EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014H0070

2014/70/EU: Priporočilo Komisije z dne 22. januarja 2014 o minimalnih načelih za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca), pri katerem se uporablja obsežno hidravlično lomljenje

OJ L 39, 8.2.2014, p. 72–78 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2014/70/oj

8.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/72


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 22. januarja 2014

o minimalnih načelih za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca), pri katerem se uporablja obsežno hidravlično lomljenje

(2014/70/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Države članice imajo pravico, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energijskih virov, če spoštujejo potrebo po ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja.

(2)

Pri trenutnem stanju tehnološkega razvoja je za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, kot je plin iz skrilavca, potrebna kombinacija obsežnega hidravličnega lomljenja in usmerjenega (zlasti vodoravnega) vrtanja v obsegu in intenzivnosti, za kakršna so izkušnje v Uniji zelo omejene. Pri tehnologiji hidravličnega lomljenja se pojavljajo posebni izzivi, zlasti glede zdravja in okolja.

(3)

V resolucijah z dne 21. novembra 2012 je Evropski parlament opozoril na možnost znatnih koristi pridobivanja plina in nafte iz skrilavca ter Komisijo pozval, naj po vsej Uniji vzpostavi okvir za obvladovanje tveganj pri raziskovanju in pridobivanju nekonvencionalnih fosilnih goriv ter tako zagotovi, da se usklajene določbe glede varovanja zdravja ljudi in okolja uporabljajo v vseh državah članicah.

(4)

V sklepih z dne 22. maja 2013 je Evropski svet poudaril potrebo po diverzifikaciji oskrbe z energijo v Evropi in razvoju domačih virov energije, da se zagotovi zanesljivost oskrbe z energijo, zmanjša energetska odvisnost Unije navzven in spodbudi gospodarska rast. Svet je potrdil namero Komisije, da oceni, kako bolj sistematično uporabljati domače vire energije z vidika njihovega varnega, trajnostnega in stroškovno učinkovitega izkoriščanja ter pri tem upoštevati izbiro držav članic glede mešanice energijskih virov.

(5)

V sporočilu Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o raziskovanju in pridobivanju ogljikovodikov (kot je plin iz skrilavca) v EU z obsežnim hidravličnim lomljenjem (1) je Komisija opredelila morebitne nove priložnosti in izzive, povezane z nekonvencionalnim pridobivanjem ogljikovodikov v Uniji ter glavne elemente, za katere je menila, da so potrebni za zagotovitev varnosti te tehnologije. V sporočilu je ugotovila potrebo po priporočilu, v katerem bodo določena minimalna načela, ki bodo državam članicam v podporo pri raziskovanju in pridobivanju zemeljskega plina iz formacij skrilavca, ter bodo zagotovila varovanje podnebja in okolja, učinkovito rabo virov in obveščanje javnosti.

(6)

Na mednarodni ravni je Mednarodna agencija za energijo pripravila priporočila za varen razvoj pridobivanja plina iz nekonvencionalnih virov. Ta „zlata pravila“ zahtevajo čvrste in ustrezne regulativne ureditve, skrbno izbiro lokacij, ustrezno načrtovanje projektov, opredelitev tveganj v podzemlju, trdna pravila za zasnovo vrtin, preglednost pri izvajanju dejavnosti in spremljanje s tem povezanih učinkov, dobro gospodarjenje z vodami in ravnanje z odpadki ter zmanjšanje emisij v zrak in emisij toplogrednih plinov.

(7)

Za dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov, ki vključujejo obsežno hidravlično lomljenje, se uporabljata tako splošna kot tudi okoljska zakonodaja Unije, zlasti Direktiva Sveta 89/391/EEC (2) o zdravju in varnosti delavcev uvaja ukrepe za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu; Direktiva Sveta 92/91/EGS (3) o pridobivanju rudnin z vrtanjem določa minimalne zahteve za varnost in varovanje zdravja delavcev v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem; Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov predpisuje, da se dovoljenja izdajajo na nediskriminatoren način; Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki določa okvir na področju vodne politike, zahteva, da nosilec dejavnosti pridobi dovoljenje za odvzemanje vode in prepoveduje neposredno izpuščanje onesnaževal v podzemne vode; Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) o strateški okoljski presoji zahteva presojo načrtov in programov na področju energije, industrije, ravnanja z odpadki, gospodarjenja z vodami, prometa ali rabe zemljišč; Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) o okoljski odgovornosti se uporablja za poklicne dejavnosti, ki vključujejo dejavnosti, kot so ravnanje z odpadki in odvzemanje vode; Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) o odpadkih iz rudarskih dejavnosti ureja ravnanje s površinskimi in podzemnimi odpadki, ki nastajajo pri raziskovanju in pridobivanju ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem; Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) o podzemnih vodah od držav članic zahteva, da vzpostavijo ukrepe za preprečevanje ali omejevanje vnosa onesnaževal v podzemne vode; Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (10) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in Uredba (EU) št. 528/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov se uporabljata za uporabo kemikalij in biocidnih proizvodov, ki se lahko uporabijo za lomljenje; Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki določa okvir na področju odpadkov, predpisuje pogoje, ki se uporabljajo za ponovno uporabo tekočin, ki se pojavijo na površju po obsežnem hidravličnem lomljenju in med pridobivanjem; Uredba (EU) št. 525/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter Odločba 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 se uporabljata za ubežne emisije metana; Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15) o industrijskih emisijah se uporablja za objekte, na katerih se izvajajo dejavnosti, navedene v Prilogi I k tej direktivi; Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16) o presoji vplivov na okolje predpisuje izvedbo presoje vplivov na okolje za projekte, ki vključujejo pridobivanje nafte in zemeljskega plina v komercialne namene, če pridobljena količina presega 500 ton na dan za nafto in 500 000 m3 na dan za plin ter predpresojo za projekte globokih vrtin in površinske objekte za pridobivanje nafte in plina; Direktiva Sveta 96/82/ES (17) o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, in od 1. junija 2015 Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18) zavezujeta upravljavce obratov, v katerih so prisotne nevarne snovi, ki presegajo določene mejne vrednosti, opredeljene v Prilogi I k tema direktivama, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in omejevanje njihovih posledic za zdravje ljudi in okolje. To velja med drugim za dejavnosti kemijske in toplotne obdelave ter z njimi povezano skladiščenje pri izkoriščanju rudnin v rudnikih in kamnolomih ter za podzemno skladiščenje plina na kopnem.

(8)

Vendar pa je bila okoljska zakonodaja Unije pripravljena, ko se obsežno hidravlično lomljenje v Evropi ni uporabljalo. Zaradi tega v veljavni zakonodaji Unije niso v celoti obravnavani nekateri okoljski vidiki, povezani z raziskovanjem in pridobivanjem ogljikovodikov s to metodo, zlasti kar zadeva strateško načrtovanje, oceno podzemnih tveganj, nepoškodovanost vrtin, spremljanje izhodiščnega stanja in izvajanja dejavnosti, zajemanje emisij metana in razkrivanje podatkov o kemikalijah, uporabljenih v posameznih vrtinah.

(9)

Zato je treba določiti minimalna načela, ki jih morajo države članice upoštevati pri uporabi ali prilagajanju svojih predpisov v zvezi z dejavnostmi, ki vključujejo obsežno hidravlično lomljenje. Nabor pravil bi zagotovil enake pogoje za nosilce dejavnosti ter povečal zaupanje vlagateljev in delovanje enotnega trga z energijo. Jasna in pregledna pravila bi pomagala ublažiti tudi zaskrbljenost javnosti in morebitno nasprotovanje razvoju pridobivanja plina iz skrilavca. Ta nabor pravil ne pomeni, da so si države članice dolžne prizadevati za raziskovanje ali izkoriščanje v dejavnostih, pri katerih se uporablja obsežno hidravlično lomljenje, če tega ne želijo, niti jim ni preprečeno, da bi obdržale ali uvedle podrobnejše ukrepe, ki ustrezajo posebnim nacionalnim, regionalnim ali lokalnim pogojem.

(10)

V Uniji ni izkušenj z izdajanjem dovoljenj za pridobivanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem, malo pa jih je z izdajanjem dovoljenj za raziskovanje. Zato je treba spremljati uporabo zakonodaje Unije in tega priporočila v državah članicah. Posodobitev tega priporočila ali priprava pravno zavezujočih določb je lahko potrebna zaradi tehničnega napredka, potrebe po obravnavanju tveganj in vplivov raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov s tehnikami, različnimi od obsežnega hidravličnega lomljenja, nepredvidenih izzivov pri uporabi zakonodaje Unije ali raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem v dejavnostih na morju.

(11)

Zato je v tem trenutku potrebno to priporočilo, ki določa minimalna načela, ki jih je treba uporabljati kot skupno podlago za raziskovanje ali pridobivanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem. Priporočilo dopolnjuje veljavno zakonodajo Unije, ki se uporablja za projekte, ki vključujejo obsežno hidravlično lomljenje, in bi ga morale države članice izvesti v 6 mesecih.

(12)

To priporočilo spoštuje pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do življenja in pravico do osebne integritete, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do gospodarske pobude, pravico do lastnine in visoko stopnjo zdravstvene in okoljske zaščite. To priporočilo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.   NAMEN IN VSEBINA

1.1

To priporočilo določa minimalna načela, potrebna za podporo državam članicam, ki želijo izvajati raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem ter hkrati zagotoviti varovanje javnega zdravja, podnebja in okolja, učinkovito rabo virov in obveščenost javnosti.

1.2

Pri uporabi svojih veljavnih predpisov, s katerimi izvajajo zakonodajo Unije, ali njihovem prilagajanju potrebam in posebnostim raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem se države članice spodbuja, da uporabijo ta načela, ki se nanašajo na načrtovanje, oceno objektov, dovoljenja, obratovalne in okoljske značilnosti, zaprtje ter javno udeležbo in razširjanje informacij.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem priporočilu se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(a)

„obsežno hidravlično lomljenje“ pomeni vbrizgavanje v vrtino najmanj 1 000 m3 vode na fazo lomljenja oziroma najmanj 10 000 m3 vode v celotnem postopku lomljenja;

(b)

„objekt“ vključuje vse povezane podzemne objekte, namenjene raziskovanju ali pridobivanju ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem.

3.   STRATEŠKO NAČRTOVANJE IN PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE

3.1

Pred izdajo dovoljenj za raziskovanje in/ali pridobivanje ogljikovodikov, na podlagi katerih je možna uporaba obsežnega hidravličnega lomljenja, bi morale države članice pripraviti strateško okoljsko presojo za preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje zdravstvenih in okoljskih vplivov ter tveganj. To presojo bi bilo treba opraviti na podlagi zahtev Direktive 2001/42/ES.

3.2

Države članice bi morale zagotoviti jasna pravila o morebitnih omejitvah dejavnosti, na primer na zaščitenih, poplavnih ali potresno ogroženih območjih in o najmanjših razdaljah med dovoljenimi dejavnostmi ter stanovanjskimi in vodovarstvenimi območji. Prav tako bi morale določiti najmanjšo globinsko razdaljo med območjem, na katerem se bo izvajalo lomljenje, in podzemno vodo.

3.3

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da se presoja vplivov na okolje opravi na podlagi zahtev Direktive 2011/92/EU.

3.4

Države članice bi morale prizadeti javnosti omogočiti, da dovolj zgodaj in učinkovito sodeluje pri pripravi strategije iz točke 3.1 in presoji vplivov iz točke 3.3.

4.   DOVOLJENJA ZA RAZISKOVANJE IN PRIDOBIVANJE

Države članice bi morale zagotoviti, da so pogoji in postopki za pridobitev dovoljenj v skladu z veljavno zakonodajo Unije popolnoma usklajeni, če je:

(a)

za potrebna dovoljenja odgovoren več kot en pristojni organ;

(b)

vključen več kot en nosilec dejavnosti;

(c)

za določeno fazo projekta potrebno več kot eno dovoljenje;

(d)

v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije potrebno več kot eno dovoljenje.

5.   IZBIRA LOKACIJE ZA RAZISKOVANJE IN PRIDOBIVANJE

5.1

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da so geološke formacije na lokaciji primerne za raziskovanje ali izkoriščanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem. Zagotoviti bi morale, da nosilci dejavnosti pripravijo opis značilnosti in oceno tveganj za potencialno lokacijo ter za njeno površinsko in podzemno okolico.

5.2

Ocena tveganj bi morala temeljiti na podatkih, ki zadoščajo, da se lahko opišejo značilnosti potencialnega območja raziskovanja in pridobivanja ter opredelijo vse možne poti izpostavljenosti. Na ta način bi se lahko ocenila nevarnost uhajanja ali prehajanja vrtalnih tekočin, tekočin za hidravlično lomljenje, naravno prisotnega materiala, ogljikovodikov in plinov iz vrtine ali ciljnih formacij ter povzročanja potresov.

5.3

Ocena tveganj bi morala:

(a)

temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnikah in upoštevati zadevne rezultate izmenjave informacij, ki jo organizira Komisija med državami članicami, zadevnimi panogami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja;

(b)

predvideti spremembe v vedenju ciljnih formacij, geoloških plasti, ki ločujejo nahajališče od podzemnih voda in obstoječih vrtin ali drugih grajenih objektov, ko bodo izpostavljene visokim tlakom vbrizgavanja, ki se uporabljajo pri obsežnem hidravličnem lomljenju, in velikim količinam vbrizganih tekočin;

(c)

upoštevati minimalno vertikalno ločilno razdaljo med območjem lomljenja in podzemnimi vodami;

(d)

biti posodobljena med izvajanjem dejavnosti, kadar se pridobijo novi podatki.

5.4

Lokacija bi smela biti izbrana samo tedaj, ko iz ocene tveganja, izvedene v skladu s točkami 5.1, 5.2 in 5.3, izhaja, da obsežno hidravlično lomljenje ne bo povzročilo neposrednega izliva onesnaževal v podzemne vode in da ne bo nastala škoda za druge dejavnosti v okolici objekta.

6.   IZHODIŠČNA RAZISKAVA

6.1

Preden se začne izvajati obsežno hidravlično lomljenje, bi morale države članice zagotoviti, da:

(a)

nosilec dejavnosti določi stanje okolja (izhodiščno stanje) na lokaciji objekta in v njegovi površinski in podzemni okolici, ki jo lahko prizadene izvajanje dejavnosti;

(b)

se izhodiščno stanje pred začetkom izvajanja dejavnosti ustrezno opiše in sporoči pristojnemu organu.

6.2

Treba bi bilo določiti izhodiščno stanje za:

(a)

kakovostne in pretočne značilnosti površinskih in podzemnih voda;

(b)

kakovost vode na zajetjih pitne vode;

(c)

kakovost zraka;

(d)

stanje tal;

(e)

prisotnost metana in drugih hlapnih organskih spojin v vodi;

(f)

potresno ogroženost;

(g)

rabo zemljišč;

(h)

biotsko raznovrstnost;

(i)

stanje infrastrukture in zgradb;

(j)

obstoječe vrtine in opuščene zgradbe.

7.   ZASNOVA IN KONSTRUKCIJA OBJEKTA

Države članice bi morale zagotoviti, da je objekt konstruiran tako, da preprečuje morebitno površinsko iztekanje in izlive v tla, vode ali zrak.

8.   INFRASTRUKTURA NA OBMOČJU PRIDOBIVANJA

Države članice bi morale zagotoviti, da:

(a)

nosilci dejavnosti ali skupine nosilcev dejavnosti uporabljajo integriran pristop k razvoju območja pridobivanja, katerega cilj je preprečevanje in zmanjševanje okoljskih in zdravstvenih vplivov in tveganj, tako za delavce kot tudi za prebivalstvo;

(b)

so pred začetkom pridobivanja izpolnjene zahteve glede obratovanja objekta. Če je glavni namen objekta pridobivanje nafte z obsežnim hidravličnim lomljenjem, bi morala biti nameščena posebna infrastruktura za zajemanje in transport spremljajočega zemeljskega plina.

9.   OPERATIVNE ZAHTEVE

9.1

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilci dejavnosti uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike, pri čemer upoštevajo zadevne rezultate izmenjave informacij, ki jo organizira Komisija med državami članicami, zadevnimi panogami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, ter dobro industrijsko prakso za preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje vplivov in tveganj, povezanih s projekti raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov.

9.2

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilci dejavnosti:

(a)

pripravijo načrte gospodarjenja z vodami za določen projekt ter tako zagotovijo učinkovito rabo vode med celotnim trajanjem projekta. Nosilci dejavnosti bi morali zagotoviti sledljivost vodnih tokov. V načrtu gospodarjenja z vodami bi morali upoštevati sezonske spremembe razpoložljivosti vode in se izogniti uporabi obremenjenih vodnih virov;

(b)

pripravijo prometne načrte, s čimer čim bolj zmanjšajo emisije v zrak na splošno, zlasti vplive na lokalne skupnosti in biotsko raznovrstnost;

(c)

zajemajo pline za naknadno uporabo, čim bolj zmanjšajo njihovo zažiganje na bakli in se izogibajo izpuščanju v ozračje. Zlasti bi morali nosilci dejavnosti uvesti ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da se emisije v zrak v fazi raziskovanja in pridobivanja ublažijo z zajemanjem plina in njegovo naknadno uporabo. Izpuščanje metana in drugih onesnaževal zraka v ozračje bi moralo biti omejeno na izpuste iz varnostnih razlogov v najbolj izjemnih obratovalnih razmerah;

(d)

postopek obsežnega hidravličnega lomljenja izvajajo nadzorovano in z ustreznim upravljanjem tlaka, s čimer prelome omejijo na nahajališče in preprečijo nastanek potresov;

(e)

zagotovijo nepoškodovanost vrtine z njenim načrtovanjem, izvedbo in preskusi nepoškodovanosti. Rezultate preskusov nepoškodovanosti bi morala pregledati neodvisna in usposobljena tretja oseba, da se zagotovi obratovalna zmogljivost vrtine ter njeno varno delovanje z okoljskega in zdravstvenega vidika v vsej fazah razvoja projekta in po zaprtju vrtine;

(f)

pripravijo načrte za obvladovanje tveganj in ukrepe, potrebne za preprečevanje in/ali ublažitev učinkov ter ukrepe, potrebne za odziv;

(g)

ob poškodbi vrtine ali nenamernem izpustu onesnaževal v podzemne vode ustavijo dejavnost in nujno sprejmejo vse potrebne popravne ukrepe;

(h)

takoj poročajo pristojnemu organu o vseh izrednih dogodkih ali nesrečah, ki vplivajo na javno zdravje ali okolje. Poročilo bi moralo vsebovati vzroke izrednega dogodka ali nesreče, posledice in sprejete sanacijske ukrepe. Pri tem bi se morali sklicevati na izhodiščno raziskavo, ki se zahteva v skladu s točkama 6.1 in 6.2.

9.3

Države članice bi morale pri obsežnem hidravličnem lomljenju spodbujati odgovorno rabo vodnih virov.

10.   UPORABA KEMIKALIJ IN VODE PRI OBSEŽNEM HIDRAVLIČNEM LOMLJENJU

10.1

Države članice bi morale zagotoviti, da:

(a)

proizvajalci, uvozniki in nadaljnji uporabniki kemikalij, ki se uporabljajo pri hidravličnem lomljenju, pri izpolnjevanju svojih obveznosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 navedejo „hidravlično lomljenje“;

(b)

se uporaba kemikalij pri obsežnem hidravličnem lomljenju čim bolj zmanjša;

(c)

se pri izbiri uporabljenih kemikalij upošteva zmožnost čiščenja tekočin, ki se po obsežnem hidravličnem lomljenju pojavijo na površju.

10.2

Države članice bi morale nosilce dejavnosti spodbujati, da uporabljajo tehnike lomljenja s čim manjšo porabo vode in nastajanjem odpadkov ter da ne uporabljajo nevarnih kemikalij, kadar koli je to tehnično izvedljivo in dopustno z zdravstvenega, okoljskega in podnebnega vidika.

11.   ZAHTEVE ZA SPREMLJANJE

11.1

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilec dejavnosti redno spremlja objekt ter njegovo površinsko in podzemno okolico, ki ju lahko prizadenejo dejavnosti v fazi raziskovanja in pridobivanja, zlasti pa pred obsežnim hidravličnim lomljenjem, med njim ter po njem.

11.2

Pri naknadnem spremljanju bi se morali sklicevati na izhodiščno raziskavo, ki se zahteva v skladu s točkama 6.1 in 6.2.

11.3

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilec dejavnosti poleg okoljskih parametrov iz izhodiščne raziskave spremlja tudi naslednje obratovalne parametre:

(a)

natančno sestavo tekočine za lomljenje, ki se uporablja v posameznih vrtinah;

(b)

količino vode, ki se uporablja za lomljenje posamezne vrtine;

(c)

tlak, ki se uporablja za obsežno hidravlično lomljenje;

(d)

tekočine, ki se po obsežnem hidravličnem lomljenju pojavijo na površju: povratni pretok, prostornine, značilnosti, količine ponovno uporabljene in/ali očiščene tekočine za posamezno vrtino;

(e)

emisije metana, drugih hlapnih organskih spojin in drugih plinov v zrak, ki imajo verjetno škodljive učinke za zdravje ljudi in/ali okolje.

11.4

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilci dejavnosti spremljajo učinke obsežnega hidravličnega lomljenja na nepoškodovanost vrtin in drugih grajenih objektov v površinski in podzemni okolici, ki bi lahko bili prizadete zaradi izvajanja dejavnosti.

11.5

Države članice bi morale zagotoviti, da se rezultati spremljanja sporočajo pristojnim organom.

12.   OKOLJSKA ODGOVORNOST IN FINANČNO JAMSTVO

12.1

Države članice bi morale uporabljati določbe o okoljski odgovornosti za vse dejavnosti, ki se izvajajo na lokaciji objekta, vključno s tistimi, ki trenutno ne spadajo v področje uporabe Direktive 2004/35/ES.

12.2

Države članice bi morale zagotoviti, da nosilec dejavnosti pred začetkom izvajanja dejavnosti, ki vključujejo obsežno hidravlično lomljenje, predloži finančno ali drugo enakovredno jamstvo, ki krije določila iz dovoljenja in morebitne obveznosti iz naslova okoljske škode.

13.   UPRAVNE ZMOGLJIVOSTI

13.1

Države članice bi morale zagotoviti, da imajo pristojni organi ustrezne človeške, tehnične in finančne vire za opravljanje svojih nalog.

13.2

Države članice bi morale preprečevati nasprotja interesov med regulativno funkcijo pristojnih organov in njihovo funkcijo, ki je povezana z gospodarskim razvojem virov.

14.   OBVEZNOSTI OB ZAPRTJU

Države članice bi morale zagotoviti, da se po zaprtju vsakega objekta izvede primerjalna raziskava med stanjem okolja na lokaciji objekta ter v njegovi površinski in podzemni okolici, na katero so lahko vplivale dejavnosti, in stanjem pred začetkom izvajanja dejavnosti, ki je bilo ugotovljeno v izhodiščni raziskavi.

15.   ŠIRJENJE INFORMACIJ

Države članice bi morale zagotoviti, da:

(a)

nosilec dejavnosti javno širi informacije o kemikalijah in količinah vode, ki jih namerava uporabiti in jih je dejansko uporabil za obsežno hidravlično lomljenje vsake vrtine. V teh informacijah bi moral navesti nazive vseh snovi in njihove številke Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS), priložiti varnostne liste, če so na voljo, ter navesti največje koncentracije snovi v tekočini za lomljenje;

(b)

pristojni organi bi morali v šestih mesecih od objave tega priporočila in v časovnih presledkih največ dvanajstih mesecev na javno dostopni spletni strani objavljati naslednje informacije:

(i)

število izdelanih vrtin in načrtovane projekte, ki vključujejo obsežno hidravlično lomljenje;

(ii)

število izdanih dovoljenj, nazive sodelujočih nosilcev dejavnosti in pogoje iz dovoljenj;

(iii)

izhodiščno raziskavo, pripravljeno v skladu s točkama 6.1 in 6.2, ter rezultate spremljanja, pripravljene v skladu s točkami 11.1, 11.2 in 11.3(b) do (e);

(c)

pristojni organi bi morali brez nepotrebnega odlašanja javnost obveščati tudi o naslednjem:

(i)

izrednih dogodkih in nesrečah v skladu s točko 9.2(f);

(ii)

rezultatih inšpekcijskih pregledov, neskladnosti in sankcijah.

16.   PREGLED

16.1

Države članice, ki so se odločile, da bodo raziskovale ali izkoriščale ogljikovodike z obsežnim hidravličnim lomljenjem, so pozvane, da uveljavijo minimalna načela iz tega priporočila najpozneje do 28. julija 2014 in da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih uvedle na podlagi tega priporočila, prvič najpozneje decembra 2014.

16.2

Komisija bo pozorno spremljala izvajanje priporočila, pri čemer bo primerjala razmere v državah članicah v javno dostopni preglednici dosežkov.

16.3

Komisija bo učinkovitost priporočila pregledala 18 mesecev po njegovi objavi.

16.4

Pregled bo vseboval oceno uporabe priporočila, upošteval napredek pri izmenjavi informacij o najboljših razpoložljivih tehnikah, uporabo ustreznih referenčnih dokumentov BAT in morebitno potrebo po posodobitvi določb priporočila. Komisija bo odločila, ali mora za raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem predložiti zakonodajne predloge s pravno zavezujočimi določbami.

V Bruslju, 22. januarja 2014

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije


(1)  COM(2014) 23.

(2)  Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

(3)  Direktiva Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 348, 28.11.1992, str. 9).

(4)  Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, (UL L 164, 30.6.1994, str. 3).

(5)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(6)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(7)  Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L 143, 30.4.2004, str. 56).

(8)  Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L 102, 11.4.2006, str. 15).

(9)  Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).

(10)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(11)  Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(12)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(13)  Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).

(14)  Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).

(15)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(16)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(17)  Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L 10, 14.1.1997, str. 13).

(18)  Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).


Top