(d)

postopek obveščanja v skladu z odstavkom 5;

(e)

pogoje za nediskriminatorno obravnavo v smislu obravnave pogodb, s katerimi se trguje na zadevnem mestu trgovanja, kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in netiranja gospodarsko enakovrednih pogodb ter navzkrižnega kritja s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 36

Nediskriminatoren dostop do mesta trgovanja

1.   Brez poseganja v člen 8 Uredbe (EU) št. 648/2012 mesto trgovanja zagotovi podatke o trgovanju na nediskriminatoren in pregleden način, vključno v zvezi s pristojbinami, povezanimi z dostopom, in sicer na zahtevo katere koli CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 ter želi opraviti kliring poslov s finančnimi instrumenti, sklenjenih na tem mestu trgovanja. Ta obveznost ne velja za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere že veljajo obveznosti dostopa v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Ta člen ne zavezuje mesta trgovanja, če je tesno povezano s CNS, ki je poslala obvestilo, da bo uporabila prehodno ureditev v skladu s členom 35(5).

2.   Prošnja CNS za dostop do mesta trgovanja se uradno predloži mestu trgovanja, njegovemu ustreznemu pristojnemu organu in pristojnemu organu CNS.

3.   Mesto trgovanja CNS v primeru prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga v treh mesecih, v primeru izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, pa v šestih mesecih pošlje pisni odgovor o odobritvi dostopa, če je zadevni pristojni organ odobril dostop v skladu z odstavkom 4, ali zavrnitvi dostopa. Mesto trgovanja lahko dostop zavrne le, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6(a). Kadar se dostop zavrne, mesto trgovanja v svojem odgovoru navede vse razloge in pristojni organ pisno obvesti o svoji odločitvi. Če ima CNS sedež v drugi državi članici kot mesto trgovanja, mesto trgovanja takšno obvestilo in utemeljitev pošlje tudi pristojnemu organu CNS. Mesto trgovanja omogoči dostop v treh mesecih od zagotovitve pozitivnega odgovora na zahtevo po dostopu.

4.   Pristojni organ mesta trgovanja ali CNS dostop CNS do mesta trgovanja le, če:

(a)

za takšen dostop ne bi bil potreben dogovor o interoperabilnosti v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti OTC v skladu s členom 2(7) Uredbe (EU) št. 648/2012, ali

(b)

takšen dostop ne bi ogrožal nemotenega in pravilnega delovanja trgov, zlasti zaradi drobitve likvidnosti in je mesto trgovanja uvedlo ustrezne mehanizme za preprečevanje takšne drobitve, ali ne bi negativno vplival na sistemsko tveganje.

Nič v točki (a) prvega pododstavka ne preprečuje odobritve dostopa, če je za prošnjo iz odstavka 2 potrebna interoperabilnost ter so mesto trgovanja in vse CNS, ki so pogodbenice predlaganega dogovora o interoperabilnosti, soglašale z dogovorom, tveganje, ki mu je izpostavljen prvi upravljavec poravnalnega sistema in izhaja iz pozicij znotraj CNS, pa je zavarovano s premoženjem pri tretji osebi.

Kadar je potreba po dogovoru o interoperabilnosti razlog ali del razloga za zavrnitev prošnje, bo mesto trgovanja svetovalo CNS ter obvestilo ESMA, katere druge CNS imajo dostop do mesta trgovanja, ESMA pa bo objavil to informacijo, tako da se lahko investicijska podjetja odločijo, da bodo uveljavljala svoje pravice v skladu s členom 37 Direktive 2014/65/EU glede teh CNS, s čimer bo omogočena alternativna ureditev dostopa.

Če pristojni organ zavrne dostop, izda svojo odločitev v dveh mesecih po prejetju prošnje iz odstavka 2 ter drug pristojni organ, mesto trgovanja in CNS obvesti o vseh razlogih, vključno z dokazi, na katerih temelji njegova odločitev.

5.   Kar zadeva izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, lahko mesto trgovanja, ki v koledarskem letu pred začetkom uporabe te uredbe ne dosega ustreznega praga, pred začetkom uporabe te uredbe obvesti ESMA in svoj pristojni organ, da ne želi, da bi bil ta člen v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi in ki se upoštevajo pri ustreznem pragu, zanj zavezujoč za obdobje trideset mesecev od začetka uporabe te uredbe. Mesto trgovanja, ki v nobenem letu tega ali morebitnega nadaljnjega obdobja trideset mesecev ne dosega ustreznega praga, lahko na koncu obdobja obvesti ESMA in svoj pristojni organ, da ne želi, da bi bil ta člen zanj zavezujoč za nadaljnjih trideset mesecev. Po obvestilu mesto trgovanja v obdobju trajanja izvzetja nima pravice do dostopa na podlagi člena 35 ali tega člena v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi in ki se upoštevajo pri ustreznem pragu. ESMA objavi seznam vseh prejetih obvestil.

Ustrezni prag za izvzetje je letni nominalni znesek trgovanja v višini 1 000 000 milijonov EUR. Nominalni znesek se izračuna z enojnim štetjem in vključuje vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, sklenjene v skladu s pravili mesta trgovanja.

Kadar je mesto trgovanja del skupine, ki je tesno povezana, se prag izračuna kot seštevek letnih nominalnih zneskov trgovanja vseh mest trgovanja v skupini, ki imajo sedež v Uniji.

Kadar je mesto trgovanja, ki je poslalo obvestilo v skladu s tem odstavkom, tesno povezano z eno ali več CNS, te CNS v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi in ki se upoštevajo pri ustreznem pragu, v obdobju izvzetja nimajo pravice do dostopa na podlagi člena 35 ali tega člena.

6.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)

posebne pogoje, pod katerimi lahko mesto trgovanja zavrne prošnjo za dostop, vključno s pogoji, ki temeljijo na pričakovanem obsegu poslov, številu in vrsti uporabnikov, ureditvi za obvladovanje operativnega tveganja ali zapletenosti ali drugih dejavnikih, ki povzročajo znatna nepotrebna tveganja;

(b)

pogoje, pod katerimi se dostop odobri, vključno s tajnostjo zagotovljenih informacij o finančnih instrumentih v fazi razvoja ter nediskriminatorno in pregledno podlago v zvezi s pristojbinami, povezanimi z dostopom;

(c)

pogoje, pod katerimi bo odobritev dostopa ogrozila nemoteno in pravilno delovanje trgov ali bi negativno vplivala na sistemsko tveganje;

(d)

postopek obveščanja v skladu s členom 5, vključno s podrobnejšo opredelitvijo izračuna nominalnega zneska in načinom, na katerega lahko ESMA preveri izračun obsegov in odobri izvzetje.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 37

Nediskriminatorni dostop do referenčnih meril in obveznost izdaje dovoljenj za uporabo referenčnih meril

1.   Kadar se vrednost finančnega instrumenta izračuna glede na referenčno merilo, oseba z lastninsko pravico v zvezi s tem referenčnim merilom zagotovi, da imajo CNS in mesta trgovanja za namene trgovanja in kliringa omogočen nediskriminatoren dostop do:

(a)

ustreznih podatkov o ceni in drugih prenosov podatkov ter informacij o sestavi, metodologiji in oblikovanju cen referenčnega merila za namene kliringa in trgovanja ter

(b)

dovoljenj.

Dovoljenje, ki vključuje dostop do informacij, se odobri na pravični, razumni in nediskriminatorni osnovi v treh mesecih od predložitve zahteve CNS ali mesta trgovanja.

Dostop se omogoči po razumni komercialni ceni ob upoštevanju cene, po kateri se pod enakovrednimi pogoji dovoli dostop do referenčnega merila ali pod enakovrednimi pogoji izda dovoljenje za uporabo pravic intelektualne lastnine drugi CNS, mestom trgovanja ali s tem povezanim osebam za namene kliringa in trgovanja. Različnim CNS, mestom trgovanja ali s tem povezanim osebam se lahko zaračunajo različne cene le, če je to objektivno upravičeno na podlagi razumnih poslovnih razlogov, na primer zahtevane količine, obsega ali področja uporabe.

2.   Kadar se po 3. januarju 2017 oblikuje novo referenčno merilo, začne obveznost izdajanja dovoljenj za uporabo referenčnih meril veljati najkasneje 30 mesecev po tem, ko se začne s finančnim instrumentom, ki se nanaša na to referenčno merilo, trgovati ali je uvrščen v trgovanje. Kadar ima oseba z lastninsko pravico v zvezi z novim referenčnim merilom v lasti že obstoječe merilo, ta oseba zagotovi, da novo merilo v primerjavi z obstoječimi referenčnimi merili izpolnjuje naslednji zahtevi:

(a)

novo referenčno merilo ni zgolj kopija ali priredba obstoječega referenčnega merila in tudi njegova metodologija, vključno s podatki, na katerih temelji, se bistveno razlikuje od obstoječih referenčnih meril ter

(b)

novo referenčno merilo ni nadomestek obstoječega referenčnega merila.

Ta odstavek ne posega v uporabo pravil o konkurenci, zlasti ne v člena 101 in 102 PDEU.

3.   Nobena CNS, mesto trgovanja ali s tem povezan subjekt z nobenim ponudnikom referenčnega merila ne sme skleniti dogovora, s katerim bi se:

(a)

kateri koli drugi CNS ali mestu trgovanja preprečil dostop do informacij ali pravic iz odstavka 1 ali

(b)

kateri koli drugi CNS ali mestu trgovanja preprečil dostop do dovoljenja iz odstavka 1.

4.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)

informacije, ki so prek izdaje dovoljenja na voljo izključno CNS ali mestu trgovanja v skladu z odstavkom 1(a);

(b)

druge pogoje, v katerih se odobri dostop, vključno z zaupnostjo predloženih informacij;

(c)

standarde, ki določajo, kako se lahko dokaže, da je referenčno merilo v skladu z odstavkom 2(a) in (b) zares novo.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 38

Dostop za CNS in mesta trgovanja iz tretjih držav

1.   Mesto trgovanja s sedežem v tretji državi lahko zaprosi za dostop do CNS s sedežem v Uniji le, če je Komisija sprejela sklep o tej tretji državi v skladu s členom 28(4). CNS s sedežem v tretji državi lahko zaprosi za dostop do mesta trgovanja v Uniji, če je priznana v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012. CNS in mesta trgovanja s sedežem v tretji državi smejo uveljaviti pravico dostopa iz členov 35 in 36 le, če Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 3, da pravni in nadzorni okvir te tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem, s katerim je CNS in mestom trgovanja, ki imajo dovoljenje v skladu s tujimi ureditvami, omogočen dostop do CNS in mest trgovanja s sedežem v tej tretji državi.

2.   CNS in mesta trgovanja s sedežem v tretji državi smejo zaprositi za dovoljenje in pravico do dostopa v skladu s členom 37 le, če Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 3 tega člena, da pravni okvir te tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem, v katerem je CNS in mestom trgovanja, ki imajo dovoljenje v tujih jurisdikcijah, pravično, smiselno in nediskriminatorno omogočen dostop do:

(a)

ustreznih podatkov o ceni ter drugih podatkov ter do informacij o sestavi, metodologiji in oblikovanju cen referenčnih meril za namene kliringa in trgovanja ter

(b)

dovoljenj

s strani oseb z lastninskimi pravicami v zvezi z referenčnimi merili, ki se uporabljajo v tej tretji državi.

3.   Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 51 sprejme sklepe, s katerimi določi, da pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da mesto trgovanja in CNS, ki imata v tej državi dovoljenje, izpolnjujeta pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz odstavka 2 tega člena in v zvezi s katerimi se v tej tretji državi izvaja učinkovit nadzor in izvrševanje.

Pravni in nadzorni okvir tretje države velja za enakovrednega, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

mesta trgovanja v tej tretji državi imajo dovoljenje ter se v zvezi z njimi izvaja stalen in učinkovit nadzor in uveljavljanje;

(b)

zagotavlja učinkovit enakovreden sistem, v katerem je CNS in mestom trgovanja, ki imajo dovoljenje v tujih ureditvah, omogočen dostop do CNS in mest trgovanja s sedežem v tej tretji državi;

(c)

pravni in nadzorni okvir te tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem, ki CNS in mestom trgovanja, ki imajo dovoljenje v tujih jurisdikcijah, pravično, smiselno in nediskriminatorno omogoča dostop do:

(i)

ustreznih podatkov o ceni ter drugih podatkov in informacij o sestavi, metodologiji in oblikovanju cen referenčnih meril uspešnosti namene kliringa in trgovanja; ter

(ii)

dovoljenj;

oseb z lastninskimi pravicami v zvezi z referenčnimi merili, ki se uporabljajo v tej tretji državi.

NASLOV VII

NADZORNI UKREPI NA PODROČJU POSEGANJA V ZVEZI S PRODUKTI IN POZICIJ

POGLAVJE 1

Spremljanje produktov in poseganje v zvezi s produkti

Člen 39

Spremljanje trga

1.   ESMA v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 spremlja trg finančnih instrumentov, ki se tržijo, razširjajo ali prodajajo v Uniji.

2.   EBA v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 spremlja trg strukturiranih vlog, ki se tržijo, razširjajo ali prodajajo v Uniji.

3.   Pristojni organi spremljajo trg finančnih instrumentov in strukturiranih vlog, ki se tržijo, razširjajo ali prodajajo v njihovi državi članici ali iz nje.

Člen 40

Pooblastila ESMA za začasno poseganje

1.   V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko ESMA, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3, v Uniji začasno prepove ali omeji:

(a)

trženje, razširjanje ali prodajo nekaterih finančnih instrumentov ali finančnih instrumentov, ki imajo nekatere opredeljene značilnosti, ali

(b)

vrsto finančnega posla ali prakse.

ESMA določi, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.

2.   ESMA sprejme odločitev iz odstavka 1 le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

predlagani ukrep se nanaša na resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali resnejšo nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)

v regulativnih zahtevah po pravu Unije, ki veljajo za finančni instrument ali posel, ta nevarnost ni obravnavana;

(c)

pristojni organ ali pristojni organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko ESMA kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 1, preden se finančni instrument začne tržiti, razširjati ali prodajati strankam.

3.   ESMA pri sprejemanju ukrepa na podlagi tega člena zagotovi, da ukrep:

(a)

nima negativnega učinka na učinkovitost finančnih trgov ali na vlagatelje, ki bi bil nesorazmeren glede na koristi ukrepa,

(b)

ne povzroča tveganja regulativne arbitraže in

(c)

je sprejet po posvetovanju z javnimi organi, pristojnimi za nadzor nad fizičnimi kmetijskimi trgi ter njihovo upravljanje in reguliranje v skladu z Uredbo (ES) št. 1234/2007, če se ukrep nanaša na izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode.

Kadar pristojni organ ali pristojni organi sprejmejo ukrep iz člena 42, lahko ESMA sprejme ukrepe iz odstavka 1, pri čemer mu ni treba izdati mnenja iz člena 43.

4.   Preden se ESMA odloči, da bo sprejel ukrep iz tega člena, pristojne organe obvesti o predlaganem ukrepu.

5.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o odločitvi glede sprejetja ukrepov iz tega člena. V obvestilu se navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi in koliko časa po objavi obvestila začnejo ukrepi veljati. Prepoved ali omejitev velja le za ukrepe, sprejete po začetku veljavnosti ukrepov.

6.   ESMA prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če se prepoved ali omejitev po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati.

7.   Ukrep, ki ga ESMA sprejme v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ.

8.   Komisija v skladu s členom 50 sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila in dejavnike, ki jih mora ESMA upoštevati pri določanju, kdaj pride do resnejših zadržkov glede zaščite vlagateljev ali kdaj so resneje ogroženi pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, kakor je navedeno v odstavku 2(a).

Med temi merili in dejavniki so:

(a)

stopnja kompleksnosti finančnega instrumenta ter povezava z vrsto stranke, ki se ji trži in proda;

(b)

obseg ali nominalna vrednost izdaje finančnih instrumentov;

(c)

stopnja inovativnosti finančnega instrumenta, dejavnosti ali prakse;

(d)

vzvod, ki ga finančni instrument ali praksa zagotavlja.

Člen 41

Pooblastila EBA za začasno poseganje

1.   V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1093/2010 lahko EBA, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3, v Uniji začasno prepove ali omeji:

(a)

trženje, razširjanje ali prodajo nekaterih strukturiranih vlog ali strukturiranih vlog z nekaterimi opredeljenimi značilnostmi ali

(b)

vrsto finančnega posla ali prakse.

EBA lahko določi, v katerih okoliščinah se prepoved ali omejitev uporablja oziroma da zanjo veljajo izjeme.

2.   EBA sprejme odločitev iz odstavka 1 le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

predlagani ukrep se nanaša na resen zadržek glede zaščite vlagateljev ali ogroženo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)

v regulativnih zahtevah po pravu Unije, ki veljajo za finančni instrument ali posel, ta nevarnost ni obravnavana;

(c)

pristojni organ ali pristojni organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko EBA kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 1, preden se strukturirana vloga začne tržiti, razširjati ali prodajati strankam.

3.   EBA pri sprejemanju ukrepa na podlagi tega člena zagotovi, da ukrep:

(a)

nima negativnega učinka na učinkovitost finančnih trgov ali na vlagatelje, ki bi bil nesorazmeren glede na koristi ukrepa, in

(b)

ne povzroča tveganja regulativne arbitraže.

Kadar pristojni organ ali pristojni organi sprejmejo ukrep iz člena 42, lahko EBA sprejme ukrepe iz odstavka 1, ne da bi izdal mnenje iz člena 43.

4.   Preden se EBA odloči, da bo sprejel ukrep iz tega člena, pristojne organe uradno obvesti o predlaganem ukrepu.

5.   EBA na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o vseh odločitvah za ukrepanje v skladu s tem členom. V obvestilu se navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi in koliko časa po objavi obvestila začnejo ukrepi veljati. Prepoved ali omejitev velja le za ukrepe, sprejete po začetku veljavnosti ukrepov.

6.   EBA prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece. Če se prepoved ali omejitev po treh mesecih ne podaljša, preneha veljati.

7.   Ukrep, ki ga EBA sprejme v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ.

8.   Komisija v skladu s členom 50 sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila in dejavnike, ki jih mora EBA upoštevati pri določanju, kdaj pride do resnejših zadržkov glede zaščite vlagateljev ali kdaj so resneje ogroženi pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ter stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, kakor je navedeno v odstavku 2(a).

Med temi merili in dejavniki so:

(a)

stopnja kompleksnosti strukturirane vloge ter povezava z vrsto stranke, ki se ji trži in proda;

(b)

obseg ali nominalna vrednost izdaje strukturiranih vlog;

(c)

stopnja inovativnosti strukturirane vloge, dejavnosti ali prakse;

(d)

vzvod, ki ga strukturirana vloga ali praksa zagotavlja.

Člen 42

Poseganje pristojnih organov v zvezi s produkti

1.   Pristojni organ lahko v državi članici ali iz države članice prepove ali omeji naslednje:

(a)

trženje, razširjanje ali prodajo nekaterih finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog ali pa finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog, ki imajo nekatere opredeljene značilnosti, ali

(b)

vrsto finančnega posla ali prakse.

2.   Pristojni organ lahko sprejme ukrep iz odstavka 1, če na podlagi utemeljenih razlogov meni, da:

(a)

bodisi

(i)

zaradi finančnega instrumenta, strukturirane vloge ali dejavnosti ali prakse nastane resen zadržek glede zaščite vlagateljev ali je resneje ogroženo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v vsaj eni državi članici ali

(ii)

ima izvedeni finančni instrument negativen učinek na mehanizme oblikovanja cen na osnovnem trgu;

(b)

obstoječe regulativne zahteve v skladu s pravom Unije, ki veljajo za finančni instrument, strukturirano vlogo ali dejavnost ali prakso, ne obravnavajo zadostno tveganj iz točke (a), zadevno vprašanje pa z boljšim nadzorom ali izvrševanjem obstoječih zahtev ne bi bilo bolje obravnavalo;

(c)

je ukrep sorazmeren ob upoštevanju narave ugotovljenih tveganj, strukture zadevnih vlagateljev ali udeležencev na trgu in verjetnega vpliva ukrepa na vlagatelje in udeležence na trgu, ki lahko imajo ali uporabljajo finančni instrument, strukturirano vlogo ali dejavnost ali prakso oziroma imajo koristi od nje;

(d)

se je pristojni organ ustrezno posvetoval s pristojnimi organi v drugih državah članicah, na katere morda ukrep znatno vpliva;

(e)

ukrep nima diskriminatornega učinka na storitve ali dejavnosti, ki se zagotavljajo iz druge države članice, in

(f)

se je ustrezno posvetoval z javnimi organi, pristojnimi za nadziranje, upravljanje in urejanje fizičnega kmetijskega trga v skladu z Uredbo 1234/2007/ES, kadar finančni instrument ali dejavnost ali praksa resno ogroža pravilno delovanje in celovitost fizičnega kmetijskega trga.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko pristojni organ kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 1, preden se finančni instrument ali strukturirana vloga začne tržiti, razširjati ali prodajati strankam.

Pristojni organ lahko opredeli, v katerih okoliščinah se prepoved ali omejitev uporablja oziroma da zanjo veljajo izjeme.

3.   Pristojni organ v skladu s tem členom ne uvede prepovedi ali omejitve, razen če najmanj en mesec, preden naj bi ukrep začel učinkovati, pisno ali na drug način, o katerem se organi dogovorijo, obvesti vse druge pristojne organe in ESMA o podrobnostih:

(a)

finančnega instrumenta, dejavnosti ali prakse, s katero je povezan predlagani ukrep;

(b)

natančne narave predlagane prepovedi ali omejitve in predvidenem začetku njene veljavnosti ter

(c)

dokazov, na katerih temelji njegova odločitev in na podlagi katerih meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2.

4.   Kadar pristojni organ v izjemnih primerih meni, da mora sprejeti nujne ukrepe na podlagi tega člena in preprečiti, da bi finančni instrumenti, strukturirane vloge, prakse ali dejavnosti iz odstavka 1 povzročili škodo, lahko sprejme začasni ukrep, a mora najmanj 24 ur pred nameravanim začetkom njegovega učinkovanja o tem uradno pisno obvestiti vse druge pristojne organe in ESMA – pri strukturiranih vlogah pa EBA –, če so izpolnjena vsa merila iz tega člena in če ni dvoma, da enomesečni rok za obvestilo ne bi omogočil ustrezne obravnave tega zadržka ali nevarnosti. Začasni ukrep pristojnega organa ne traja več kot tri mesece.

5.   Pristojni organ na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o odločitvi glede uvedbe prepovedi ali omejitve iz odstavka 1. V obvestilu so navedene podrobnosti o prepovedi ali omejitvi, koliko časa po objavi obvestila začnejo veljati ukrepi, in dokazi, na podlagi katerih pristojni organ meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2. Prepoved ali omejitev velja le za ukrepe, sprejete po objavi obvestila.

6.   Pristojni organ prekliče prepoved ali omejitev, če pogoji iz odstavka 2 ne veljajo več.

7.   Komisija v skladu s členom 50 sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila in dejavnike, ki jih mora ESMA upoštevati pri določanju, kdaj pride do resnejših zadržkov glede zaščite vlagateljev ali so resneje ogroženi pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela v vsaj eni državi članici, kakor je navedeno v odstavku 2(a).

Med temi merili in dejavniki so:

(a)

stopnja zapletenosti finančnega instrumenta ali strukturirane vloge ter povezava z vrsto stranke, ki se ji trži, razširja ali proda;

(b)

stopnja inovativnosti finančnega instrumenta ali strukturirane vloge, dejavnosti ali prakse;

(c)

vzvod, ki ga finančni instrument ali strukturirana vloga ali praksa zagotavlja;

(d)

velikost ali nominalna vrednost izdaje finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog glede na pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov.

Člen 43

Usklajevanje, ki ga izvajata ESMA in EBA

1.   ESMA – pri strukturiranih vlogah pa EBA – opravlja vlogo spodbujanja in usklajevanja v zvezi z ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členom 42. ESMA – pri strukturiranih vlogah pa EBA – zlasti zagotavlja, da so ukrepi, ki jih sprejme pristojni organ, utemeljeni in sorazmerni ter da pristojni organi po potrebi sprejmejo skladen pristop.

2.   Potem ko ESMA – pri strukturiranih vlogah pa EBA – v skladu s členom 42 prejme uradno obvestilo o ukrepu, ki bo uveden v skladu z navedenim členom, sprejme mnenje, ali je prepoved ali omejitev utemeljena in sorazmerna. Če ESMA – pri strukturiranih vlogah pa EBA – meni, da je za obravnavo tveganja potreben ukrep drugih pristojnih organov, to navede v mnenju. Mnenje se objavi na spletnem mestu ESMA, pri strukturiranih vlogah pa na spletnem mestu EBA.

3.   Če pristojni organ predlaga sprejetje ukrepov ali sprejme ukrepe, ki so v nasprotju z mnenjem ESMA oziroma EBA na podlagi odstavka 2, ali v nasprotju s tem mnenjem zavrne sprejetje ukrepov, na svojem spletnem mestu takoj objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni razloge za tako ravnanje.

POGLAVJE 2

Pozicije

Člen 44

Usklajevanje nacionalnih ukrepov za upravljanje pozicij in omejevanje pozicij, ki ga izvaja ESMA

1.   ESMA opravlja nalogo spodbujanja in usklajevanja v zvezi z ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členom 69(2)(o) in (p) Direktive 2014/65/EU. ESMA zlasti zagotavlja, da pristojni organi sprejmejo skladen pristop v zvezi s časom izvajanja teh pooblastil, vrsto in obsegom sprejetih ukrepov ter trajanjem in spremljanjem morebitnih ukrepov.

2.   Potem ko ESMA prejme uradno obvestilo o ukrepu v skladu s členom 79(5) Direktive 2014/65/EU, zabeleži ukrep in razloge zanj. ESMA v zvezi z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 69(2)(o) ali (p) Direktive 2014/65/EU, na svojem spletnem mestu objavi in posodablja zbirko podatkov s povzetki o veljavnih ukrepih, vključno s podrobnostmi o zadevni osebi, veljavnih finančnih instrumentih, omejitvah glede velikosti pozicije, ki jo lahko katera koli oseba kadar koli ima, morebitnih izjemah pri teh omejitvah, ki se odobrijo v skladu s členom 57 Direktive 2014/65/EU, in razlogih zanje.

Člen 45

Pooblastila ESMA na področju upravljanja pozicij

1.   V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko ESMA, če sta izpolnjena oba pogoja iz odstavka 2, sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)

zahteva po ustreznih informacijah od katere koli osebe o velikosti in namenu pozicije ali izpostavljenosti, ki izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta;

(b)

po analizi pridobljenih informacij v skladu s točko (a), zahteva, da te osebe zmanjšajo ali odpravijo pozicije ali izpostavljenosti v skladu z delegiranim aktom iz odstavka 10(b);

(c)

kot skrajni ukrep omeji možnosti, da osebe sklepajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti na primarne proizvode.

2.   ESMA sprejme odločitev iz odstavka 1 le, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

ukrepi, našteti v odstavku 1 obravnavajo nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, vključno s trgi primarnih proizvodov, v skladu s cilji iz člena 57(1) Direktive 2014/65/EU in tudi v zvezi z ureditvijo dobave fizičnega blaga, ali nevarnost za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)

pristojni organ ali pristojni organi niso sprejeli ukrepov za obravnavo nevarnosti ali pa je sprejeti ukrepi ne obravnavajo zadostno.

ESMA oceni izpolnjevanje pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka v skladu z merili in dejavniki, opredeljenimi v delegiranem aktu iz odstavka 10(a) tega člena.

3.   ESMA pri sprejemanju ukrepov iz člena 1 zagotovi, da ukrep:

(a)

pomembno obravnava nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, vključno s trgi primarnih proizvodov v skladu s cilji iz člena 57(1) Direktive 2014/65/EU in tudi v zvezi z ureditvijo dostave fizičnih primarnih proizvodov ali za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela ali znatno izboljša zmožnosti pristojnih organov za spremljanje nevarnosti, izmerjene v skladu z merili in dejavniki, opredeljenimi v delegiranem aktu iz odstavka 10(a) tega člena;

(b)

ne ustvarja tveganja regulativne arbitraže, izmerjene v skladu z odstavkom 10(c) tega člena;

(c)

se učinkovitost finančnih trgov ne zmanjša nesorazmerno zaradi naslednjih negativnih učinkov ukrepa (glede na njegove koristi): zmanjšanje likvidnosti teh trgov, omejitev pogojev za zmanjšanje tveganj, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančne nasprotne stranke, ali ustvarjanjem negotovosti za udeležence na trgih.

ESMA se pred sprejetjem ukrepov, ki se nanašajo na energetske proizvode na debelo, posvetuje z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

ESMA se pred sprejetjem ukrepov, ki se nanašajo na izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode posvetuje z javnimi organi, pristojnimi za nadzor nad fizičnimi kmetijskimi trgi ter njihovo upravljanje in reguliranje v skladu z Uredbo (ES) št. 1234/2007.

4.   Preden ESMA sprejme odločitev o uvedbi ali podaljšanju ukrepov iz odstavka 1, o predlaganem ukrepu obvesti ustrezne pristojne organe. V primeru zahteve v skladu s točkama (a) ali (b) odstavka 1 obvestilo vključuje podatke o osebi ali osebah, na katere je naslovljeno, ter podrobnosti in razloge zanj. V primeru ukrepa iz točke (c) odstavka 1 uradno obvestilo vsebuje podatke o zadevni osebi, veljavnih finančnih instrumentih, zadevnih količinskih ukrepih, kot je največja velikost pozicije, ki jo lahko sklene zadevna oseba, ter razloge za ukrep.

5.   Obvestilo se posreduje najmanj 24 ur pred predvidenim začetkom veljavnosti ali podaljšanjem ukrepa. Kadar ni mogoče upoštevati 24-urnega roka, lahko ESMA obvestilo izjemoma posreduje manj kot 24 ur pred začetkom veljavnosti ukrepa.

6.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o odločitvi o uvedbi ali podaljšanju ukrepov iz odstavka 1(c). Obvestilo vsebuje podatke o zadevni osebi, veljavnih finančnih instrumentih, zadevnih količinskih ukrepih, kot je največja velikost pozicije, ki jo lahko sklene zadevna oseba, ter razloge za ukrep.

7.   Ukrep v skladu z odstavkom 1(c) začne veljati, ko je obvestilo objavljeno, ali po objavi na datum, določen v obvestilu, in velja samo za posle, sklenjene po začetku veljavnosti ukrepa.

8.   ESMA svoje ukrepe iz odstavka 1(c) pregleduje v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če se ukrep po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati. Odstavki od 2 do 8 se uporabljajo tudi za podaljšanje ukrepov.

9.   Ukrep, ki ga ESMA sprejme v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ v skladu s členom 69(2)(o) ali (p) Direktive 2014/65/EU.

10.   Komisija v skladu s členom 50 sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila in dejavnike za določitev:

(a)

obstoja nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, vključno s trgi primarnih proizvodov, v skladu s cilji iz člena 57(1) Direktive 2014/65/EU in v zvezi z ureditvijo dobave fizičnega blaga, ali za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, kakor je navedeno v odstavku 2(a), pri čemer je treba upoštevati stopnjo, do katere se pozicije uporabljajo za zavarovanje pozicij v fizičnih primarnih proizvodih ali pogodbah na primarne proizvode, ter stopnjo, do katere so cene na zadevnih trgih določene glede na cene izvedenih finančnih instrumentov na blago;

(b)

ustreznega zmanjšanja pozicije ali izpostavljenosti, ki izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta iz odstavka 1(b) tega člena;

(c)

okoliščin, ko bi utegnilo nastati tveganje regulativne arbitraže iz odstavka 3(b) tega člena.

Pri teh merilih in dejavnikih je treba upoštevati osnutke regulativnih tehničnih standardov iz člena 57(3) Direktive 2014/65/EU in razlikovati med primeri, ko ESMA sprejme ukrepe, ker pristojni organ ni ukrepal, in primeri, ko ESMA obravnava dodatno tveganje, ki ga pristojni organ ne more ustrezno obravnavati, v skladu s členom 69(2)(j) ali (o) Direktive 2014/65/EU.

NASLOV VIII

STORITVE IN DEJAVNOSTI, KI JIH PODJETJA TRETJIH DRŽAV S PODRUŽNICO ALI BREZ NJE OPRAVLJAJO PO ODLOČITVI O ENAKOVREDNOSTI

Člen 46

Splošne določbe

1.   Podjetje tretje države lahko opravlja investicijske storitve ali izvaja investicijske posle z ali brez pomožnih storitev, za primerne nasprotne stranke in poklicne stranke v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU s sedežem v vsej Uniji, ne da bi zato moralo ustanoviti podružnice, če je registrirano v registru podjetij tretjih držav, ki ga vodi ESMA v skladu s členom 47.

2.   ESMA registrira podjetje tretje države, ki je vložilo vlogo za zagotavljanje investicijskih storitev ali opravljanje poslov v vsej Uniji v skladu z odstavkom 1 le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija sprejme sklep v skladu s členom 47(1);

(b)

podjetje ima dovoljenje v jurisdikciji, v kateri je ustanovljen glavni sedež za opravljanje investicijskih storitev ali poslov, ki jih je treba opraviti v Uniji, ter je predmet učinkovitega nadzora in uveljavljanja, s čimer se zagotovi popolna skladnost z zahtevami, ki veljajo v tej tretji državi;

(c)

sklenjeni so dogovori o sodelovanju v skladu z odstavkom 47(2).

3.   Kadar je podjetje tretje države registrirano v skladu s tem členom, mu države članice ne naložijo dodatnih zahtev v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba ali Direktiva 2014/65/EU, in podjetij tretjih držav ne obravnavajo bolj ugodno kot podjetja z Unije.

4.   Podjetje tretje države iz odstavka 1 svojo vlogo predloži ESMA po sprejetju sklepa Komisije iz člena 47, v katerem je določeno, da je pravni in nadzorni okvir tretje države, v katerem ima podjetje tretje države dovoljenje, enakovreden zahtevam iz člena 47(1).

Podjetje tretje države, ki je vlagatelj, predloži ESMA vse potrebne informacije za svojo registracijo. V 30 delovnih dneh od dneva prejema vloge ESMA oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora podjetje tretje države, ki je vlagatelj, predložiti dodatne informacije.

Sklep o registraciji temelji na pogojih iz odstavka 2.

V 180 delovnih dneh od predložitve popolne vloge ESMA pisno obvesti podjetje iz tretje države, ki je vlagatelj, o odobritvi ali zavrnitvi registracije, pri čemer navede v celoti utemeljeno obrazložitev.

Države članice lahko podjetjem tretjih držav na svojem ozemlju dovolijo opravljanje investicijskih storitev ali investicijskih poslov skupaj s pomožnimi dejavnostmi za primerne nasprotne stranke in poklicne stranke v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU v skladu z nacionalnimi ureditvami, če Komisija ne sprejme sklepa v skladu s členom 47(1) ali če ta sklepni ni več veljaven.

5.   Podjetja tretjih držav, ki opravljajo storitve v skladu s tem členom, še pred opravljanjem katere koli investicijske storitve obvestijo stranke s sedežem v Uniji, da ne smejo opravljati storitev za stranke, ki niso primerne nasprotne stranke, in poklicne stranke v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, ter da zanje nadzor v Uniji ne velja. Pri tem morajo navesti naziv in naslov pristojnega organa, ki je odgovoren za nadzor v zadevni tretji državi.

Informacije iz prvega pododstavka se predložijo v pisni obliki in na jasen način.

Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko upravičena nasprotna stranka ali poklicna stranka v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, ki ima sedež ali je locirana v Uniji, izključno na lastno pobudo sproži zagotavljanje investicijske storitve ali posla s strani podjetja iz tretje države, se ta člen ne uporablja za zagotavljanje te storitve ali posla za to osebo s strani podjetja iz tretje države, kar velja tudi za odnos, posebej povezan z zagotavljanjem te storitve ali posla. Pobuda takih strank podjetju iz tretje države ne daje pravice do trženja novih kategorij investicijskih produktov ali investicijskih storitev pri tem posamezniku.

6.   Podjetja tretjih držav, ki zagotavljajo storitve ali opravljajo posle v skladu s tem členom, pred zagotavljanjem storitev ali opravljanjem poslov za stranko s sedežem v Uniji zagotovijo možnost, da morebitne spore, povezane s temi storitvami ali posli, predložijo pristojnemu sodišču ali arbitražnemu sodišču v državi članici.

7.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so natančno opredeljene informacije, ki jih podjetje iz tretje države, ki je vlagatelj, predloži ESMA v svoji vlogi za registracijo v skladu z odstavkom 4, ter oblika informacij, ki jo je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 5.

ESMA predloži ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 47

Sklep o enakovrednosti

1.   Komisija lahko sprejme sklep v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2) za tretjo državo, v katerem navede, da pravne in nadzorne ureditve te tretje države zagotavljajo, da podjetja z dovoljenjem v tej tretji državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve skrbnega upravljanja in poslovanja, ki imajo enakovreden učinek kot zahteve iz te uredbe, Direktive 2013/36/EU in Direktive 2014/65/EU in izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo in navedenimi direktivami ter da pravni okvir te tretje države določa enakovreden učinkovit sistem za priznavanje investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v skladu s pravno ureditvijo tretje države.

Lahko se šteje, da ima okvir tretje države za skrbno upravljanje in poslovanje enakovreden učinek, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle v tej tretji državi, potrebujejo dovoljenje in so ves čas predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja;

(b)

za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle v tej tretji državi, veljajo zadostne kapitalske zahteve in ustrezne zahteve, ki se uporabljajo za zainteresirane strani in člane njihovega upravljalnega organa;

(c)

za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle, veljajo ustrezne organizacijske zahteve na področjih funkcij notranjega nadzora;

(d)

za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle, veljajo ustrezna pravila poslovanja;

(e)

zagotavlja preglednost in celovitost trga s preprečevanjem tržnih zlorab v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

2.   ESMA sklene dogovore o sodelovanju z zadevnimi pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili priznani kot dejansko enakovredni v skladu z odstavkom 1. V takšnih dogovorih se natančno opredeli vsaj naslednje:

(a)

mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, ki ga zahteva ESMA, vključno z dostopom do vseh informacij o podjetjih iz držav zunaj Unije, ki imajo dovoljenje v tretjih državah;

(b)

mehanizem za takojšnje obveščanje ESMA, kadar pristojni organ tretje države meni, da podjetje tretje države, ki ga nadzoruje in ga je ESMA registriral v registru iz člena 48, krši pogoje iz dovoljenja ali drugega prava, ki ga mora upoštevati;

(c)

postopke v zvezi s sodelovanjem nadzornih dejavnosti, vključno s pregledi na kraju samem, kjer je potrebno.

3.   Podjetje tretje države s sedežem v državi, katere pravni in nadzorni okvir je bil priznan kot dejansko enakovreden v skladu z odstavkom 1 in ki ima dovoljenje v skladu s členom 39 Direktive 2014/65/EU, lahko opravlja storitve in posle, zajete v dovoljenju, za primerne nasprotne stranke in poklicne stranke v smislu Oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU v drugih državah članicah Unije, ne da bi za to moralo ustanoviti nove podružnice. V ta namen mora spoštovati zahteve po informacijah za čezmejno opravljanje storitev in poslov iz člena 34 Direktive 2014/65/EU.

Podružnica ostane pod nadzorom države članice, v kateri je podružnica ustanovljena, v skladu s členom 39 Direktive 2014/65/EU. Brez poseganja v obveznosti sodelovanja iz Direktive 2014/65/EU pa lahko pristojni organ države članice, v kateri je podružnica ustanovljena, in pristojni organ države članice gostiteljice skleneta ustrezne sporazume o sodelovanju, da bi zagotovila, da bo podružnica podjetja iz tretje države, ki opravlja investicijske storitve znotraj Unije, nudila ustrezno raven zaščite vlagateljev.

4.   Podjetje tretje države ne sme več uporabljati pravic iz člena 46(1), če Komisija sprejme sklep v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2), s katerim razveljavi svojo odločitev na podlagi odstavka 1 tega člena v zvezi s to tretjo državo.

Člen 48

Register

ESMA vodi register podjetij tretjih držav, ki lahko opravljajo investicijske storitve ali investicijske posle v Uniji v skladu s členom 46. Register je javno dostopen na spletni strani ESMA in vsebuje informacije o storitvah ali poslih, ki jih lahko podjetja tretjih držav opravljajo, ter sklic na pristojni organ, odgovoren za nadzor teh podjetij v tretji državi.

Člen 49

Preklic registracije

1.   ESMA prekliče registracijo podjetja iz tretje države v registru iz člena 48, če:

(a)

ima utemeljene razloge na podlagi dokumentiranih dokazov, da je podjetje iz tretje države pri opravljanju investicijskih storitev in poslov v Uniji ravnalo tako, da je nedvomno škodovalo interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trgov; ali

(b)

ima utemeljene razloge na podlagi dokumentiranih dokazov, da je podjetje iz tretje države pri opravljanju investicijskih storitev in poslov v Uniji resno kršilo določbe, ki veljajo zanj v tretji državi, ter na podlagi katerih je Komisija sprejela sklep v skladu s členom 47(1);

(c)

zadevo posreduje pristojnemu organu tretje države, ta pa ne sprejme ustreznih ukrepov, potrebnih za zaščito vlagateljev in ustrezno delovanje trgov v Uniji, ali ne dokaže, da zadevno podjetje tretje države izpolnjuje zahteve, ki veljajo zanj v tretji državi; ter

(d)

najmanj 30 dni pred preklicem pristojnemu organu tretje države sporoči, da namerava preklicati registracijo podjetja tretje države.

2.   ESMA Komisijo takoj obvesti o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, in svojo odločitev objavi na spletni strani.

3.   Komisija oceni, ali pogoji, v skladu s katerimi je bil sklep iz člena 47(1) sprejet, za zadevno tretjo državo veljajo še naprej.

NASLOV IX

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

POGLAVJE 1

Delegirani akti

Člen 50

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(9), člena 2(2), člena 13(2), člena 15(5), člena 17(3), člena 19(2) in (3), člena 31(4), člena 40(8), člena 41(8), člena 42(7), člena 45(10) ter člena 52(10) in (12) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 2. julija 2014.

3.   Pooblastilo iz člena 1(9), člena 2(2), člena 13(2), člena 15(5), člena 17(3), člena 19(2) in (3), člena 31(4), člena 40(8), člena 41(8), člena 42(7), člena 45(10) ter člena 52(10) in (12) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(9), členom 2(2), členom 13(2), členom 15(5), členom 17(3), členom 19(2) in (3), členom 31(4), členom 40(8), členom 41(8), členom 42(7), členom 45(10) ter členom 52(10) in (12), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

POGLAVJE 2

Izvedbeni akti

Člen 51

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES (30). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

NASLOV X

KONČNE DOLOČBE

Člen 52

Poročila in pregled

1.   Do 3. marca 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, kakšen vpliv imajo obveznosti glede preglednosti, uvedene v skladu s členi 3 do 13, v praksi, zlasti vpliv mehanizma največjega obsega iz člena 5 – tudi na stroške trgovanja za upravičene nasprotne stranke in poklicne stranke ter na trgovanje z delnicam malih in srednjih podjetij – in na njegovo učinkovitost pri zagotavljanju, da uporaba ustreznih oprostitev ne bo vplivala na oblikovanje cen, in kako bi lahko deloval ustrezen mehanizem nalaganja sankcij pri kršitvah največjega obsega, ter kakšen vpliv naj bi imela uporaba in nadaljnja ustreznost opustitev obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem, uvedene v skladu s členoma 4(2) in (3) ter člena 9(2) do (5).

2.   Poročilo iz odstavka 1 zajema vpliv uporabe opustitve na podlagi člena 4(1)(a) in (b)(i) na evropske trge lastniških vrednostnih papirjev ter mehanizem največjega obsega po členu 5, zlasti glede:

(a)

ravni in trenda trgovanja v okviru nevidnih knjig naročil v Uniji od uvedbe te uredbe;

(b)

vpliva na kotirane razmike v zvezi s preglednostjo pred trgovanjem;

(c)

vpliva na obseg likvidnosti v vidnih knjigah naročil;

(d)

vpliva na konkurenco in vlagatelje v Uniji;

(e)

vpliva trgovanja z delnicami malih in srednjih podjetij;

(f)

dogodkov na mednarodni ravni ter pogovorov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

3.   Če je v poročilu ugotovljeno, da bi uporaba opustitve na podlagi člena 4(1)(a) in (b)(i) škodila oblikovanju cen ali trgovanju z delnicami malih in srednjih podjetij, Komisija po potrebi pripravi predloge glede uporabe navedenih opustitev, vključno s spremembami te uredbe. Takšni predlogi vključujejo oceno učinka predlaganih sprememb ter upoštevajo cilje te uredbe, učinek na motnje na trgu in konkurenco ter morebiten vpliv na vlagatelje v Uniji.

4.   Do 3. marca 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju člena 26, vključno s tem, ali vsebina in oblika poročil o poslih, ki jih prejemajo in si jih izmenjujejo pristojni organi, v celoti omogočata spremljanje poslov investicijskih podjetij v skladu s členom 26(1). Komisija lahko sprejme katere koli ustrezne predloge, vključno z zagotavljanjem, da se podatki o poslih posredujejo v sistem, ki ga določi ESMA, namesto pristojnim organom, kar zadevnim pristojnim organom omogoča dostop do vseh informacij, sporočenih v skladu s tem členom za namene te uredbe in Direktive 2014/65/EU in odkrivanje trgovanja z notranjimi informacijami in zlorabe trga v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014.

5.   Do 3. marca 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o primernih rešitvah za zmanjšanje nesimetričnosti informacij med udeleženci na trgu ter orodja, s katerimi bi regulativni organi na mestih trgovanja lahko bolje spremljali dejavnosti ponudbe. V tem poročilu je treba vsaj oceniti, ali je za izpolnitev teh ciljev izvedljiva uvedba evropskega sistema najboljše ponudbe in povpraševanja (European best bid and offer system – EBBO) za konsolidirane tečaje.

6.   Do 3. marca 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o doseženem napredku pri selitvi trgovanja s standardiziranimi izvedenimi finančnimi instrumenti OTC na borze ali elektronske trgovalne platforme v skladu s členoma 25 in 28.

7.   Do 3. julija 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o gibanju cen za podatke o preglednosti pred trgovanjem in po njem z reguliranih trgov, MTF, OTF, od APA in iz CTP.

8.   Do 3. julija 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o pregledu določb o interoperabilnosti iz člena 36 te uredbe in člena 8 Uredbe (EU) št. 648/2012.

9.   Do 3. julija 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi členov 35 in 36 te uredbe ter členov 7 in 8 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Do 3. julija 2021 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi člena 37.

10.   Do 3. julija 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o vplivu členov 35 in 36 te uredbe na novoustanovljene in pooblaščene CNS iz člena 35(5) in mesta trgovanja, ki so s temi CNS tesno povezana, ter o tem, ali se podaljša prehodno ureditev iz člena 35(5), ob upoštevanju morebitnih koristi za potrošnike zaradi izboljšanja konkurence in stopnje izbire, ki jo imajo udeleženci na trgu, pa tudi morebitnega nesorazmernega vpliva teh določb na novoustanovljene in pooblaščene CNS in omejitev lokalnih udeležencev na trgu pri dostopu do globalnih CNS ter nemoteno delovanje trga.

Komisija lahko na podlagi ugotovitev tega poročila sprejme delegirani akt v skladu s členom 50, s katerim podaljša prehodno obdobje v skladu s členom 35(5) za največ 30 mesecev.

11.   Do 3. julija 2019 Komisija po posvetovanju z ESMA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, ali je prag iz člena 36(5) še naprej ustrezen in ali je še naprej na voljo mehanizem izvzetja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi.

12.   Do 3. julija 2016 Komisija na podlagi ocene tveganja, ki jo pripravi ESMA, ob posvetovanju z ESRB, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem oceni potrebo po začasnem izvzetju izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, iz področja uporabe členov 35 in 36. To poročilo upošteva morebitna tveganja za splošno stabilnost in pravilno delovanje finančnih trgov v vsej Uniji zaradi določb o prostem dostopu v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi.

Komisija lahko na podlagi ugotovitev navedenega poročila sprejme delegirani akt v skladu s členom 50, s katerim izvzame izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, iz področja uporabe členov 35 in 36 za največ 30 mesecev od 3. januarja 2017.

Člen 53

Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

1.

členu 5(2) se doda naslednji pododstavek:

„ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov v skladu s tem odstavkom ne posega v predhodno določbo glede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6, kot je določeno v členu 95 Direktive 2014/65/EU (31).

(31)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).“;"

2.

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   CNS z dovoljenjem za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC mediskriminatorno in pregledno sprejme kliring takšnih pogodb, tudi kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pristojbine, povezane z dostopom, ne glede na mesto trgovanja. To zlasti zagotovi, da bo imelo mesto trgovanja pravico do nediskriminatorne obravnave pogodb, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja, kar zadeva:

(a)

zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pobota ekonomsko enakovrednih pogodb, če vključitev teh pogodb v postopke realizacije in druge postopke pobota CNS, ki temeljijo na veljavni zakonodaji o insolventnosti, ne bi ogrozila tekočega in pravilnega delovanja, veljavnosti ali izvršljivosti teh postopkov; ter

(b)

navzkrižno kritje s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS na podlagi modela tveganja, skladnega s členom 41.

CNS lahko zahteva, da zadevno mesto trgovanja izpolnjuje operativne in tehnične zahteve CNS, tudi zahteve o obvladovanju tveganja.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„6.   Pogoji iz odstavka 1 glede nediskriminatorne obravnave v smislu obravnave pogodb, s katerimi se trguje na zadevnem mestu trgovanja, kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pobota gospodarsko enakovrednih pogodb ter navzkrižnega kritja s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS, se natančneje določijo s tehničnimi standardi, ki se sprejmejo v skladu s členom 35(6)(e) Uredbe (EU) št. 600/2014 (32).“;

3.

v členu 81(3) se doda naslednji pododstavek:

„Repozitorij sklenjenih poslov posreduje podatke pristojnim organom v skladu z zahtevami iz člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 (32)“.

Člen 54

Prehodne določbe

1.   Podjetja tretjih držav lahko še naprej opravljajo storitve in posle v državah članicah v skladu z nacionalnimi ureditvami do tri leta po tem, ko Komisija v skladu s členom 47 sprejme sklep v zvezi z zadevno tretjo državo.

2.   Če Komisija oceni, da izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, v skladu s členom 52(12) ni potrebno izključiti iz področja uporabe členov 35 in 36, lahko CNS ali mesto trgovanja pred začetkom uporabe te uredbe pri svojem pristojnem organu zaprosi za dovoljenje za uporabo prehodne ureditve. Pristojni organ lahko ob upoštevanju tveganj zaradi uporabe pravic dostopa iz člena 35 ali 36 glede izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, za pravilno delovanje ustrezne CNS ali mesta trgovanja ob upoštevanju finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, odloči, da se člen 35 ali 36 ne uporablja za ustrezno CNS oz. mesto trgovanja v prehodnem obdobju do 3. julija 2019. Kadar se odobri prehodno obdobje, CNS ali mesto trgovanja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, v tem prehodnem obdobju nima pravice dostopa po členu 35 ali 36. Pristojni organ o odobritvi prehodnega obdobja obvesti ESMA in v zvezi s CNS kolegij pristojnih organov za to CNS.

Kadar je CNS, ki ji je bila odobrena uporaba prehodne ureditve, tesno povezana z enim ali več mesti trgovanja, ta mesta trgovanja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, v prehodnem obdobju nimajo pravice dostopa po členu 35 ali 36.

Kadar je mesto trgovanja, ki mu je bila odobrena uporaba prehodne ureditve, tesno povezano z eno ali več CNS, te CNS v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, v prehodnem obdobju nimajo pravice dostopa po členu 35 ali 36.

Člen 55

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 3. januarja 2017.

Ne glede na drugi odstavek se člen 1(8) in(9), člen 2(2), člen 5(6) in(9), člen 7(2), člen 9(5), člen 11(4), člen 12(2), člen 13(2), člen 14(7), člen 15(5), člen 17(3), člen 19(2) in (3), člen 20(3), člen 21(5), člen 22(4), člen 23(3), člen 25(3), člen 26(9), člen 27(3), člen 28(4), člen 28(5), člen 29(3), člen 30(2), člen 31(4), člen 32(1),(5) in (6), člen 33(2), člen 35(6), člen 36(6), člen 37(4), člen 38(3), člen 40(8), člen 41(8), člen 42(7), člen 45(10), člen 46(7), člen 47(1) in (4), člen 52(10) in (12) ter člen 54(1) uporabljajo takoj po začetku veljavnosti te uredbe.

Ne glede na drugi odstavek se člen 37(1), (2) in (3) uporablja od 3. januarja 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 161, 7.6.2012, str. 3.

(2)  UL C 143, 22.5.2012, str. 74.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. maja 2014.

(4)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(5)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (Glej stran 349 tega Uradnega lista).

(6)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(7)  Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1).

(8)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1).

(10)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(11)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(12)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(13)  Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

(14)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(15)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (Glej stran 1 tega Uradnega lista).

(16)  Direktiva 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga) (Glej stran 179 tega Uradnega lista).

(17)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(18)  UL C 147, 25.5.2012, str. 1.

(19)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(20)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(21)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(22)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(23)  Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

(24)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(25)  Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).

(26)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(27)  Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(28)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 149/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede posrednih ureditev kliringa, obveznosti kliringa, javnega registra, dostopa do mesta trgovanja, nefinančnih nasprotnih strank in tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS (UL L 52, 23.2.2013, str. 11).

(29)  Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).

(30)  Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).

(32)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84.


Top