3.5.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/1

---

SKLEP št. 445/2014/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alineje člena 167(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenj Odbora regij (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je vse tesnejša zveza med narodi Evrope in daje Uniji nalogo, da med drugim prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati poudarja skupno kulturno dediščino. Unija pri tem po potrebi podpira in dopolnjuje aktivnosti držav članic, da bi izboljšali poznavanje ter razširjanje kulture in zgodovine evropskih narodov.

(2)

Sporočilo Komisije z dne 10. maja 2007 o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije, ki jo je Svet podprl v svoji resoluciji z dne 16. novembra 2007 (3), Evropski parlament pa v svoji resoluciji z dne 10. aprila 2008 (4), določa cilje za prihodnje dejavnosti Unije na področju kulture. Te aktivnosti bi morale spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog ter kulturo, ki spodbuja ustvarjalnost v okviru strategije za rast in delovna mesta, pa tudi bistveno vlogo kulture v mednarodnih odnosih Unije.

(3)

Konvencija Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je stopila v veljavo dne 18. marca 2007 in katere podpisnica je tudi Unija, je namenjena zaščiti in spodbujanju kulturne raznolikosti, pospeševanju medkulturnosti in osveščanju o vrednosti kulturne raznolikosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

(4)	Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) je vzpostavil aktivnost za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019.

(5)

Ocenjevanje Evropskih prestolnic kulture pa tudi javno posvetovanje o prihodnosti te aktivnosti po letu 2019 razkrivajo, da postopoma postajajo ena najambicioznejših kulturnih pobud v Evropi, pa tudi ena tistih, ki jih evropski državljani najbolj cenijo. Zato bi bilo treba vzpostaviti novo aktivnost, ki bo zajemala leta od 2020 do 2033.

(6)

Prvotna cilja Evropskih prestolnic kulture sta bila poudariti bogastvo in raznolikost evropskih kultur in značilnosti, ki si jih te kulture delijo, kakor tudi spodbujati večje medsebojno razumevanje med evropskimi državljani; poleg tega so mesta, ki so nosila naziv Evropska prestolnica kulture (v nadaljnjem besedilu: naziv), postopoma dodajala tudi novo razsežnost z uporabo učinka vzvoda naziva za spodbujanje širšega razvoja mesta v skladu z njegovimi ustreznimi strategijami in prednostnimi nalogami.

(7)

Cilji aktivnosti, vzpostavljeni s tem sklepom, bi morali biti povsem v skladu s cilji programa Ustvarjalna Evropa, uvedenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki ohranja, razvija in spodbuja evropsko kulturno in jezikovno raznolikost, spodbuja evropsko kulturno dediščino ter krepi konkurenčnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti konkurenčnost avdiovizualnega sektorja, s ciljem podpiranja pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Uresničevanje navedenih ciljev bi prav tako moralo pomagati krepiti občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru ter spodbujati medkulturni dialog in medsebojno razumevanje.

(8)

Za dosego teh ciljev je pomembno, da si mesta, ki nosijo naziv, prizadevajo razviti vezi med svojimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji na eni strani ter sektorji, kot so izobraževanje, raziskave, okolje, razvoj mest ali kulturni turizem, na drugi strani. Izkušnje iz preteklosti zlasti kažejo na potencial Evropskih prestolnic kulture kot pospeševalcev lokalnega razvoja in kulturnega turizma, kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“, ki sta ga podprla Svet v svojih sklepih z dne 12. oktobra 2010 in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 27. septembra 2011 (7).

(9)

Za mesta, ki nosijo naziv, je tudi pomembno, da si prizadevajo spodbuditi socialno vključevanje in enake možnosti ter da naredijo vse, kar je v njihovih moči, za čim večjo vključitev vseh delov civilne družbe pri pripravi in izvajanju kulturnega programa, posebno pozornost pa namenijo mladim ter marginaliziranim in prikrajšanim skupinam.

(10)

Ocenjevanja in javno posvetovanje so tudi prepričljivo pokazala, da imajo Evropske prestolnice kulture številne potencialne koristi, če so skrbno načrtovane. Ostajajo predvsem kulturna pobuda, lahko pa prinesejo tudi znatne družbene in gospodarske koristi, še zlasti kadar so vpete v dolgoročno kulturno usmerjeno razvojno strategijo za zadevno mesto.

(11)

Aktivnost Evropskih prestolnic kulture je tudi velik izziv. Izvajanje celoletnega programa kulturnih dejavnosti je zahtevno in nekatera mesta, ki so nosila naziv, so bila pri izkoriščanju potenciala uspešnejša kakor druga. Zato bi bilo treba to aktivnost okrepiti, da bi vsem mestom pomagali kar najbolje izkoristiti naziv.

(12)	Naziv bi moral biti še naprej ohranjen za mesta, ne glede na njihovo velikost, da pa bi ta mesta dosegla širše občinstvo in povečala učinek, bi morala imeti zadevna mesta še naprej možnost, da vključijo svoja okoliška območja.

(13)	Podelitev naziva bi morala še naprej temeljiti na posebej pripravljenem kulturnem programu, ki bi moral imeti močno evropsko razsežnost. Ta kulturni program bi moral biti del dolgoročne strategije s trajnostnim vplivom na lokalni gospodarski, kulturni in družbeni razvoj.

(14)

Dvostopenjski izbirni postopek, ki temelji na kronološkem seznamu držav članic in ga izvaja svet neodvisnih strokovnjakov, se je izkazal kot pošten in pregleden. Mestom je omogočil, da izboljšajo svoje prijave v času od predizbora do izbirne faze na podlagi strokovnih nasvetov navedenega sveta, in zagotovil pravično razporeditev naziva v vseh državah članicah. Da se ohrani kontinuiteta aktivnosti Evropske prestolnice kulture in se ne izgubijo izkušnje in strokovno znanje – kar bi bila posledica sočasne zamenjave vseh strokovnjakov sveta – bi bilo treba zamenjavo strokovnjakov opraviti postopoma.

(15)	Nacionalno strokovno znanje bi bilo treba nadalje zagotavljati s tem, da imajo države članice možnost imenovati do dva strokovnjaka v svet, ki izvaja postopke izbora in spremljanja.

(16)

Izbirna merila bi morala biti bolj natančna, da se zagotovi mestom, ki kandidirajo, boljše napotke v zvezi s cilji in zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati, da bi jim bil podeljen naziv. Ta merila bi morala biti tudi lažje merljiva, da bi bila v pomoč svetu pri izboru in spremljanju mest. V zvezi s tem bi se bilo treba zlasti osredotočiti na načrte mest, ki kandidirajo za dejavnosti, ki prinašajo trajne koristi in so vključene v dolgoročno strategijo kulturne politike, ki lahko spodbudijo trajnostni kulturni, gospodarski in družbeni vpliv.

(17)	Mesta, ki kandidirajo, bi morala, kjer je ustrezno, raziskati tudi možnosti za finančno podporo iz programov in skladov Unije.

(18)

Pripravljalna faza v času od imenovanja mesta do leta naziva je bistvenega pomena za uspeh aktivnosti Evropske prestolnice kulture. Med zainteresiranimi stranmi obstaja široko soglasje, da so bili spremljajoči ukrepi, uvedeni s Sklepom št. 1622/2006/ES, izredno koristni za zadevna mesta. Te ukrepe bi bilo treba nadalje razviti, zlasti s pogostejšimi sestanki za spremljanje in obiski mest s strani strokovnjakov sveta ter še večjo izmenjavo izkušenj med nekdanjimi, sedanjimi in prihodnjimi mesti, ki nosijo naziv, pa tudi mesti, ki kandidirajo zanj. Imenovana mesta bi se lahko tudi tesneje povezala z drugimi mesti, ki nosijo naziv.

(19)

Nagrada Melina Mercouri, uvedena s Sklepom št. 1622/2006/ES, je pridobila veliko simbolično vrednost, ki daleč presega dejanski znesek nagrade, ki ga podeli Komisija. Da pa bi zagotovili, da bodo imenovana mesta izpolnila svoje zaveze, bi morali biti pogoji za izplačilo zneska nagrade strožji in natančnejši.

(20)	Pomembno je, da zadevna mesta v vsem svojem komunikacijskem gradivu jasno navedejo, da je aktivnost, vzpostavljena s tem sklepom, aktivnost Unije.

(21)	Komisija s svojimi ocenami nekdanjih Evropskih prestolnic kulture, ki temeljijo na podatkih, zbranih na lokalni ravni, ne more zagotoviti primarnih podatkov o učinku naziva. Zato bi morali biti ključni akterji v procesu ocenjevanja mesta sama.

(22)	Pretekle izkušnje so pokazale, da lahko sodelovanje držav kandidatk s poudarjanjem skupnih vidikov evropskih kultur pripomore k temu, da jih približa Uniji. Zato bi bilo treba aktivnost, vzpostavljeno s tem sklepom, po letu 2019 odpreti za sodelovanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk.

(23)

Vendar bi moralo biti v obdobju, zajetim s tem sklepom, in sicer med letoma 2020 in 2033, zaradi enakosti z mesti držav članic mestom v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah dovoljeno sodelovati le na enem natečaju za naziv. Poleg tega bi moralo biti – prav tako zaradi enakosti z državami članicami – vsaki državi kandidatki ali potencialni kandidatki dovoljeno, da gosti naziv le enkrat v navedenem obdobju.

(24)	Sklep št. 1622/2006/ES bi bilo treba razveljaviti. Vendar bi se njegove določbe morale še naprej uporabljati za vsa mesta, ki so že bila imenovana ali so v postopku imenovanja za leta do 2019.

(25)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa, in sicer ohranjanja in spodbujanja raznolikosti kultur v Evropi, poudarjanja njihovih skupnih značilnosti in spodbujanja prispevka kulture k dolgoročnemu razvoju mest, zlasti zato, ker so potrebna skupna, jasna in pregledna merila ter postopki za izbor in spremljanje, pa tudi tesno usklajevanje med državami članicami, temveč se jih zaradi obsega in pričakovanih učinkov aktivnosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kot ga določa navedeni člen, ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vzpostavitev aktivnosti

Vzpostavlja se aktivnost Unije z imenom „Evropske prestolnice kulture“ za leta 2020 do 2033 (v nadaljnjem besedilu: aktivnost).

Člen 2

Cilji

1.   Splošni cilji aktivnosti so:

(a)	ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru;

(b)	spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi ustreznimi strategijami in prednostnimi nalogami.

2.   Posebni cilji aktivnosti so:

(a)	povečati obseg, raznolikost in evropsko razsežnost kulturne ponudbe mest, vključno z transnacionalnim sodelovanjem;

(b)	razširiti dostop do kulture in sodelovanje v njej;

(c)	okrepiti zmogljivost kulturnega sektorja in njegovih povezav z drugimi sektorji;

(d)	povečati mednarodno prepoznavnost mest s pomočjo kulture.

Člen 3

Dostop do aktivnosti

1.   Natečaj za naziv je odprt za mesta, ta pa lahko vključijo svoja okoliška območja.

2.   Število mest, ki v danem letu nosijo naziv (v nadaljnjem besedilu: leto naziva), ne presega tri.

Vsako leto se naziv podeli največ enemu mestu v vsaki od dveh držav članic, ki sta navedeni na koledarju iz Priloge (v nadaljnjem besedilu: koledar), in v zadevnih letih enemu mestu iz države kandidatke in potencialne kandidatke ali enemu mestu iz države, ki pristopa k Uniji, pod pogoji iz odstavka 5.

3.   Mesta v državah članicah so upravičena, da nosijo naziv eno leto v skladu z vrstnim redom držav članic iz koledarja.

4.   Mesta v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, ki na dan objave razpisa za predložitev prijav iz člena 10(2) sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa ali v poznejših programih Unije, ki podpirajo kulturo, se lahko v okviru javnega natečaja, ki se organizira vsako tretje leto v skladu s koledarjem, prijavijo za naziv za eno leto.

Mestom v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah je v obdobju od leta 2020 do leta 2033 dovoljeno sodelovati le na enem natečaju.

Vsaki državi kandidatki ali potencialni kandidatki je dovoljeno, da gosti dogodek samo enkrat v obdobju od leta 2020 do leta 2033.

5.   Država, ki pristopi k Uniji po 4. maju 2014, vendar pred 1. januarjem 2027, je upravičena do gostitve naziva sedem let po svojem pristopu v skladu s pravili in postopki, veljavnimi za države članice. Koledar se ustrezno posodobi. Država, ki pristopi k Uniji 1. januarja 2027 ali pozneje, ni upravičena do sodelovanja v tej aktivnosti kot država članica.

V letih, ko v skladu s koledarjem že tri mesta nosijo naziv, pa so mesta v državah iz prvega pododstavka upravičena do naziva le v naslednjem prostem letu v koledarju in po vrstnem redu pristopa teh držav.

Če je mesto iz države iz prvega pododstavka že prej sodelovalo v natečaju za države kandidatke in potencialne kandidatke, to mesto ne sme sodelovati v nobenem poznejšem natečaju za države članice. Kadar je v obdobju od leta 2020 do leta 2033 mesto iz takšne države v skladu z odstavkom 4 imenovano za naziv, ta država po svojem pristopu v tem obdobju ni upravičena do organizacije natečaja kot država članica.

Če več kot ena država pristopi k Uniji na isti datum in če ni soglasja o vrstnem redu sodelovanja v aktivnosti med temi državami, Svet opravi žreb.

Člen 4

Prijava

1.   Komisija pripravi skupen obrazec za prijavo na podlagi meril iz člena 5, ki ga uporabijo vsa mesta, ki kandidirajo.

Če mesto, ki kandidira, vključi svoje okoliško območje, se prijava odda v imenu tega mesta.

2.   Vsaka prijava temelji na kulturnem programu z močno evropsko razsežnostjo.

Kulturni program obsega leto naziva in je pripravljen posebej za naziv, v skladu z merili iz člena 5.

Člen 5

Merila

Merila za ocenjevanje prijav (v nadaljnjem besedilu: merila) so razdeljena v kategorije „prispevek k dolgoročni strategiji“, „evropska razsežnost“, „kulturna in umetniška vsebina“, „izvedbena zmogljivost“, „doseg“ in „upravljanje“, kakor sledi:

1.

glede kategorije „prispevek k dolgoročni strategiji“ se upoštevajo naslednji dejavniki: (a) kulturna strategija za mesto, ki kandidira, je pripravljena v času prijave in zajema aktivnost ter vključuje načrte za podporo kulturnim dejavnostim tudi po letu naziva; (b) načrti za okrepitev zmogljivosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja, vključno z oblikovanjem dolgoročnih povezav med kulturnim, gospodarskim in družbenim sektorjem v mestu, ki kandidira; (c) predviden dolgoročen kulturni, družbeni in gospodarski vpliv, vključno z razvojem mest, ki bi ga imel naziv za mesto, ki kandidira; (d) načrti za spremljanje in ocenjevanje učinka naziva na mesto, ki kandidira, in za razširjanje rezultatov ocenjevanja;

2.

glede kategorije „evropska razsežnost“ se ocenijo naslednji dejavniki: (a) obseg in kakovost dejavnosti, ki spodbujajo kulturno raznolikost Evrope, medkulturni dialog in večje medsebojno razumevanje med evropskimi državljani; (b) obseg in kakovost dejavnosti, ki poudarjajo skupne vidike evropskih kultur, dediščine in zgodovine, pa tudi evropsko povezovanje in aktualne evropske teme; (c) obseg in kakovost dejavnosti, ki vključujejo evropske umetnike, sodelovanje z izvajalci ali mesti v različnih državah, vključno z drugimi mesti, ki nosijo naziv, kadar je to primerno, in transnacionalna partnerstva; (d) strategija za pritegnitev zanimanja širše evropske in mednarodne javnosti;

3.

glede kategorije „kulturne in umetniške vsebine“ se ocenijo naslednji dejavniki: (a) jasna in usklajena umetniška vizija in strategija za kulturni program; (b) vključitev lokalnih umetnikov in kulturnih organizacij v zasnovo in izvedbo kulturnega programa; (c) obseg in raznolikost predlaganih dejavnosti ter njihova splošna umetniška kakovost; (d) zmožnost za povezovanje kulturne dediščine in tradicionalnih umetniških oblik z novimi, inovativnimi in eksperimentalnimi kulturnimi izrazi;

4.	glede kategorije „izvedbena zmogljivost“ mesta, ki kandidirajo, izkažejo, da: (a) prijava ima široko in močno politično podporo in trdno zavezo lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov; (b) mesto, ki kandidira, ima ali bo imelo ustrezno in delujočo infrastrukturo, da bo nosilo naziv;

5.

glede kategorije „doseg“ se ocenijo naslednji dejavniki: (a) vključitev lokalnega prebivalstva in civilne družbe v pripravo prijave in izvedbo aktivnosti; (b) oblikovanje novih in trajnostnih priložnosti za udeležbo ali za sodelovanje najrazličnejših skupin državljanov v kulturnih dejavnostih, zlasti mladih, prostovoljcev ter marginaliziranih in prikrajšanih, vključno z manjšinami, ob čemer se posebno pozornost nameni dostopnosti teh dejavnosti za invalide in starejše; (c) celotna strategija za razvoj občinstva in zlasti povezava z izobraževanjem ter sodelovanje šol;

6.

glede kategorije „upravljanje“ se ocenijo naslednji dejavniki: (a) izvedljivost strategije za zbiranje sredstev in predlaganega proračuna, kar po potrebi vključuje načrte za uporabo finančne podpore iz programov in skladov Unije ter zajema pripravljalno fazo, leto naziva, ocenjevanje in predpise glede dejavnosti s trajnostnimi učinki ter načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih; (b) predvidena struktura upravljanja in izvedbe aktivnosti, ki med drugim zagotavlja ustrezno sodelovanje med lokalnimi oblastmi in izvedbeno strukturo, vključno z umetniško ekipo; (c) postopek za imenovanje direktorja in umetniškega direktorja ter njuno področje delovanja; (d) da je tržna in komunikacijska strategija celovita in poudarja, da gre pri tej aktivnosti za aktivnost Unije; (e) da je v izvedbeno strukturo vključeno osebje z ustreznim znanjem in izkušnjami za načrtovanje, upravljanje in izvedbo kulturnega programa za leto naziva.

Člen 6

Strokovni svet

1.   Svet neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: svet) se ustanovi za izvajanje postopkov izbora in spremljanja.

2.   Svet je sestavljen iz 10 strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: evropski strokovnjaki), ki jih institucije in organi Unije imenujejo v skladu z odstavkom 3.

3.   Komisija po organizaciji javnega razpisa predlaga nabor potencialnih evropskih strokovnjakov.

Evropski parlament, Svet in Komisija iz tega nabora izberejo vsak po tri strokovnjake in jih imenujejo v skladu s svojimi ustreznimi postopki.

Odbor regij izbere enega strokovnjaka iz nabora in ga imenuje v skladu s svojimi postopki.

Pri izboru evropskih strokovnjakov si vse institucije in organi Unije prizadevajo zagotoviti dopolnjevanje kompetenc ter uravnoteženo geografsko porazdeljenost in uravnoteženo zastopanost spolov v svetu kot celoti.

4.   Poleg evropskih strokovnjakov je za izbor in spremljanje mesta iz države članice zadevna država članica upravičena imenovati v svet največ dva strokovnjaka v skladu z lastnimi postopki in po posvetovanju s Komisijo.

5.   Vsi strokovnjaki morajo:

(a)	biti državljani Unije;

(b)	biti neodvisni;

(c)	imeti veliko izkušenj ter strokovnega znanja glede: (i) kulturnega sektorja; (ii) kulturnega razvoja mest ali (iii) organizacije dogodka Evropska prestolnica kulture ali mednarodnih kulturnih dogodkov podobnega obsega in ravni;

(d)	biti na voljo za sodelovanje v svetu ustrezno število delovnih dni na leto.

6.   Svet imenuje svojega predsednika.

7.   Evropski strokovnjaki so imenovani za obdobje treh let.

Ne glede na prvi pododstavek, kar zadeva prvo ustanovitev sveta, Evropski parlament imenuje svoje strokovnjake za tri leta, Komisija za dve leti, Svet in Odbor regij pa za eno leto.

8.   Vsi strokovnjaki podajo izjavo o kakršnem koli dejanskem ali morebitnem nasprotju interesov v zvezi s posameznim mestom, ki kandidira. V primeru take izjave ali če se ugotovi nasprotje interesov, zadevni strokovnjak odstopi, ustrezna institucija ali organ Unije ali država članica pa ga zamenja za preostanek mandata v skladu z ustreznim postopkom.

Člen 7

Predložitev prijav v državah članicah

1.   Vsaka država članica je odgovorna za organizacijo natečaja med svojimi mesti v skladu s koledarjem.

2.   Zadevne države članice objavijo razpis za predložitev prijav vsaj šest let pred letom naziva.

Ne glede na prvi pododstavek države članice, upravičene do imenovanja mesta, ki bo nosilo naziv v letu 2020, objavijo razpis čim prej po 4. maju 2014.

Vsakemu razpisu za predložitev prijav se priloži obrazec za prijavo iz člena 4(1).

Rok za predložitev prijav s strani mest, ki kandidirajo, v okviru vsakega od razpisov za predložitev prijav ni krajši od 10 mesecev po njegovi objavi.

3.   Zadevne države članice o prijavah uradno obvestijo Komisijo.

Člen 8

Predizbor v državah članicah

1.   Vsaka zadevna država članica skliče sestanek sveta za predizbor z mesti, ki kandidirajo, najpozneje pet let pred letom naziva.

Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice, ki so upravičene do imenovanja mesta, ki bo nosilo naziv v letu 2020, podaljšajo ta rok za največ eno leto.

2.   Svet se po oceni prijav v skladu z merili dogovori o seznamu mest, ki kandidirajo, v ožjem izboru in predloži poročilo o predizboru glede vseh prijav, pri čemer med drugim oblikuje priporočila za mesta, ki kandidirajo, v ožjem izboru.

3.   Svet predloži svoje poročilo o predizboru zadevnim državam članicam in Komisiji.

4.   Vsaka zadevna država članica uradno potrdi ožji izbor, ki temelji na poročilu sveta.

Člen 9

Izbor v državah članicah

1.   Mesta, ki kandidirajo, v ožjem izboru dopolnijo in spremenijo svoje prijave, tako da so v skladu z merili in da upoštevajo priporočila iz poročila o predizboru, ter jih predložijo zadevnim državam članicam, ki jih nato posredujejo Komisiji.

2.   Vsaka zadevna država članica skliče sestanek sveta za izbor z mesti, ki kandidirajo, v ožjem izboru najpozneje devet mesecev po sestanku za predizbor.

Kadar je potrebno, lahko zadevne države članice po posvetovanju s Komisijo podaljšajo ta devetmesečni rok za razumno obdobje.

3.   Svet oceni dopolnjene in spremenjene prijave.

4.   Svet izda poročilo o izboru glede prijav mest, ki kandidirajo, v ožjem izboru, skupaj s priporočilom za imenovanje največ enega mesta v zadevni državi članici.

Poročilo o izboru vsebuje tudi priporočila zadevnemu mestu v zvezi z napredkom, ki ga mora doseči do leta naziva.

Svet predloži poročilo o izboru zadevni državi članici in Komisiji.

5.   Ne glede na odstavek 4, lahko svet priporoči, da se naziv za zadevno leto ne podeli, če nobeno od mest, ki kandidirajo, ne izpolnjuje vseh meril.

Člen 10

Predizbor in izbor v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah

1.   Komisija je odgovorna za organizacijo natečaja med mesti v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah.

2.   Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi razpis za predložitev prijav vsaj šest let pred letom naziva.

Vsakemu razpisu za preložitev prijav se priloži obrazec za prijavo iz člena 4(1).

Rok za predložitev prijav v okviru vsakega od razpisov za predložitev prijav ni krajši od 10 mesecev po njegovi objavi.

3.   Svet na podlagi njihovih zadevnih prijav opravi predizbor mest vsaj pet let pred letom naziva. Z mesti, ki kandidirajo, se sestanek ne organizira.

Svet se po oceni prijav v skladu z merili dogovori o seznamu mest, ki kandidirajo, v ožjem izboru in predloži poročilo o predizboru glede vseh prijav, pri čemer med drugim oblikuje priporočila za mesta, ki kandidirajo, v ožjem izboru.

Svet predloži poročilo o predizboru Komisiji.

4.   Mesta, ki kandidirajo, v ožjem izboru dopolnijo in spremenijo svoje prijave, da so v skladu z merili in da upoštevajo priporočila iz poročila o predizboru, ter jih nato posredujejo Komisiji.

Komisija skliče sestanek sveta za izbor z mesti, ki kandidirajo, v ožjem izboru najpozneje devet mesecev po sestanku za predizbor.

Komisija lahko po potrebi podaljša ta devetmesečni rok za razumno obdobje.

5.   Svet oceni dopolnjene in spremenjene prijave.

6.   Svet izda poročilo o izboru glede prijav mest, ki kandidirajo, v ožjem izboru, skupaj s priporočilom za imenovanje največ enega mesta v eni državi kandidatki ali potencialni kandidatki.

Poročilo o izboru vsebuje tudi priporočila zadevnemu mestu v zvezi z napredkom, ki ga mora doseči do leta naziva.

Svet predloži svoje poročilo o izboru Komisiji.

7.   Ne glede na odstavek 6, lahko svet priporoči, da se naziv za zadevno leto ne podeli, če nobeno od mest, ki kandidirajo, ne izpolnjuje vseh meril.

Člen 11

Imenovanje

1.   Vsaka zadevna država članica imenuje eno mesto, ki bo nosilo naziv, na podlagi priporočil iz poročila sveta o izboru in o tem imenovanju najpozneje štiri leta pred letom naziva uradno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in Odbor regij.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, lahko države članice, ki so upravičene do imenovanja mesta, ki bo nosilo naziv v letu 2020, podaljšajo ta rok za največ eno leto.

2.   V primeru držav kandidatk in potencialnih kandidatk Komisija imenuje eno mesto, ki bo nosilo naziv v zadevnih letih, na podlagi priporočil iz poročila o izboru sveta in o tem imenovanju najpozneje štiri leta pred letom naziva uradno obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij.

3.   Imenovanju iz odstavkov 1 in 2 je priložena utemeljitev, pripravljena na podlagi poročil sveta.

4.   Če mesto vključi svoje okoliško območje, se imenovanje nanaša na mesto.

5.   Komisija v dveh mesecih po uradnem obvestilu o imenovanju objavi seznam mest, imenovanih za Evropske prestolnice kulture, v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 12

Sodelovanje med imenovanimi mesti

Mesta, imenovana za isto leto, si prizadevajo vzpostaviti povezave med svojimi kulturnimi programi, tako sodelovanje pa se lahko upošteva v okviru postopka spremljanja, določenega v členu 13.

Člen 13

Spremljanje

1.   Svet spremlja pripravo imenovanih mest na leto naziva in jim zagotavlja podporo in smernice od njihovega imenovanja do začetka leta naziva.

2.   V ta namen Komisija skliče tri sestanke za spremljanje med svetom in imenovanimi mesti, kakor sledi:

(a)	tri leta pred letom naziva;

(b)	18 mesecev pred letom naziva;

(c)	dva meseca pred letom naziva.

Država članica ali zadevna država kandidatka oziroma potencialna kandidatka lahko imenuje opazovalca, ki se udeleži teh sestankov.

Imenovana mesta šest tednov pred vsakim sestankom za spremljanje predložijo Komisiji poročila o napredku.

Na sestankih za spremljanje svet pregleda stanje priprav in poda nasvete, da bi pomagal imenovanim mestom pri pripravi kakovostnega kulturnega programa in učinkovite strategije. Svet posebno pozornost nameni priporočilom iz poročil o izboru in morebitnih predhodnih poročil o spremljanju iz odstavka 3.

3.   Svet po vsakem sestanku za spremljanje izda poročilo o spremljanju glede stanja priprav in vseh ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

Svet predloži svoja poročila o spremljanju Komisiji, kakor tudi imenovanim mestom in zadevni državi članici ali državi kandidatki ali potencialni kandidatki.

4.   Poleg sestankov za spremljanje lahko Komisija vedno, kadar je to potrebno, organizira tudi obiske sveta v imenovanih mestih.

Člen 14

Nagrada

1.   Komisija lahko imenovanim mestom podeli denarno nagrado v čast Meline Mercouri (v nadaljnjem besedilu: nagrada), če so za to na voljo sredstva v ustreznem večletnem finančnem okviru.

Pravni in finančni vidiki nagrade se obravnavajo v okviru ustreznih programov Unije, ki podpirajo kulturo.

2.   Znesek nagrade se izplača do konca marca v letu naziva, pod pogojem, da zadevno imenovano mesto še naprej izpolnjuje zaveze, dane na stopnji prijave, izpolnjuje merila in upošteva priporočila iz poročil o izboru in o spremljanju.

Šteje se, da je mesto izpolnilo zaveze, dane na stopnji prijave, če se v času od stopnje prijave do leta naziva program in strategija nista izrazito spremenila, zlasti kadar:

(a)	je proračun ostal na ravni, ki omogoča izvedbo kakovostnega kulturnega programa v skladu s prijavo in merili;

(b)	je bila neodvisnost umetniške ekipe ustrezno spoštovana;

(c)	je evropska razsežnost v končni različici kulturnega programa ostala dovolj močna;

(d)	tržna in komunikacijska strategija ter komunikacijsko gradivo, ki ga uporablja imenovano mesto, jasno izraža dejstvo, da gre pri tej aktivnosti za aktivnost Unije;

(e)	so sprejeti načrti za spremljanje in ocenjevanje učinka naziva na imenovano mesto.

Člen 15

Praktične ureditve

Komisija predvsem:

(a)	zagotovi celovito usklajenost aktivnosti;

(b)	zagotovi usklajevanje med državami članicami in svetom;

(c)	glede na cilje iz člena 2 in merila oblikuje smernice v pomoč pri postopkih izbora in spremljanja v tesnem sodelovanju z svetom;

(d)	zagotovi tehnično podporo svetu;

(e)	vsa poročila sveta objavi na svoji spletni strani;

(f)	javno objavi vse ustrezne informacije in prispeva k prepoznavnosti aktivnosti na evropski in mednarodni ravni;

(g)	spodbuja izmenjavo izkušenj in dobrih praks med nekdanjimi, sedanjimi in prihodnjimi mesti, ki nosijo naziv, pa tudi mesti, ki kandidirajo, ter spodbuja večje razširjanje ocenjevalnih poročil mest in pridobljenih izkušenj.

Člen 16

Ocenjevanje

1.   Vsako zadevno mesto je odgovorno za ocenjevanje rezultatov svojega leta kot Evropska prestolnica kulture.

Komisija na podlagi ciljev iz člena 2 in na podlagi meril vzpostavi skupne smernice in kazalnike za zadevna mesta, da bi zagotovila usklajen pristop k postopku ocenjevanja.

Zadevna mesta pripravijo svoja ocenjevalna poročila in jih pošljejo Komisiji do 31. decembra v letu, ki sledi letu naziva.

Komisija ocenjevalna poročila objavi na svoji spletni strani.

2.   Poleg ocenjevanja s strani mest Komisija zagotovi redno izvajanje zunanjih in neodvisnih ocenjevanj rezultatov aktivnosti.

Zunanja in neodvisna ocenjevanja se osredotočijo na umestitev vseh nekdanjih Evropskih prestolnic kulture v evropski kontekst, da se lahko naredijo primerjave in pridobijo koristne izkušnje za prihodnje Evropske prestolnice kulture, pa tudi vsa evropska mesta. Ta ocenjevanja zajemajo oceno aktivnosti v celoti, vključno z učinkovitostjo postopkov za njeno izvajanje, njenimi učinki in možnostmi izboljšav.

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij predloži naslednja poročila, ki temeljijo na navedenih ocenjevanjih, po potrebi pa se jim priložijo ustrezni predlogi:

(a)	začetno vmesno poročilo do 31. decembra 2024;

(b)	drugo vmesno poročilo do 31. decembra 2029;

(c)	naknadno poročilo do 31. decembra 2034.

Člen 17

Razveljavitev in prehodne določbe

Sklep št. 1622/2006/ES se razveljavi. Še naprej pa se uporablja za mesta, ki so že bila imenovana ali so v postopku imenovanja za Evropske prestolnice kulture za leta od 2013 do 2019.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 113, 18.4.2012, str. 17, in UL C 17, 19.1.2013, str. 97.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 24. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL C 287, 29.11.2007, str. 1.

(4)  UL C 247 E, 15.10.2009, str. 32.

(5)  Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 (UL L 304, 3.11.2006, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 221).

(7)  UL C 56 E, 26.2.2013, str. 41.

---

---