15.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/1

(1)

Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja –,Skupaj za novo rast'“, ki je bilo sprejeto 13. aprila 2011, ugotovila, da je treba preglednost socialnih in okoljskih informacij, ki jih dajejo na voljo podjetja v vseh sektorjih, dvigniti na primerljivo visoko raven v vseh državah članicah. To je popolnoma skladno z možnostjo, da lahko države članice, če je ustrezno, zahtevajo dodatno izboljšanje preglednosti nefinančnih informacij v podjetjih, pri čemer gre za proces, ki po svoji naravi nikoli ni zaključen.

(2)

Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–2014“, ki je bilo sprejeto 25. oktobra 2011, ponovno poudarila potrebo po izboljšanem razkrivanju socialnih in okoljskih informacij podjetij s predstavitvijo zakonodajnega predloga na tem področju.

(3)

Evropski parlament je v svojih resolucijah z dne 6. februarja 2013 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast ter o spodbujanju interesov družbe in poti k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju priznal, kako pomembno je, da podjetja širijo informacije o trajnosti, kot so socialni in okoljski dejavniki, za prepoznavanje tveganj za trajnost in krepitev zaupanja vlagateljev in potrošnikov. Dejansko je razkritje nefinančnih informacij nujen korak k obvladovanju prehoda na trajnostno globalno gospodarstvo, ki povezuje dolgoročno donosnost s socialno pravičnostjo in varstvom okolja. V tem pogledu razkritje nefinančnih informacij pripomore k merjenju, spremljanju in upravljanju uspešnosti podjetij ter njihovega vpliva na družbo. Zato je Evropski parlament Komisijo pozval, naj predloži zakonodajni predlog o razkritju nefinančnih informacij podjetij, ki bo omogočal visoko stopnjo prožnosti pri ukrepanju, da bo mogoče upoštevati večdimenzionalno naravo družbene odgovornosti podjetij in raznovrstnost politik družbene odgovornosti podjetij, ki jih izvajajo podjetja, in ustrezno stopnjo primerljivosti, da bo zadovoljevala potrebe vlagateljev in drugih zainteresiranih strani ter potrebo, da se potrošnikom zagotovi enostaven dostop do informacij o vplivu podjetij na družbo.

(4)

Usklajenost nacionalnih določb o razkrivanju nefinančnih informacij v zvezi z nekaterimi velikimi podjetji je enako pomembna za interese podjetij, delničarjev in drugih zainteresiranih strani. Uskladitev na navedenih področjih je potrebna, ker večina teh podjetij posluje v več kot eni državi članici.

(5)

Vzpostaviti je treba tudi določeno minimalno pravno zahtevo glede obsega informacij, ki bi jih morala podjetja v Uniji dati na voljo javnosti in organom. Podjetja, zajeta v tej direktivi, bi morala pošteno in celovito prikazati svoje politike, rezultate in tveganja.

(6)

Za izboljšanje skladnosti in primerljivosti razkritih nefinančnih informacij v Uniji bi morala nekatera velika podjetja pripraviti izjavo o nefinančnem poslovanju, v kateri bi morale biti navedene informacije vsaj o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, o spoštovanju človekovih pravic ter o zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju. V tako izjavo bi bilo treba vključiti opis politik, rezultatov in tveganj na tem področju, izjava pa bi morala biti priložena poslovnemu poročilu zadevnega podjetja. Izjava o nefinančnem poslovanju bi morala vključevati tudi informacije o postopkih skrbnega pregleda, ki jih izvaja podjetje, tudi o njegovih dobavnih in podizvajalskih verigah, kjer je to ustrezno in sorazmerno, da bi tako opredelili, preprečili in omejili obstoječe in potencialne škodljive učinke. Države članice bi morale imeti možnost, da podjetja, za katera velja ta direktiva, izvzamejo iz obveznosti pripraviti izjavo o nefinančnem poslovanju, kadar se pripravi ločeno poročilo, ki se nanaša na isto poslovno leto in vsebuje iste informacije.

(7)

Kadar se od podjetij zahteva priprava izjave o nefinančnem poslovanju, bi morala taka izjava v zvezi z okoljskimi zadevami vsebovati podrobnosti o prisotnih in predvidljivih vplivih dejavnosti podjetja na okolje in, po potrebi, na zdravje in varnost ter podrobnosti o uporabi obnovljivih in/ali neobnovljivih virov energije, emisijah toplogrednih plinov, rabi vode in onesnaževanju zraka. Na področju socialnih in kadrovskih zadev se lahko informacije v izjavi nanašajo na ukrepe za zagotavljanje enakosti med spoloma, izvajanje temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, delovne pogoje, socialni dialog, spoštovanje pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja, spoštovanje sindikalnih pravic, varnost in zdravje pri delu, dialog z lokalnimi skupnostmi in/ali sprejete ukrepe za zagotavljanje varstva in razvoja teh skupnosti. Na področju človekovih pravic, preprečevanja korupcije in podkupovanja bi lahko izjava o nefinančnem poslovanju vsebovala informacije o preprečevanju kršitev človekovih pravic in/ali o vzpostavljenih instrumentih za boj proti korupciji in podkupovanju.

(8)

Podjetja, za katera velja ta direktiva, bi morala zagotoviti primerne informacije v zvezi z zadevami, ki izstopajo kot tiste, ki bodo najverjetneje uresničile glavna tveganja resnih vplivov, skupaj s tistimi, ki so se že uresničila. Resnost takih učinkov bi morali presojati glede na njihovo razsežnost in pomembnost. Tveganja za škodljive učinke lahko izvirajo iz lastnih dejavnosti podjetja ali so povezana z njegovim delovanjem, pa tudi z njegovimi proizvodi, storitvami ali poslovnimi odnosi, kjer je to ustrezno in sorazmerno, vključno z dobavnimi in podizvajalskimi verigami. To ne bi smelo povzročiti nepotrebnega dodatnega upravnega bremena za mala in srednja podjetja (MSP).

(9)

Velika podjetja, za katera velja ta direktiva, lahko te informacije zagotovijo na podlagi nacionalnih okvirov, okvirov Unije, kot je sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ali mednarodnih okvirov, na primer pobude Združenih narodov (ZN) za globalni dogovor, vodilnih načel o podjetjih in človekovih pravicah: izvajanje okvira ZN za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja, standarda ISO 26000 Mednarodne organizacije za standardizacijo, tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela, pobude za globalno poročanje ali drugih priznanih mednarodnih okvirov.

(10)

Države članice bi morale zagotoviti obstoj primernih in učinkovitih sredstev, ki zagotavljajo, da podjetja razkrivajo nefinančne informacije v skladu s to direktivo. Zato bi morale države članice zagotoviti učinkovite nacionalne postopke, s katerimi se uveljavlja izpolnjevanje obveznosti iz te direktive, ter poskrbeti, da so ti postopki na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam, ki imajo v skladu z nacionalnim pravom pravni interes za zagotavljanje spoštovanja določb te direktive.

(11)

V odstavku 47 končnega dokumenta konference ZN Rio+20 z naslovom „Prihodnost, ki si jo želimo“, se priznava pomen trajnostnega poročanja podjetij in spodbuja podjetja, naj obravnavajo vključitev informacij o trajnosti v cikel poročanja, kjer je to ustrezno. Poleg tega se industrijo, zainteresirane vlade in zadevne zainteresirane strani spodbuja, naj, kadar je to ustrezno, s pomočjo sistema ZN razvijejo modele najboljše prakse in omogočijo lažje sprejemanje ukrepov za vključevanje finančnih in nefinančnih informacij ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med izvajanjem obstoječih okvirov.

(12)

Dostop vlagateljev do nefinančnih informacij je korak naprej k doseganju cilja, da se do leta 2020 v okviru časovnega načrta za Evropo, gospodarno z viri, vzpostavijo tržne in politične spodbude, ki nagrajujejo poslovne naložbe v učinkovitost.

(13)

Evropski svet je v svojih sklepih s 24. in 25. marca 2011 pozval k splošnemu zmanjšanju regulativnega bremena, zlasti za MSP, na evropski in nacionalni ravni ter predlagal ukrepe za povečanje produktivnosti, cilj strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast pa je izboljšati poslovno okolje za MSP in spodbujati uveljavljanje MSP na mednarodni ravni. Zato bi se morale nove zahteve o razkritju v skladu z načelom „najprej pomisli na male“ uporabljati samo za določena velika podjetja in skupine.

(14)

Področje uporabe teh zahtev o razkritju nefinančnih informacij bi bilo treba opredeliti glede na povprečno število zaposlenih, bilančno vsoto in čisti promet. MSP bi morala biti izvzeta iz dodatnih zahtev, obveznost razkritja izjave o nefinančnem poslovanju pa bi morala veljati samo za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa, ter za subjekte javnega interesa, ki so nadrejeno podjetje velike skupine, v obeh primerih pa je povprečno število zaposlenih večje od 500, kadar gre za skupino na konsolidirani podlagi. To državam članicam ne bi smelo preprečiti, da zahtevajo razkritje nefinančnih informacij od podjetij in skupin, ki niso podjetja, za katere velja ta direktiva.

(15)

Številna podjetja, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), so člani skupin podjetij. Konsolidirana poslovna poročila bi morala biti sestavljena tako, da se lahko informacije o takih skupinah podjetij sporočijo članom in tretjim osebam. Nacionalno pravo, ki ureja konsolidirana poslovna poročila, bi zato moralo biti usklajeno, da bi omogočilo doseganje cilja primerljivosti in skladnosti informacij, ki bi jih podjetja v Uniji morala objavljati.

(16)

Zakoniti revizorji in revizijska podjetja bi morali zgolj preveriti, da je bila predložena izjava o nefinančnem poslovanju ali ločeno poročilo. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost zahtevati, da informacije v izjavi o nefinančnem poslovanju ali v ločenem poročilu preveri neodvisni izvajalec storitev dajanja zagotovil.

(17)

Da bi podjetjem olajšali razkrivanje nefinančnih informacij, bi morala Komisija pripraviti nezavezujoče smernice, vključno s splošnimi in sektorskimi nefinančnimi ključnimi kazalniki uspešnosti. Komisija bi morala upoštevati obstoječe primere najboljših praks, mednarodni razvoj dogodkov in rezultate s tem povezanih pobud Unije. Komisija bi morala opraviti ustrezna posvetovanja, med drugim z ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Kar zadeva okoljske vidike, bi morala Komisija zajeti vsaj rabo zemljišč, vode in materialov ter emisije toplogrednih plinov.

(18)

Raznolikost sposobnosti in stališč članov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij omogoča dobro razumevanje poslovne organizacije in zadev zadevnih podjetij. Člani teh organov lahko zato na konstruktiven način preizkušajo odločitve poslovodstva in so bolj odprti za inovativne zamisli, s čimer se preprečijo podobna stališča članov, kar je znano tudi kot pojav „skupinskega razmišljanja“. Raznolikost zato prispeva k učinkovitemu nadzoru poslovodstva in uspešnemu upravljanju podjetja. Zato je pomembno izboljšati preglednost politike raznolikosti, ki se izvaja. Tako bi bil trg obveščen o praksah upravljanja podjetij, ta pa bi bila pod posrednim pritiskom glede oblikovanja bolj raznolikih odborov.

(19)

Obveznost razkritja politik raznolikosti v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi glede vidikov, kot so na primer starost, spol ali izobrazba in poklicne izkušnje, bi morala veljati samo za nekatera velika podjetja. Razkritje politike raznolikosti bi moralo biti vključeno v izjavo o upravljanju podjetja, kakor je določeno v členu 20 Direktive 2013/34/EU. Če se politika raznolikosti ne izvaja, njena uvedba ne bi smela biti obvezna, vendar bi morala izjava o upravljanju podjetja vsebovati jasno obrazložitev, zakaj se ne uvede.

(20)

Ugotavlja se, da obstajajo pobude na ravni Unije, vključno s poročanjem po posameznih državah za več sektorjev, da se je Evropski svet v svojih sklepih z 22. maja 2013 ter 19. in 20. decembra 2013 skliceval na poročanje po posameznih državah s strani velikih družb in skupin, da Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) vsebuje podobne določbe ter da obstajajo mednarodna prizadevanja za izboljšanje preglednosti finančnega poročanja. OECD je bila v okviru skupine G8 in G20 pozvana, da pripravi standardizirano podlago za poročanje, s katero bodo večnacionalna podjetja poročala davčnim organom po svetu, kjer ustvarjajo dobičke in plačujejo davke. Ta razvoj dogodkov dopolnjuje predloge iz te direktive, pri čemer gre v obeh primerih za primerne ukrepe glede na njihov namen.

(21)

Ker cilja te direktive, in sicer izboljšati ustreznost, skladnost in primerljivost informacij, ki jih razkrijejo določena velika podjetja in skupine v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinka lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(22)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s svobodo gospodarske pobude, spoštovanjem zasebnega življenja ter varstvom osebnih podatkov. To direktivo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(23)

Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 19a

Izjava o nefinančnem poslovanju

1.   Velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na dan bilance stanja večje od 500, v poslovno poročilo vključijo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki, kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter učinka njegovih dejavnosti, vsebuje vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, vključno z/s:

Kadar podjetje ne izvaja politik v zvezi z eno ali več navedenimi zadevami, to v izjavi o nefinančnem poslovanju jasno in utemeljeno obrazloži.

Kadar je to ustrezno, izjava o nefinančnem poslovanju iz prvega pododstavka vsebuje tudi sklice na zneske v letnih računovodskih izkazih in dodatna pojasnila v zvezi z njimi.

V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter učinka njegovih dejavnosti.

Države članice določijo, da lahko podjetje zahtevane informacije iz prvega pododstavka razkrije na podlagi nacionalnih okvirov, okvirov Unije ali mednarodnih okvirov in v tem primeru navede, katere okvire je uporabilo.

2.   Za podjetja, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1, se šteje, da so izpolnila obveznost glede analize nefinančnih informacij iz tretjega pododstavka člena 19(1).

3.   Podjetje, ki je odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavka 1, če so podjetje in njegova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo ali ločeno poročilo drugega podjetja, pripravljeno v skladu s členom 29 in tem členom.

4.   Kadar podjetje pripravlja ločeno poročilo za isto poslovno leto, ne glede na to, ali na podlagi nacionalnih okvirov, okvirov Unije ali mednarodnih okvirov, ki zajema informacije, potrebne za izjavo o nefinančnem poslovanju iz odstavka 1, lahko države članice to podjetje izvzamejo iz obveznosti priprave izjave o nefinančnem poslovanju, določene v odstavku 1, če se tako ločeno poročilo:

Odstavek 2 se smiselno uporablja za podjetja, ki pripravljajo ločeno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka.

5.   Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje preveri, ali je bila predložena izjava o nefinančnem poslovanju iz odstavka 1 ali ločeno poročilo iz odstavka 4.

6.   Države članice lahko zahtevajo, da informacije, navedene v izjavi o nefinančnem poslovanju iz odstavka 1 ali ločenem poročilu iz odstavka 4, preveri neodvisni izvajalec storitev dajanja zagotovil.“

2.

člen 20 se spremeni:

3.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 29a

Konsolidirana izjava o nefinančnem poslovanju

1.   Subjekti javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine, katere povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na dan bilance stanja na konsolidirani podlagi večje od 500, v konsolidirano poslovno poročilo vključijo tudi konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju, ki, kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti, vsebuje vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah spoštovanju človekovih pravic ter zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, vključno z/s:

Kadar skupina ne izvaja politik v zvezi z eno ali več navedenimi zadevami, to v konsolidirani izjavi o nefinančnem poslovanju jasno in utemeljeno obrazloži.

Kadar je to ustrezno, konsolidirana izjava o nefinančnem poslovanju iz prvega pododstavka vsebuje tudi sklice na zneske v konsolidiranih računovodskih izkazih in dodatna pojasnila v zvezi z njimi.

V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti.

Države članice določijo, da lahko obvladujoče podjetje zahtevane informacije iz prvega pododstavka razkrije na podlagi nacionalnih okvirov, okvirov Unije ali mednarodnih okvirov in v tem primeru navede, katere okvire je uporabilo.

2.   Za obvladujoče podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, se šteje, da je izpolnilo obveznost glede analize nefinančnih informacij iz tretjega pododstavka člena 19(1) in člena 29.

3.   Obvladujoče podjetje, ki je hkrati odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavka 1, če so izvzeto obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo ali ločeno poročilo drugega podjetja, pripravljeno v skladu s členom 29 in tem členom.

4.   Kadar obvladujoče podjetje pripravlja ločeno poročilo za isto poslovno leto, v katerega je vključena celotna skupina, ne glede na to, ali na podlagi nacionalnih okvirov, okvirov Unije ali mednarodnih okvirov, ter ki zajema informacije, potrebne za konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju iz odstavka 1, lahko države članice to obvladujoče podjetje izvzamejo iz obveznosti priprave konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju, določene v odstavku 1, če se tako ločeno poročilo:

Odstavek 2 se smiselno uporablja za obvladujoča podjetja, ki pripravljajo ločeno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka.

5.   Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje preveri, ali je bila predložena konsolidirana izjava o nefinančnem poslovanju iz odstavka 1 ali ločeno poročilo iz odstavka 4.

6.   Države članice lahko zahtevajo, da informacije, navedene v konsolidirani izjavi o nefinančnem poslovanju iz odstavka 1 ali ločenem poročilu iz odstavka 4, preveri neodvisni izvajalec zavarovalniških storitev.“

4.

v členu 33 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice zagotovijo, da so člani upravnega, poslovodnega in nadzornega organa podjetja, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotavljanje, da se:

pripravijo in objavijo v skladu z zahtevami iz te direktive in, če je ustrezno, z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002.“

5.

v členu 34 se doda naslednji odstavek:

„3.   Ta člen se ne uporablja za izjavo o nefinančnem poslovanju iz člena 19a(1) in konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju iz člena 29a(1) ali za ločeno poročilo iz členov 19a(4) in 29a(4).“

6.

v členu 48 se pred zadnjim odstavkom vstavi naslednji odstavek:

„V poročilu se ob upoštevanju razvoja dogodkov v OECD in rezultatov povezanih evropskih pobud preuči možnost uvedbe obveznosti za velika podjetja, da vsako leto predložijo poročilo po državah za vsako državo članico in tretjo državo, v kateri poslujejo, v katerem so navedene vsaj informacije o ustvarjenem dobičku, plačanem davku na dobiček in prejetih javnih subvencijah.“