9.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 136/1

(1)

Glavni cilj razvojne politike je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine, kot je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Boj proti svetovni revščini podpira izgradnjo stabilnejšega, mirnejšega, uspešnejšega in pravičnejšega sveta, ki odraža soodvisnost med bogatejšimi in revnejšimi državami.

(2)

Kot je navedeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2012 z naslovom „Agenda za spremembe: prihodnost razvojne politike EU“, je razvojno sodelovanje sestavljeno tudi iz spodbujanja in izpopolnitve človeka v vseh njegovih razsežnostih, tudi v kulturni.

(3)

Unija zagotavlja pomoč za razvojno sodelovanje že od leta 1957 in je zdaj največja donatorka uradne razvojne pomoči na svetu.

(4)

Lizbonska pogodba je utrdila razvojno politiko na področju zunanjega delovanja Unije v podporo njenemu interesu za stabilen svet z več blaginje. Razvojna politika pomaga tudi pri reševanju drugih svetovnih izzivov in prispeva k strategiji Evropa 2020, ki je določena v sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020, strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“.

(5)

Unija ima vodilno vlogo pri oblikovanju in izvajanju koncepta skladnosti politik za razvoj, katerega cilj je okrepiti sinergije med razvojnimi cilji in politikami, ki niso povezane z razvojnim sodelovanjem, ter tako zagotoviti, da bodo politike Unije podpirale razvojne potrebe držav v razvoju ali pa vsaj ne bodo v nasprotju s ciljem izkoreninjenja revščine.

(6)

Leta 2000 se je mednarodna skupnost zavezala k sprejetju konkretnih ukrepov za boj proti revščini do leta 2015, pri čemer je sprejela razvojne cilje tisočletja, s katerimi so se strinjale Unija in države članice.

(7)

V skupni izjavi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: „Evropsko soglasje“ (3), ki ostaja najcelovitejša podlaga za razvojno sodelovanje Unije, je zapisan poziv Uniji, naj pomaga okrepiti vlogo novih držav članic kot novih donatork.

(8)

Svet se je v zadnjih letih znatno spremenil, zelo pa se je spremenilo tudi svetovno gospodarsko in politično ravnovesje. Na svetovnem prizorišču so se pojavili novi akterji, tudi zasebni in nevladni. Medtem ko razvita gospodarstva in gospodarstva v vzponu predstavljajo večino svetovnega bruto domačega proizvoda, so slednja postala ključna gonilna sila svetovne rasti in že imajo velik vpliv na svetovno gospodarstvo.

(9)

Nadaljnja podpora za razvojno sodelovanje je v hitro spreminjajočem se svetu ključna. Približno 1,3 milijarde ljudi še vedno živi v skrajni dohodkovni revščini in še veliko več jih ima nezadovoljene razvojne potrebe. V večini delov sveta so se povečale razlike znotraj držav. Naravno okolje je pod vse večjim pritiskom, učinke podnebnih sprememb pa najbolj čutijo države v razvoju. Ti izzivi so svetovni in medsebojno povezani, zato jih morajo obravnavati vse države skupaj.

(10)

Razprave o okviru po letu 2015 so se že začele: na podlagi sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ in sklepov Sveta z dne 14. maja 2012 o agendi za spremembe, ki so že prispevali k znatni preusmeritvi razvojnih politik Unije, je Komisija izrazila svoja stališča v svojem sporočilu z naslovom „Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta“ z dne 27. februarja 2013, Svet pa je v sklepih z dne 25. junija 2013 sprejel „Splošno agendo za obdobje po letu 2015“, z namenom obravnavati pomanjkljivosti trenutnega razvojnega okvira ter določiti skupni pristop za povezovanje izkoreninjenja revščine in vprašanj v zvezi s trajnostjo v splošnem mednarodnem okviru.

(11)

Leto 2015 bi moralo biti simbolično in ključno, saj je to zadnje leto za doseganje skupno dogovorjenih razvojnih ciljev tisočletja in tako ponuja edinstveno priložnost za proučitev mednarodnih zavez. Leto 2015 bo tudi čas, ko bo treba sprejeti pomembne mednarodne odločitve o razvojnem okviru, ki bo v prihodnjih desetletjih nadomestil okvir razvojnih ciljev tisočletja.

(12)

Leto 2015 je primerno tudi za predstavitev rezultatov razvojne politike Unije po izvajanju načel iz sporočila Komisije o agendi za spremembe.

(13)

Prav tako bodo v letu 2015 v državah članicah potekali pomembni mednarodni dogodki, kot je svetovna razstava z naslovom „Nahranimo planet: energija za življenje“ v Milanu, ki bo ponudila posebno priložnost za razprave o svetovnih razvojnih politikah in za obsežno obveščanje javnosti o trajnostnem razvoju in s tem povezanimi vprašanji.

(14)

Evropski parlament je v svoji resoluciji o agendi za spremembe pozval Komisijo, naj leto 2015 določi za evropsko leto za razvoj, pri čemer je izrazil upanje, da bi to povečalo prepoznavnost razvojnega sodelovanja.

(15)

Leto 2015 bi bilo tako treba razglasiti za evropsko leto za razvoj (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto), da bi se zagotovila primerna priložnost za ozaveščanje splošne javnosti o trenutni usmeritvi razvojne politike Unije. Potrebne so informacije o tem, kako lahko navzven usmerjena Unija pomaga zagotoviti trajnost na globalni ravni. To vključuje ozaveščanje o globalni soodvisnosti in o tem, da razvoj ne pomeni le pomoči.

(16)

Za učinkovitost razvojnih ukrepov Unije je ključna široka javna in politična podpora tem ukrepom, pa tudi dokazi, da se javna finančna sredstva uspešno in učinkovito uporabljajo za doseganje rezultatov na področju razvoja. Zato bi moralo evropsko leto delovati kot dejavnik ozaveščanja, tudi z javno politično razpravo in izobraževanjem za razvoj, spodbujanja ter izmenjave najboljših praks med državami članicami, lokalnimi in regionalnimi organi, civilno družbo, zasebnim sektorjem, socialnimi partnerji ter mednarodnimi subjekti in organizacijami, ki sodelujejo pri razvojnih vprašanjih. Prispevati bi moralo k usmerjanju politične pozornosti in mobilizaciji vseh zadevnih strani, da bi se ob sodelovanju z upravičenci do razvojne pomoči in njihovimi predstavniki razvijali in spodbujali nadaljnji ukrepi in pobude na ravni Unije in držav članic.

(17)

Evropsko leto bi moralo prispevati k večji ozaveščenosti glede vseh oblik diskriminacije na podlagi spola, s katero se spopadajo ženske in dekleta v različnih regijah, zlasti pri dostopu do izobrazbe, delovnih mest in zdravstvenih sistemov ter v zvezi s prisilnimi porokami, spolnim izkoriščanjem, pohabljanjem spolnih organov in drugimi vrstami zlorab.

(18)

Poročilo posebnega Eurobarometra 392 z naslovom „Solidarnost po svetu: evropski državljani in razvojna pomoč“, objavljeno oktobra 2012, kaže, da 85 % državljanov Unije podpira pomoč ljudem v partnerskih državah. Kakor je zapisano v navedenem poročilu, kljub trenutnim gospodarskim razmeram več kot šest od desetih državljanov meni, da bi bilo treba pomoč ljudem v partnerskih državah povečati. Navedeno poročilo hkrati jasno kaže na pomanjkljivo poznavanje razvojnega sodelovanja Unije, zaradi česar je potrebno boljše obveščanje.

(19)

Učinkovito usklajevanje med vsemi partnerji, udeleženimi na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, je eden od temeljnih pogojev za učinkovito evropsko leto. Lokalni in regionalni partnerji imajo v tem primeru posebno vlogo pri spodbujanju razvojne politike Unije.

(20)

Zaradi različnih nacionalnih socialno-ekonomskih in kulturnih ozadij ter posebnosti je potrebna decentralizacija nekaterih dejavnosti v okviru evropskega leta v skladu s členom 58 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar bi bilo treba določanje prednostnih nalog politik na nacionalni ravni usklajevati s Komisijo, da bi se zagotovila skladnost s strateškimi cilji evropskega leta. Tesno usklajevanje dejavnosti Komisije in držav članic je bistvenega pomena za ustvarjanje sinergij in zagotovitev uspeha evropskega leta.

(21)

Sodelovanje pri dejavnostih, ki bodo financirane v okviru evropskega leta, bi moralo biti odprto ne le za države članice, ampak tudi za države kandidatke, ki uživajo ugodnosti predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, ki so bili vzpostavljeni v ustreznih okvirnih sporazumih oziroma sklepih Pridružitvenega sveta. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje z nacionalnimi ukrepi, zlasti z nacionalnimi programi za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju (DEAR – Development Education and Awereness Raising). Odločitev o ravni in obliki sodelovanja pri evropskem letu bi morala ostati prepuščena prosti presoji posamezne države članice.

(22)

Zagotavljati bi bilo treba skladnost in dopolnjevanje z drugo zakonodajo in ukrepi Unije, zlasti z instrumentom razvojnega sodelovanja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5), vključno s programom za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju (DEAR), Evropskim razvojnim skladom, evropskim instrumentom sosedstva, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter drugimi instrumenti Unije za financiranje zunanjega delovanja, ki se nanašajo na razvojno politiko.

(23)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(24)

Za čim večjo učinkovitost in uspešnost dejavnosti, predvidenih za evropsko leto, je pomembno, da se leta 2014 izvede niz pripravljalnih ukrepov.

(25)

Komisija je že sprejela različne ukrepe za spodbujanje razvojnih politik in obveščanje državljanov Unije o njenem razvojnem sodelovanju. Te obstoječe ukrepe bi bilo treba čim bolje izkoristiti za evropsko leto.

(26)

Za ozaveščanje državljanov o razvojnih vprašanjih so odgovorne predvsem države članice. Ukrepanje na ravni Unije dopolnjuje in nadgrajuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, kot je bilo poudarjeno v politični deklaraciji z naslovom „Partnerstvo za komuniciranje v Evropi“, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija.

(27)

Ker ciljev tega sklepa države članice zaradi potrebe po večstranskih partnerstvih, transnacionalni izmenjavi informacij ter ozaveščanju o dobrih praksah in njihovem razširjanju v vsej Uniji ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ti cilji zaradi obsega evropskega leta lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

obveščati državljane Unije o razvojnem sodelovanju Unije in držav članic ter poudariti rezultate, ki jih je Unija, skupaj z državami članicami, dosegla kot svetovni akter in jih bo v skladu z nedavnimi razpravami o splošnem okviru za obdobje po letu 2015 dosegala tudi v prihodnje;

(b)

spodbujati neposredno sodelovanje, kritično razmišljanje in dejavni interes državljanov Unije in zainteresiranih strani pri razvojnem sodelovanju, tudi z oblikovanjem politik in njihovim izvajanjem, ter

(c)

ozaveščati o koristih razvojnega sodelovanja Unije ne le za prejemnike razvojne pomoči Unije, ampak tudi za njene državljane, in doseči širše razumevanje skladnosti politik za razvoj ter med državljani v Evropi in v državah v razvoju spodbujati občutek skupne odgovornosti, solidarnosti in priložnosti v spreminjajočem se in vse bolj soodvisnem svetu.

(a)

komunikacijske kampanje za razširjanje ključnih sporočil, namenjenih splošni in bolj specifični javnosti, zlasti mladim in drugim ključnim ciljnim skupinam, med drugim tudi prek družbenih medijev;

(b)

organizacijo konferenc, prireditev in pobud z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, namenjenih spodbujanju dejavnega sodelovanja in razprave ter ozaveščanju na vseh ravneh;

(c)

konkretne ukrepe v državah članicah, namenjene spodbujanju ciljev evropskega leta, zlasti z izobraževanjem za razvoj, izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks med nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi upravami ter drugimi organizacijami, ter

(d)

študije in raziskave, vključno z razširjanjem njihovih rezultatov.