8.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/72

(1)

Države članice imajo pravico, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energijskih virov, če spoštujejo potrebo po ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja.

(2)

Pri trenutnem stanju tehnološkega razvoja je za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, kot je plin iz skrilavca, potrebna kombinacija obsežnega hidravličnega lomljenja in usmerjenega (zlasti vodoravnega) vrtanja v obsegu in intenzivnosti, za kakršna so izkušnje v Uniji zelo omejene. Pri tehnologiji hidravličnega lomljenja se pojavljajo posebni izzivi, zlasti glede zdravja in okolja.

(3)

V resolucijah z dne 21. novembra 2012 je Evropski parlament opozoril na možnost znatnih koristi pridobivanja plina in nafte iz skrilavca ter Komisijo pozval, naj po vsej Uniji vzpostavi okvir za obvladovanje tveganj pri raziskovanju in pridobivanju nekonvencionalnih fosilnih goriv ter tako zagotovi, da se usklajene določbe glede varovanja zdravja ljudi in okolja uporabljajo v vseh državah članicah.

(4)

V sklepih z dne 22. maja 2013 je Evropski svet poudaril potrebo po diverzifikaciji oskrbe z energijo v Evropi in razvoju domačih virov energije, da se zagotovi zanesljivost oskrbe z energijo, zmanjša energetska odvisnost Unije navzven in spodbudi gospodarska rast. Svet je potrdil namero Komisije, da oceni, kako bolj sistematično uporabljati domače vire energije z vidika njihovega varnega, trajnostnega in stroškovno učinkovitega izkoriščanja ter pri tem upoštevati izbiro držav članic glede mešanice energijskih virov.

(5)

V sporočilu Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o raziskovanju in pridobivanju ogljikovodikov (kot je plin iz skrilavca) v EU z obsežnim hidravličnim lomljenjem (1) je Komisija opredelila morebitne nove priložnosti in izzive, povezane z nekonvencionalnim pridobivanjem ogljikovodikov v Uniji ter glavne elemente, za katere je menila, da so potrebni za zagotovitev varnosti te tehnologije. V sporočilu je ugotovila potrebo po priporočilu, v katerem bodo določena minimalna načela, ki bodo državam članicam v podporo pri raziskovanju in pridobivanju zemeljskega plina iz formacij skrilavca, ter bodo zagotovila varovanje podnebja in okolja, učinkovito rabo virov in obveščanje javnosti.

(6)

Na mednarodni ravni je Mednarodna agencija za energijo pripravila priporočila za varen razvoj pridobivanja plina iz nekonvencionalnih virov. Ta „zlata pravila“ zahtevajo čvrste in ustrezne regulativne ureditve, skrbno izbiro lokacij, ustrezno načrtovanje projektov, opredelitev tveganj v podzemlju, trdna pravila za zasnovo vrtin, preglednost pri izvajanju dejavnosti in spremljanje s tem povezanih učinkov, dobro gospodarjenje z vodami in ravnanje z odpadki ter zmanjšanje emisij v zrak in emisij toplogrednih plinov.

(7)

Za dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov, ki vključujejo obsežno hidravlično lomljenje, se uporabljata tako splošna kot tudi okoljska zakonodaja Unije, zlasti Direktiva Sveta 89/391/EEC (2) o zdravju in varnosti delavcev uvaja ukrepe za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu; Direktiva Sveta 92/91/EGS (3) o pridobivanju rudnin z vrtanjem določa minimalne zahteve za varnost in varovanje zdravja delavcev v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem; Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov predpisuje, da se dovoljenja izdajajo na nediskriminatoren način; Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki določa okvir na področju vodne politike, zahteva, da nosilec dejavnosti pridobi dovoljenje za odvzemanje vode in prepoveduje neposredno izpuščanje onesnaževal v podzemne vode; Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) o strateški okoljski presoji zahteva presojo načrtov in programov na področju energije, industrije, ravnanja z odpadki, gospodarjenja z vodami, prometa ali rabe zemljišč; Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) o okoljski odgovornosti se uporablja za poklicne dejavnosti, ki vključujejo dejavnosti, kot so ravnanje z odpadki in odvzemanje vode; Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) o odpadkih iz rudarskih dejavnosti ureja ravnanje s površinskimi in podzemnimi odpadki, ki nastajajo pri raziskovanju in pridobivanju ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem; Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) o podzemnih vodah od držav članic zahteva, da vzpostavijo ukrepe za preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal v podzemne vode; Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (10) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in Uredba (EU) št. 528/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov se uporabljata za uporabo kemikalij in biocidnih proizvodov, ki se lahko uporabijo za lomljenje; Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki določa okvir na področju odpadkov, predpisuje pogoje, ki se uporabljajo za ponovno uporabo tekočin, ki se pojavijo na površju po obsežnem hidravličnem lomljenju in med pridobivanjem; Uredba (EU) št. 525/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter Odločba 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 se uporabljata za ubežne emisije metana; Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15) o industrijskih emisijah se uporablja za objekte, na katerih se izvajajo dejavnosti, navedene v Prilogi I k tej direktivi; Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16) o presoji vplivov na okolje predpisuje izvedbo presoje vplivov na okolje za projekte, ki vključujejo pridobivanje nafte in zemeljskega plina v komercialne namene, če pridobljena količina presega 500 ton na dan za nafto in 500 000 m3 na dan za plin ter predpresojo za projekte globokih vrtin in površinske objekte za pridobivanje nafte in plina; Direktiva Sveta 96/82/ES (17) o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, in od 1. junija 2015 Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18) zavezujeta upravljavce obratov, v katerih so prisotne nevarne snovi, ki presegajo določene mejne vrednosti, opredeljene v Prilogi I k tema direktivama, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in omejevanje njihovih posledic za zdravje ljudi in okolje. To velja med drugim za dejavnosti kemijske in toplotne obdelave ter z njimi povezano skladiščenje pri izkoriščanju rudnin v rudnikih in kamnolomih ter za podzemno skladiščenje plina na kopnem.

(8)

Vendar pa je bila okoljska zakonodaja Unije pripravljena, ko se obsežno hidravlično lomljenje v Evropi ni uporabljalo. Zaradi tega v veljavni zakonodaji Unije niso v celoti obravnavani nekateri okoljski vidiki, povezani z raziskovanjem in pridobivanjem ogljikovodikov s to metodo, zlasti kar zadeva strateško načrtovanje, oceno podzemnih tveganj, nepoškodovanost vrtin, spremljanje izhodiščnega stanja in izvajanja dejavnosti, zajemanje emisij metana in razkrivanje podatkov o kemikalijah, uporabljenih v posameznih vrtinah.

(9)

Zato je treba določiti minimalna načela, ki jih morajo države članice upoštevati pri uporabi ali prilagajanju svojih predpisov v zvezi z dejavnostmi, ki vključujejo obsežno hidravlično lomljenje. Nabor pravil bi zagotovil enake pogoje za nosilce dejavnosti ter povečal zaupanje vlagateljev in delovanje enotnega trga z energijo. Jasna in pregledna pravila bi pomagala ublažiti tudi zaskrbljenost javnosti in morebitno nasprotovanje razvoju pridobivanja plina iz skrilavca. Ta nabor pravil ne pomeni, da so si države članice dolžne prizadevati za raziskovanje ali izkoriščanje v dejavnostih, pri katerih se uporablja obsežno hidravlično lomljenje, če tega ne želijo, niti jim ni preprečeno, da bi obdržale ali uvedle podrobnejše ukrepe, ki ustrezajo posebnim nacionalnim, regionalnim ali lokalnim pogojem.

(10)

V Uniji ni izkušenj z izdajanjem dovoljenj za pridobivanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem, malo pa jih je z izdajanjem dovoljenj za raziskovanje. Zato je treba spremljati uporabo zakonodaje Unije in tega priporočila v državah članicah. Posodobitev tega priporočila ali priprava pravno zavezujočih določb je lahko potrebna zaradi tehničnega napredka, potrebe po obravnavanju tveganj in vplivov raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov s tehnikami, različnimi od obsežnega hidravličnega lomljenja, nepredvidenih izzivov pri uporabi zakonodaje Unije ali raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem v dejavnostih na morju.

(11)

Zato je v tem trenutku potrebno to priporočilo, ki določa minimalna načela, ki jih je treba uporabljati kot skupno podlago za raziskovanje ali pridobivanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem. Priporočilo dopolnjuje veljavno zakonodajo Unije, ki se uporablja za projekte, ki vključujejo obsežno hidravlično lomljenje, in bi ga morale države članice izvesti v 6 mesecih.

(12)

To priporočilo spoštuje pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do življenja in pravico do osebne integritete, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do gospodarske pobude, pravico do lastnine in visoko stopnjo zdravstvene in okoljske zaščite. To priporočilo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

1.1

To priporočilo določa minimalna načela, potrebna za podporo državam članicam, ki želijo izvajati raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem ter hkrati zagotoviti varovanje javnega zdravja, podnebja in okolja, učinkovito rabo virov in obveščenost javnosti.

1.2

Pri uporabi svojih veljavnih predpisov, s katerimi izvajajo zakonodajo Unije, ali njihovem prilagajanju potrebam in posebnostim raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem se države članice spodbuja, da uporabijo ta načela, ki se nanašajo na načrtovanje, oceno objektov, dovoljenja, obratovalne in okoljske značilnosti, zaprtje ter javno udeležbo in razširjanje informacij.

(a)

„obsežno hidravlično lomljenje“ pomeni vbrizgavanje v vrtino najmanj 1 000 m3 vode na fazo lomljenja oziroma najmanj 10 000 m3 vode v celotnem postopku lomljenja;

(b)

„objekt“ vključuje vse povezane podzemne objekte, namenjene raziskovanju ali pridobivanju ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem.

3.1

Pred izdajo dovoljenj za raziskovanje in/ali pridobivanje ogljikovodikov, na podlagi katerih je možna uporaba obsežnega hidravličnega lomljenja, bi morale države članice pripraviti strateško okoljsko presojo za preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje zdravstvenih in okoljskih vplivov ter tveganj. To presojo bi bilo treba opraviti na podlagi zahtev Direktive 2001/42/ES.

3.2

Države članice bi morale zagotoviti jasna pravila o morebitnih omejitvah dejavnosti, na primer na zaščitenih, poplavnih ali potresno ogroženih območjih in o najmanjših razdaljah med dovoljenimi dejavnostmi ter stanovanjskimi in vodovarstvenimi območji. Prav tako bi morale določiti najmanjšo globinsko razdaljo med območjem, na katerem se bo izvajalo lomljenje, in podzemno vodo.

3.3

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da se presoja vplivov na okolje opravi na podlagi zahtev Direktive 2011/92/EU.

3.4

Države članice bi morale prizadeti javnosti omogočiti, da dovolj zgodaj in učinkovito sodeluje pri pripravi strategije iz točke 3.1 in presoji vplivov iz točke 3.3.

(a)

za potrebna dovoljenja odgovoren več kot en pristojni organ;

(b)

vključen več kot en nosilec dejavnosti;

(c)

za določeno fazo projekta potrebno več kot eno dovoljenje;

(d)

v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije potrebno več kot eno dovoljenje.

5.1

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da so geološke formacije na lokaciji primerne za raziskovanje ali izkoriščanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem. Zagotoviti bi morale, da nosilci dejavnosti pripravijo opis značilnosti in oceno tveganj za potencialno lokacijo ter za njeno površinsko in podzemno okolico.

5.2

Ocena tveganj bi morala temeljiti na podatkih, ki zadoščajo, da se lahko opišejo značilnosti potencialnega območja raziskovanja in pridobivanja ter opredelijo vse možne poti izpostavljenosti. Na ta način bi se lahko ocenila nevarnost uhajanja ali prehajanja vrtalnih tekočin, tekočin za hidravlično lomljenje, naravno prisotnega materiala, ogljikovodikov in plinov iz vrtine ali ciljnih formacij ter povzročanja potresov.

5.3

Ocena tveganj bi morala:

5.4

Lokacija bi smela biti izbrana samo tedaj, ko iz ocene tveganja, izvedene v skladu s točkami 5.1, 5.2 in 5.3, izhaja, da obsežno hidravlično lomljenje ne bo povzročilo neposrednega izliva onesnaževal v podzemne vode in da ne bo nastala škoda za druge dejavnosti v okolici objekta.

6.1

Preden se začne izvajati obsežno hidravlično lomljenje, bi morale države članice zagotoviti, da:

6.2

Treba bi bilo določiti izhodiščno stanje za:

(a)

nosilci dejavnosti ali skupine nosilcev dejavnosti uporabljajo integriran pristop k razvoju območja pridobivanja, katerega cilj je preprečevanje in zmanjševanje okoljskih in zdravstvenih vplivov in tveganj, tako za delavce kot tudi za prebivalstvo;

(b)

so pred začetkom pridobivanja izpolnjene zahteve glede obratovanja objekta. Če je glavni namen objekta pridobivanje nafte z obsežnim hidravličnim lomljenjem, bi morala biti nameščena posebna infrastruktura za zajemanje in transport spremljajočega zemeljskega plina.

9.1

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilci dejavnosti uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike, pri čemer upoštevajo zadevne rezultate izmenjave informacij, ki jo organizira Komisija med državami članicami, zadevnimi panogami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, ter dobro industrijsko prakso za preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje vplivov in tveganj, povezanih s projekti raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov.

9.2

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilci dejavnosti:

9.3

Države članice bi morale pri obsežnem hidravličnem lomljenju spodbujati odgovorno rabo vodnih virov.

10.1

Države članice bi morale zagotoviti, da:

10.2

Države članice bi morale nosilce dejavnosti spodbujati, da uporabljajo tehnike lomljenja s čim manjšo porabo vode in nastajanjem odpadkov ter da ne uporabljajo nevarnih kemikalij, kadar koli je to tehnično izvedljivo in dopustno z zdravstvenega, okoljskega in podnebnega vidika.

11.1

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilec dejavnosti redno spremlja objekt ter njegovo površinsko in podzemno okolico, ki ju lahko prizadenejo dejavnosti v fazi raziskovanja in pridobivanja, zlasti pa pred obsežnim hidravličnim lomljenjem, med njim ter po njem.

11.2

Pri naknadnem spremljanju bi se morali sklicevati na izhodiščno raziskavo, ki se zahteva v skladu s točkama 6.1 in 6.2.

11.3

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilec dejavnosti poleg okoljskih parametrov iz izhodiščne raziskave spremlja tudi naslednje obratovalne parametre:

11.4

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilci dejavnosti spremljajo učinke obsežnega hidravličnega lomljenja na nepoškodovanost vrtin in drugih grajenih objektov v površinski in podzemni okolici, ki bi lahko bili prizadete zaradi izvajanja dejavnosti.

11.5

Države članice bi morale zagotoviti, da se rezultati spremljanja sporočajo pristojnim organom.

12.1

Države članice bi morale uporabljati določbe o okoljski odgovornosti za vse dejavnosti, ki se izvajajo na lokaciji objekta, vključno s tistimi, ki trenutno ne spadajo v področje uporabe Direktive 2004/35/ES.

12.2

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilec dejavnosti pred začetkom izvajanja dejavnosti, ki vključujejo obsežno hidravlično lomljenje, predloži finančno ali drugo enakovredno jamstvo, ki krije določila iz dovoljenja in morebitne obveznosti iz naslova okoljske škode.

13.1

Države članice bi morale zagotoviti, da imajo pristojni organi ustrezne človeške, tehnične in finančne vire za opravljanje svojih nalog.

13.2

Države članice bi morale preprečevati nasprotja interesov med regulativno funkcijo pristojnih organov in njihovo funkcijo, ki je povezana z gospodarskim razvojem virov.

(a)

nosilec dejavnosti javno širi informacije o kemikalijah in količinah vode, ki jih namerava uporabiti in jih je dejansko uporabil za obsežno hidravlično lomljenje vsake vrtine. V teh informacijah bi moral navesti nazive vseh snovi in njihove številke Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS), priložiti varnostne liste, če so na voljo, ter navesti največje koncentracije snovi v tekočini za lomljenje;

(b)

pristojni organi bi morali v šestih mesecih od objave tega priporočila in v časovnih presledkih največ dvanajstih mesecev na javno dostopni spletni strani objavljati naslednje informacije:

(c)

pristojni organi bi morali brez nepotrebnega odlašanja javnost obveščati tudi o naslednjem:

16.1

Države članice, ki so se odločile, da bodo raziskovale ali izkoriščale ogljikovodike z obsežnim hidravličnim lomljenjem, so pozvane, da uveljavijo minimalna načela iz tega priporočila najpozneje do 28. julija 2014 in da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih uvedle na podlagi tega priporočila, prvič najpozneje decembra 2014.

16.2

Komisija bo pozorno spremljala izvajanje priporočila, pri čemer bo primerjala razmere v državah članicah v javno dostopni preglednici dosežkov.

16.3

Komisija bo učinkovitost priporočila pregledala 18 mesecev po njegovi objavi.

16.4

Pregled bo vseboval oceno uporabe priporočila, upošteval napredek pri izmenjavi informacij o najboljših razpoložljivih tehnikah, uporabo ustreznih referenčnih dokumentov BAT in morebitno potrebo po posodobitvi določb priporočila. Komisija bo odločila, ali mora za raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem predložiti zakonodajne predloge s pravno zavezujočimi določbami.