29.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/1

(1)

Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna Republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno Kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska so 19. februarja 2013 podpisali Sporazum o enotnem sodišču za patente (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o ESP). Sporazum o ESP določa, da ne začne veljati pred prvim dnem četrtega meseca po začetku veljavnosti sprememb Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki se nanašajo na razmerje navedene uredbe s Sporazumom o ESP.

(2)

Kraljevina Belgija, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska, pogodbenice Pogodbe z dne 31. marca 1965 o ustanovitvi in statutu Sodišča Beneluksa (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o Sodišču Beneluksa), so 15. oktobra 2012 podpisale Protokol o spremembi navedene pogodbe. Z navedenim protokolom se je lahko na Sodišče Beneluksa prenesla pristojnost v določenih zadevah, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1215/2012.

(3)

Treba je urediti razmerje med Uredbo (EU) št. 1215/2012 ter Sporazumom o ESP in Pogodbo o Sodišču Beneluksa, in sicer s spremembami navedene uredbe.

(4)

Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa bi bilo treba šteti za sodišči v smislu Uredbe (EU) št. 1215/2012, da se zagotovita pravna varnost in predvidljivost za tožence, ki bi bili lahko toženi na teh dveh sodiščih v kraju v državi članici, ki ni država članica, določena v skladu s pravili Uredbe (EU) št. 1215/2012.

(5)

Spremembe Uredbe (EU) št. 1215/2012, predvidene v tej uredbi glede Enotnega sodišča za patente, so namenjene določitvi mednarodne pristojnosti navedenega sodišča in ne vplivajo na notranjo dodelitev postopkov med oddelki navedenega sodišča ali na ureditev iz Sporazuma o ESP glede izvajanja pristojnosti, vključno z izključno pristojnostjo, v prehodnem obdobju, predvidenem v navedenem sporazumu.

(6)

Kot sodišči, skupni več državam članicam, Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa ne moreta izvajati pristojnosti na podlagi nacionalnega prava glede tožencev, ki nimajo stalnega prebivališča v državi članici, tako kot jo lahko izvajajo sodišča v državah članicah. Da bi lahko navedeni sodišči izvajali pristojnost glede takih tožencev, bi bilo treba pravila Uredbe (EU) št. 1215/2012 v zvezi z zadevami, ki spadajo v pristojnost Enotnega sodišča za patente oziroma Sodišča Beneluksa, uporabljati tudi za tožence s stalnim prebivališčem v tretjih državah. Obstoječa pravila o pristojnosti iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 zagotavljajo tesno povezavo med postopki, za katere se uporablja navedena uredba, in ozemljem držav članic. Zato je upravičeno, da se uporaba navedenih pravil razširi na postopke zoper vse tožence, ne glede na njihovo stalno prebivališče. Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa (v nadaljnjem besedilu posamezno: skupno sodišče) bi morala pri uporabi pravil o pristojnosti iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 uporabljati le tista pravila, ki so ustrezna za zadeve, za katere je bila nanju prenesena pristojnost.

(7)

Skupno sodišče bi moralo na podlagi pravil subsidiarne pristojnosti imeti možnost obravnavati spore v postopkih v zvezi s kršitvijo evropskega patenta, ki je povzročila škodo tako v Uniji kot izven nje. Tako subsidiarno pristojnost bi bilo treba izvajati, če se premoženje v lasti toženca nahaja v kateri koli državi članici pogodbenici instrumenta o ustanovitvi skupnega sodišča, in je zadevni spor v zadostni meri povezan s katero koli tako državo članico, na primer zato, ker ima tožnik v njej stalno prebivališče ali so tam na voljo dokazi, povezani s sporom. Pri določanju svoje pristojnosti bi moralo skupno sodišče upoštevati vrednost zadevnega premoženja, ki ne bi smela biti neznatna in bi morala biti takšna, da bi bila mogoča vsaj delna izvršba sodne odločbe v državah članicah pogodbenicah instrumenta o ustanovitvi skupnega sodišča.

(8)

Pravila Uredbe (EU) št. 1215/2012 o litispendenci in sorodnih pravdah, katerih cilj je preprečiti vzporedne postopke in nezdružljive sodne odločbe, bi bilo treba uporabljati, kadar se sprožijo postopki pred skupnim sodiščem in pred sodiščem države članice, v kateri se ne uporabljata Sporazum o ESP ali, odvisno od primera, Pogodba o Sodišču Beneluksa.

(9)

Pravila Uredbe (EU) št. 1215/2012 o litispendenci in sorodnih pravdah bi bilo prav tako treba uporabljati, če se v prehodnem obdobju, predvidenem v Sporazumu o ESP, pred Enotnim sodiščem za patente na eni strani in pred nacionalnim sodiščem države članice pogodbenice Sporazuma o ESP na drugi strani začne postopek glede določenih vrst sporov.

(10)

V državi članici, ki ni pogodbenica, odvisno od primera, Sporazuma o ESP ali Pogodbe o Sodišču Beneluksa, bi morale biti sodne odločbe Enotnega sodišča za patente ali Sodišča Beneluksa priznane in izvršene v skladu z Uredbo (EU) št. 1215/2012.

(11)

Sodne odločbe sodišč države članice, ki ni pogodbenica, odvisno od primera, Sporazuma o ESP ali Pogodbe o Sodišču Beneluksa, bi morale biti priznane in izvršene v drugi državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. 1215/2012.

(12)

Uredbo (EU) št. 1215/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(14)

V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), sta obe državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(15)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja, vendar to ne posega v možnost, da Danska na podlagi člena 3 Sporazuma z dne 19. oktobra 2005 med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (5), uporablja spremembe Uredbe (EU) št. 1215/2012, določene v tej uredbi –