Help Print this page 

Document 32013R1293

Title and reference
Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 Besedilo velja za EGP
  • In force
OJ L 347, 20.12.2013, p. 185–208 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1293/oj
Languages, formats and link to OJ
BG ES CS DA DE ET EL EN FR GA HR IT LV LT HU MT NL PL PT RO SK SL FI SV
HTML html BG html ES html CS html DA html DE html ET html EL html EN html FR html GA html HR html IT html LV html LT html HU html MT html NL html PL html PT html RO html SK html SL html FI html SV
PDF pdf BG pdf ES pdf CS pdf DA pdf DE pdf ET pdf EL pdf EN pdf FR pdf GA pdf HR pdf IT pdf LV pdf LT pdf HU pdf MT pdf NL pdf PL pdf PT pdf RO pdf SK pdf SL pdf FI pdf SV
Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal
 To see if this document has been published in an e-OJ with legal value, click on the icon above (For OJs published before 1st July 2013, only the paper version has legal value).
Multilingual display
Text

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/185


UREDBA (EU) št. 1293/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Okoljska in podnebna politika in zakonodaja Unije sta precej prispevali k izboljšanju stanja okolja. Kljub temu še vedno obstajajo veliki okoljski in podnebni izzivi, ki bodo imeli precejšnje posledice za Unijo, če jih ne bomo obravnavali.

(2)

Zaradi obsega in celovitosti bi moralo biti spopadanje z navedenimi okoljskimi in podnebnimi izzivi financirano predvsem iz glavnih programov financiranja Unije. Komisija je v sporočilu z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“, v katerem se zaveda izzivov zaradi podnebnih sprememb, navedla, da namerava povečati delež proračuna, namenjenega podnebju, za vsaj 20 %, in sicer s prispevki iz različnih politik. Ta uredba bi morala prispevati k uresničitvi navedenega cilja.

(3)

S temi programi financiranja Unije ni mogoče obravnavati vseh posebnih potreb okolja in podnebnih ukrepov. Za okolje in podnebne ukrepe so potrebni posebni pristopi, ki odpravljajo neenako vključevanje njihovih ciljev v prakse držav članic, neenakomerno in nezadostno izvajanje zakonodaje v državah članicah ter nezadostno razširjanje informacij o ciljih politike in spodbujanje navedenih ciljev. Primerno je poskrbeti za nadaljnje ukrepe v zvezi s programom, vzpostavljenim z Uredbo (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4), in sprejeti novo uredbo. Zato bi morala ta uredba vzpostaviti namenski program financiranja za okolje in podnebne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: program LIFE). Da bi imelo financiranje Unije znaten učinek, bi bilo treba ustvariti tesne sinergije in dopolnjevanje med programom LIFE in drugimi programi Unije za financiranje.

(4)

Okoljske dobrine so v Uniji neenakomerno porazdeljene, vendar so njihove prednosti pomembne za celotno Unijo in jih ta tudi čuti. Zaradi dolžnosti Unije, da te dobrine ohrani, je potrebno dosledno izvajanje načel solidarnosti in skupnega prevzemanja odgovornosti, kar pomeni, da je nekatere okoljske in podnebne težave Unije bolje obravnavati na regionalni ali lokalni ravni. Programi LIFE imajo že od leta 1992 ključno vlogo pri boljši solidarnosti in skupnem prevzemanju odgovornosti pri ohranjanju okoljskega in podnebnega javnega dobrega Unije. To vlogo bi moral program LIFE igrati tudi v prihodnje.

(5)

Program LIFE glede na značilnosti in obseg ne more rešiti vseh okoljskih in podnebnih težav. Namenjen bi moral biti spodbujanju sprememb v razvoju in izvajanju politik s tem, ko zagotavlja in razširja rešitve in najboljšo prakso za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev ter promovira inovativne okoljske in podnebne tehnologije. Pri teh prizadevanjih bi moral program LIFE podpreti izvajanje splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 "Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta", vzpostavljenega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: sedmi okoljski akcijski program).

(6)

Ta uredba določa finančna sredstva v višini 3 456 655 milijonov EUR po trenutnih cenah, kar je 0,318 % skupnega zneska odobrenih sredstev za prevzem obveznosti iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (6) za celotno obdobje programa LIFE, kar pomeni za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(7)

V skladu s sklepi zasedanj Evropskega sveta v Luxembourgu decembra 1997 in v Solunu junija 2003 bi morale biti države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces, ter države, za katere se uporablja evropska sosedska politika, upravičene do sodelovanja v programih Unije v skladu s pogoji iz ustreznih dvostranskih in večstranskih sporazumov, sklenjenih s temi državami.

(8)

V skladu s Sklepom Sveta št. 2001/822/ES (8) (v nadaljnjem besedilu: Sklep o pridružitvi čezmorskih držav) so posamezniki iz čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu: ČDO) ter ustrezni javni in/ali zasebni organi in institucije v ČDO, kjer je to primerno, upravičeni sodelovati v programih Unije ob upoštevanju pravil in pogojev teh programov, pa tudi ureditve, ki se uporablja v državi članici, s katero so ČDO povezani.

(9)

Če želimo, da bodo naložbe, povezane z okoljem in podnebnimi ukrepi v Uniji, učinkovite, je nekatere ukrepe treba izvesti zunaj njenih meja. Ni nujno, da so te naložbe vedno financirane s finančnimi instrumenti Unije za zunanje delovanje. Ukrepi v državah, ki ne sodelujejo neposredno v programu LIFE, in sodelovanje zadevnih pravnih oseb v dejavnostih, ki so financirane s programom LIFE, bi morali izjemoma biti mogoči, če so izpolnjeni posebni pogoji iz te uredbe.

(10)

Ta uredba bi morala tudi zagotavljati okvir za podporo ustreznim mednarodnim organizacijam in za sodelovanje z njimi, da se zadosti potrebam okoljske in podnebne politike, ki ne sodijo v sklop finančnih instrumentov zunanjega delovanja, kot so nekatere študije.

(11)

Okoljske in podnebne potrebe bi morale biti vključene v politike in dejavnosti Unije. Program LIFE bi moral torej dopolnjevati druge programe financiranja Unije, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (9), Evropskim socialnim skladom (10), Kohezijskim skladom (11), Evropskim kmetijskim usmerjevalnim in jamstvenim skladom (12), Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (13), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo in Obzorjem 2020 - Okvirnim programom za raziskave in inovacije (14).

Komisija in države članice bi morale to dopolnjevanje zagotoviti na vseh ravneh. Na ravni Unije bi bilo treba dopolnjevanje zagotoviti z vzpostavitvijo strukturnega sodelovanja med programom LIFE in deljenim upravljanjem programov financiranja Unije v skupnem strateškem okviru, ustanovljenim z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. /2013 (15) (uredba o skupnih določbah), zlasti da se spodbudi financiranje ukrepov, ki dopolnjujejo integrirane projekte ali podpirajo uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. S programom LIFE bi bilo prav tako treba spodbujati uporabo rezultatov okoljskih in podnebnih raziskav ter inovacij pobude Obzorje 2020. V sklopu tega bi moral zagotavljati možnosti sofinanciranja projektov z jasnimi okoljskimi in podnebnimi koristmi, da bi bilo tako mogoče zagotoviti sinergije med programoma LIFE in Obzorje 2020. Za preprečevanje podvajanja financiranja je potrebno usklajevanje. Komisija bi morala ukrepati, da bi preprečila prekrivanje in dodatno upravno breme za upravičence projektov zaradi obveznosti poročanja iz različnih finančnih instrumentov. Že v začetni fazi bi morala opredeliti možne ureditve za sodelovanje ter tako zagotoviti jasnost in praktično izvedljivost integriranih projektov v okviru programa LIFE. Države članice bi morale predvideti navedbo teh ureditev v sporazumih o partnerstvu, saj bodo tako zagotovile, da bodo prednosti integriranih projektov upoštevane pri pripravi operativnih programov in programov podeželskega razvoja.

(12)

Ključni izzivi Unije so še naprej ustavitev in zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti ter izboljšanje učinkovitosti sredstev, skupaj s pomisleki glede okolja in zdravja. Zaradi teh izzivov so potrebna okrepljena prizadevanja na ravni Unije, da bo mogoče zagotoviti rešitve in najboljše prakse, ki bodo pomagale pri uresničevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020). Poleg tega je za uresničevanje okoljskih ciljev bistveno tudi izboljšano upravljanje, predvsem s krepitvijo ozaveščenosti in vključevanjem zainteresiranih strani. Zato bi moral imeti podprogram za okolje pri ukrepih tri prednostna področja: okolje in učinkovita raba virov, narava in biotska raznovrstnost ter okoljsko upravljanje in informacije. Moralo bi biti mogoče, da bodo lahko projekti, financirani s programom LIFE, prispevali k uresničevanju posebnih ciljev na več kot enem izmed teh prednostnih področij in da bo v njih sodelovala več kot ena država članica.

(13)

V sporočilu Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ so predlagani mejniki in ukrepi, ki jih Unija potrebuje za prehod k trajnostni rasti z učinkovito rabo virov. Prednostno področje okolje in učinkovita raba virov bi moralo zato podpirati učinkovito izvajanje okoljske politike Unije v javnih in zasebnih sektorjih, zlasti v okoljskih sektorjih, vključenih v časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, in sicer z omogočanjem razvoja in izmenjave novih rešitev in najboljše prakse. V tem smislu bi morala Komisija poskrbeti za doslednost in preprečiti prekrivanje s programom Obzorje 2020.

(14)

V sporočilu Komisije z dne 3. maja 2011 z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (v nadaljevanju: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020) so določeni cilji za ustavitev in odpravo izgube biotske raznovrstnosti. Ti cilji med drugim vključujejo popolno izvajanje Direktive Sveta 92/43/EGS (16) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), kot tudi ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in njihove funkcije. Program LIFE bi moral prispevati k uresničevanju teh ciljev. Prednostno področje narava in biotska raznovrstnost bi moralo biti zato osredotočeno na izvajanje in vodenje mreže Natura 2000, določene v Direktivi Sveta 92/43/EGS, zlasti v zvezi z okvirom prednostnih ukrepov, pripravljenim na osnovi člena 8 navedene direktive, na razvoj in razširjanje najboljše prakse v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES ter na širše izzive biotske raznovrstnosti, navedene v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020.

(15)

Prispevek programa LIFE k letnim potrebam po financiranju mreže Natura 2000 bi bilo treba obravnavati v povezavi z odhodki za biotsko raznovrstnost iz drugih skladov Unije. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti integriranim projektom v okviru programa LIFE kot usklajenim mehanizmom financiranja za mrežo Natura 2000, saj lahko ustvarijo učinek finančnega vzvoda in povečajo zmogljivost črpanja sredstev za naravo in biotsko raznovrstnost iz drugih skladov Unije.

(16)

Gozdovi imajo pomembno vlogo za okolje in podnebje, na primer v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, vodo, tlemi ter prilagoditvijo podnebnim spremembam in njihovo ublažitvijo. Gozdovi in tla pomagajo urejati podnebje, saj iz ozračja črpajo ogljikov dioksid (CO2) in hranijo ogromne količine ogljika. Za optimizacijo te vloge so potrebni podatki in informacije. Zaradi tega bi morala biti uredba tudi okvir za podporo sinergij med okoljskimi in podnebnimi ukrepi, povezanimi z gozdovi in tlemi, vključno z njihovim spremljanjem. Druga področja, kjer so mogoče večje sinergije, so pomanjkanje vode in suša ter obvladovanje poplavne ogroženosti.

(17)

Za optimalno izrabo sredstev iz programa LIFE bi bilo treba spodbujati sinergije med dejavnostmi podprograma za okolje, zlasti za zaščito biotske raznovrstnosti, in ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam in njihovo ublažitev v podprogramu za podnebne ukrepe.

(18)

V sporočilu Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (v nadaljnjem besedilu: časovni načrt 2050) je navedeno, da bo preskušanje novih pristopov k ublažitvi podnebnih sprememb tudi v prihodnje ključnega pomena za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Hkrati je treba kot medsektorsko prednostno nalogo Unije zagotoviti prilagoditev podnebnim spremembam. Spodbujanje upravljanja in ozaveščanje sta ključnega pomena za doseganje konstruktivnih rezultatov in vključenost zainteresiranih strani. Zato bi moral podprogram za podnebne ukrepe podpreti prizadevanja na treh prednostnih področjih: omejevanje podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam ter upravljanje podnebja in informacije. Za projekte, financirane iz programa LIFE, bi moralo biti omogočeno, da prispevajo k uresničevanju posebnih ciljev na več kot enem od teh prednostnih področij in da bo v njih sodelovala več kot ena država članica.

(19)

Prednostno področje blažitev podnebnih sprememb bi moralo prispevati k razvoju ter izvajanju politike in zakonodaje Unije, povezane s podnebjem, zlasti v zvezi s spremljanjem in poročanjem o toplogrednih plinih, s politikami rabe zemljišč, spremembo namembnosti zemljišč in gozdarstvom, ohranjanjem naravnih ponorov ogljika, sistemom za trgovanje z emisijami, prizadevanji držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zajemanjem in shranjevanjem ogljika, obnovljivo energijo, energetsko učinkovitostjo, prometom in gorivom, varovanjem ozonskega plašča in fluoriranimi plini. Smatra se, da gradnja infrastrukture za zajem in shranjevanje ogljika ne sodi na področje programa LIFE, zato se naj je ne bi podprlo.

(20)

V Evropi in svetu je že mogoče opaziti prve posledice podnebnih sprememb, kot so skrajne vremenske razmere, ki povzročajo poplave in suše, ter dvigovanje temperatur in morske gladine. Prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam bi moralo zato pomagati prebivalstvu, gospodarskim sektorjem in regijam, da se prilagodijo takim vplivom, da bi tako s sprejetjem posebnih prilagoditvenih ukrepov in strategij zagotovili odpornejšo Unijo. Ukrepi na tem področju bi morali dopolnjevati ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s finančnim instrumentom za civilno zaščito, vzpostavljenim s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18). Smatra se, da gradnja velike infrastrukture ne sodi na področje programa LIFE, zato se je naj ne bi podprlo.

(21)

Celovito izvajanje okoljske in podnebne politike in zakonodaje je neločljivo povezano z doseganjem boljšega upravljanja, večje vključenosti zainteresiranih strani in razširjanjem informacij. Zato bi morali prednostni področji upravljanje in informacije v obeh podprogramih podpirati razvoj platform in izmenjavo najboljše prakse za večjo skladnost in izvajanje, vključno s programi usposabljanja za sodnike in državne tožilce, ter pridobivati podporo javnosti in zainteresiranih strani pri prizadevanjih za pripravo politike Unije na področju okolja in podnebja. Zlasti bi morali podpreti izboljšave pri širjenju baze znanja in najboljše prakse, izvajanju zakonodaje Unije, ozaveščanju, udeležbi javnosti, dostopu do informacij in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

(22)

V okviru te uredbe mora biti zagotovljena podpora v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (19). Projekti, financirani na podlagi programa LIFE, bi morali izpolnjevati merila upravičenosti in razpisna merila, da bo mogoče zagotoviti najboljšo izrabo sredstev Unije in dodano vrednost Unije. Komisija bi morala pri ocenjevanju evropske dodane vrednosti glede na posamezno prednostno področje posebno pozornost posvetiti možnostim za ponovno uporabo in prenosljivosti projektov, trajnosti njihovih rezultatov, njihovemu prispevku k doseganju splošnih in posebnih ciljev na prednostnih področjih, pa tudi tematskim prednostnim nalogam, ki se uresničujejo prek teh projektov. Spodbujati bi bilo treba projekte, ki imajo medsektorske vplive. Komisija bi morala spodbujati in zagovarjati tudi uporabo zelenih javnih naročil, zlasti pri izvajanju projektov.

(23)

Za ohranjanje enakih pogojev za vse subjekte, ki delujejo na notranjem trgu, in da bi se bilo mogoče izogniti neupravičenemu izkrivljanju konkurence, bi moralo biti financiranje v skladu s programom LIFE po potrebi namenjeno tržnim neuspehom. Če financiranje pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi moralo biti oblikovano skladno s pravili glede državne pomoči, da bi bilo tako mogoče preprečiti izkrivljanje trga, kot je izrivanje zasebnega financiranja, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur ali ohranjanje neučinkovitih podjetij, in ne sme biti uveljavljeno, dokler tega ne odobri Komisija v skladu s členom 108(3) PDEU, če ni v skladu z uredbo, sprejeto v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 994/98 (20).

(24)

Da bi bilo mogoče izboljšati izvajanje okoljske in podnebne politike ter okrepiti vključevanje podnebnih in okoljskih ciljev v druge politike, bi moral program LIFE spodbujati projekte, ki podpirajo celostne pristope k izvajanju podnebne in okoljske zakonodaje in politike. Taki integrirani projekti bi se morali uporabljati kot konkretno orodje za boljše vključevanje okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike Unije in splošne odhodke Unije v skladu s strategijo Evropa 2020. Služiti bi morali kot primeri dobre prakse za učinkovito in dobro usklajeno izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije v državah članicah in regijah. Pri podprogramu za okolje bi se morali integrirani projekti osredotočiti predvsem na izvajanje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 s posebnim poudarkom na učinkovitem vodenju in utrjevanju mreže Natura 2000, vzpostavljene z Direktivo Sveta 92/43/EGS, in sicer z izvajanjem okvirov prednostnih ukrepov, oblikovanih na podlagi člena 8 navedene direktive, Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter zakonodaje o odpadkih in zraku.

(25)

Čeprav so integrirani projekti osredotočeni na omenjene teme, bi morali biti večnamenski mehanizmi za izvajanje (npr. za okoljske prednosti in povečanje zmogljivosti), ki omogočajo doseganje rezultatov na drugih področjih politik, zlasti morskega okolja v skladu s cilji Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22). Integrirane projekte bi moralo biti mogoče predvideti tudi na drugih okoljskih področjih. Pri podprogramu podnebnih ukrepov bi morali biti ti projekti predvsem usmerjeni v strategije in akcijske načrte za prilagoditev podnebnim spremembam in njihovo ublažitev.

(26)

Integrirani projekti bi morali biti namenjeni le določenim dejavnostim in ukrepom, medtem ko se druge dejavnosti, ki dopolnjujejo v projekt vključene dejavnosti, financirajo iz drugih programov za financiranje Unije, pa tudi iz nacionalnih in regionalnih sredstev ter sredstev zasebnega sektorja. Financiranje iz programa LIFE bi moralo izrabljati sinergije in zagotavljati skladnost med različnimi viri financiranja Unije s strateško osredotočenostjo na podnebje in okolje, hkrati pa zagotoviti poenostavitev postopkov.

(27)

Integrirani projekti, ki so močno osredotočeni na izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje in politike Unije z integriranimi pristopi, zahtevajo ukrepanje v celotni Uniji in v vseh sektorjih, na katere se nanaša ta uredba. Zaradi tega je treba v izbirni postopek uvesti razporeditveni element, da se omogoči geografsko ravnovesje, države članice pa bi si morale prizadevati, da bi v programskem obdobju pripravile in predlagale vsaj en integrirani projekt, če ne gre drugače, s tehnično pomočjo programa LIFE.

(28)

Ker so integrirani projekti nov pristop, bi bilo treba zainteresiranim stranem po potrebi ponuditi tehnično pomoč. Fazo uporabe pa bi bilo mogoče poenostaviti s postopkom v dveh korakih. Najprej bi bilo treba pripraviti finančni načrt, ki bi opredeljeval, kateri drugi viri Unije ter državni ali zasebni viri financiranja se bodo uporabili in v kakšnem obsegu. Šele zatem bi bilo treba zahtevati pismo o nameri od najmanj enega izmed teh drugih virov, da bo izpolnjena zahteva za uporabo dodatnih virov financiranja. Obseg, v katerem bodo uporabljeni drugi skladi Unije, bi bilo treba upoštevati pri izbiri projektov, ki bodo prejeli sredstva.

(29)

Uspeh integriranih projektov je odvisen od tesnega sodelovanja med državnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter nedržavnimi akterji, ki so vključeni v uresničevanje ciljev programa LIFE. Zato bi bilo treba uporabiti načela preglednosti in objavljanja odločitev glede oblikovanja, izvajanja, ocenjevanja in spremljanja projektov.

(30)

Projektom v podprogramu za okolje, ki niso integrirani, bi morale vse države članice v obdobju prvega večletnega delovnega programa v skladu z načeloma solidarnosti in delitvijo odgovornosti dodeliti sorazmerni delež sredstev, izračunan na osnovi okvirnih nacionalnih dodelitev.

(31)

Vsem državam članicam, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve iz te uredbe, bi bilo treba zagotoviti sredstva za projekte za povečanje zmogljivosti, da se izboljša njihova sposobnost udeležbe v programu LIFE. Ta sredstva bi morala biti na voljo na osnovi dogovorjenega načrta za povečanje zmogljivosti, ki bi opredeljeval potrebne ukrepe in financiranje.

(32)

Kakovost bi morala biti glavno merilo pri ocenjevanju projektov in dodeljevanju sredstev v programu LIFE. Razporeditveni elementi, s katerimi naj bi bilo doseženo geografsko ravnovesje, so le okvirnega značaja in ne bi smeli pomeniti, da so sredstva zagotovljena oziroma da je vsaka država članica upravičena do dodelitve sredstev.

(33)

Unija je podpisnica Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: aarhuška konvencija) Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (ECE). Zato bi bilo treba podpreti delo nevladnih organizacij in mrež nepridobitnih subjektov, ki si prizadevajo za cilje v splošnem interesu Unije, saj učinkovito podpirajo cilje aarhuške konvencije, ko zagovarjajo pomisleke in stališča državljanov Unije kot del procesa pri razvoju politike, prav tako pa podpirajo njegovo izvajanje in ozaveščanje o težavah, povezanih s podnebjem in okoljem, ter odzive politike. Primerno je, da program LIFE podpira najrazličnejše nevladne organizacije in mreže nepridobitnih subjektov, ki si prizadevajo za cilje v splošnem interesu Unije in so predvsem dejavne na področju okolja ali podnebnih ukrepov, in sicer s konkurenčnim in preglednim dodeljevanjem pomoči za delovanje, da bi tako lahko učinkovito prispevale k politiki Unije ter spodbujale in krepile izvajanje in uveljavljanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije, hkrati pa razširile in okrepile svoje zmožnosti, da postanejo učinkovitejše partnerice.

(34)

Da bi lahko Komisija opravljala svojo vlogo pri začetku razvoja in izvajanju okoljske in podnebne politike, bi morala sredstva iz programa LIFE porabiti za podporo zagonu, izvedbi in vključevanju okoljske in podnebne politike in zakonodaje Unije, vključno z nakupom blaga in storitev. Finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, bi morala prav tako zajemati korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije, pa tudi o izvajanju in stanju prenosa pomembnejše okoljske in podnebne zakonodaje Unije.

(35)

Zaradi finančne krize se vrzel na trgu med ponudbo kreditov, lastniškega in tveganega kapitala ter povpraševanjem po njih verjetno ne bo zmanjšala, zato je prav, da je mogoče s finančnimi instrumenti podpreti projekte, ki lahko ustvarijo prihodke na področju okolja in podnebja. Finančni instrumenti, ki jih podpira program LIFE, bi se morali stroškovno učinkovito uporabljati za obravnavo posebnih potreb trga, in sicer skladno s cilji programa, pri tem pa ne smejo izriniti zasebnega financiranja. Finančne instrumente bi moralo biti mogoče združiti z nepovratnimi sredstvi iz proračuna Unije, tudi v skladu s to uredbo.

(36)

Izkušnje pri preteklih programih LIFE so pokazale, da se je treba osredotočiti na dejanske prednostne naloge okoljske in podnebne politike in področja ukrepanja. Te tematske prednostne naloge ne bi smele biti izčrpne, da bodo lahko prosilci pripravili predloge na drugih področjih, vključili nove ideje in se odzvali na nove izzive. Večletni delovni programi bi morali biti tudi prožni, da bo z njimi mogoče uresničiti cilje in načrte, hkrati pa bi morali zagotoviti potrebno stabilnost projektnih tem, s katerimi se uresničujejo tematske prednostne naloge, da bodo lahko morebitni prosilci načrtovali, pripravili in predložili predloge. Prvi večletni delovni program bi moral biti veljaven vsaj štiri leta, slediti pa bi mu moral drugi, triletni delovni program. Oba delovna programa bi morala vsebovati vzorčni seznam projektnih tem za izvajanje tematskih prednostnih nalog.

(37)

Izkušnje z dosedanjimi programi LIFE so pokazale, kako pomembne so nacionalne kontaktne točke LIFE, zlasti za zagotavljanje podpore prosilcem in upravičencem, s čimer tudi prispevajo k uspešnemu izvajanju programov. Zato bi bilo treba sistem nacionalnih in regionalnih kontaktnih točk LIFE ohraniti in po možnosti okrepiti, zlasti v državah članicah, kjer projekti črpajo malo sredstev, poglobiti pa bi bilo treba tudi sodelovanje med Komisijo in nacionalnimi kontaktnimi točkami LIFE ter med nacionalnimi in regionalnimi kontaktnimi točkami LIFE. Izkušnje z dosedanjimi programi LIFE so prav tako pokazale, da je treba poskrbeti za učinkovito razširjanje projektnih rezultatov in dejavnosti mrež, da se povečata učinek vzvoda in evropska dodana vrednost v programu LIFE, zlasti z organizacijo seminarjev, delavnic in drugih dejavnosti za izmenjavo izkušenj, znanja in dobre prakse v Uniji. Komisija bi morala zato nadaljevati in krepiti dejavnosti usmerjenega razširjanja, vključno tiste, ki so posebej osredotočene na integrirane projekte, zlasti v državah članicah, ki črpajo malo sredstev, in v zvezi z nekaterimi sektorji, prav tako pa bi morala omogočiti sodelovanje in izmenjavo izkušenj med upravičenci programa LIFE in drugimi. Prek ustreznih medijev in z ustrezno tehnologijo bi morala še naprej redno objavljati sezname projektov, financiranih iz programa LIFE, vključno s kratkim opisom ciljev in doseženih rezultatov ter povzetkom dodeljenih sredstev.

(38)

Za poenostavitev programa LIFE ter zmanjšanje upravnega bremena za prosilce in upravičence bi bilo treba pogosteje uporabljati pavšalne zneske, ne da bi s tem ogrozili upravičenost stroškov za DDV in stroškov za zaposlene za nedoločen čas v skladu s pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. V skladu s trenutno prakso bi morala vsota prispevkov javnih organizacij (kot upravičencev, ki usklajujejo, in/ali pridruženih upravičencev) k projektu za najmanj 2 % presegati stroške plač državnih javnih uslužbencev, odgovornih za projekt. Sredstva Unije se ne bi smela uporabljati za subvencioniranje državnih proračunov, na primer za kritje stroškov DDV. O zneskih sredstev Unije, porabljenih za kritje DDV, so na voljo samo omejene informacije. Komisija bi morala zato pri vmesni in naknadni oceni programa LIFE pripraviti pregled nadomestil DDV po posameznih državah članicah, ki so jih upravičenci v projektih LIFE zahtevali v fazi končnih plačil.

(39)

Določiti bi morali najvišje stopnje sofinanciranja, kakršne so potrebne za ohranitev učinkovite ravni pomoči v programu LIFE.

(40)

Program LIFE in njegove podprograme bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati na podlagi ustreznih kazalnikov uspešnosti, da se omogoči izvajanje prilagoditev, vključno z revizijo tematskih prednostnih nalog, če je potrebna. Komisija bi morala pri podrobnejši opredelitvi kazalnikov uspešnosti za oceno programov in projektov dati poudarek spremljanju kakovosti na podlagi kazalnikov uspešnosti ter pričakovanih rezultatov in učinkov. Predlagati bi morala tudi način spremljanja dolgoročne uspešnosti projektov, zlasti na prednostnem področju narava in biotska raznovrstnost. Da bi bilo mogoče zagotoviti dokaze o vzporednih koristih, ki jih lahko imata podprograma za podnebne ukrepe in biotsko raznovrstnost, hkrati pa zagotoviti informacije na ravni porabe, bi bilo treba v nadzor programa LIFE vključiti tudi spremljanje izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, kakor je navedeno v sporočilu o proračunu za Evropo 2020. Takšno spremljanje temelji na enostavni metodologiji z razvrščanjem odhodkov v eno izmed treh kategorij: odhodki, povezani le s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (upoštevani 100-odstotno), odhodki, pomembno povezani s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (upoštevani 40-odstotno), in odhodki, nepovezani s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (upoštevani 0-odstotno). Ta metodologija ne izključuje uporabe natančnejših metodologij, kjer je to ustrezno.

(41)

Program LIFE in projekte bi morala tudi v prihodnje upravljati Komisija, saj ima s tem dolgoletne izkušnje, upravičenci programa LIFE pa imajo pozitivne izkušnje z zunanjimi skupinami za spremljanje. Za vse morebitne spremembe v upravljavski strukturi programa LIFE in projektov bi bilo treba opraviti vnaprejšnjo analizo stroškov in koristi, pri tem pa posebno pozornost nameniti ustreznemu in celovitemu strokovnemu znanju, zlasti na prednostnem področju narava in biotska raznovrstnost.

(42)

Finančni interesi Unije so zaščiteni s sorazmernimi ukrepi v ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, zaznavanjem in raziskovanjem nepravilnosti, vračanjem nepravilno plačanih ali uporabljenih in izgubljenih sredstev ter kaznimi, kjer je to primerno.

(43)

Da bo mogoče zagotoviti čim boljšo uporabo sredstev Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki uspešnosti za tematske prednostne naloge podprograma za okolje in prednostnimi področji podprograma za podnebne ukrepe, spremembami tematskih prednostnih nalog iz Priloge III in povečanja odstotka proračunskih sredstev, ki se kot nepovratna sredstva dodelijo projektom za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(44)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, ki je povezano s sprejetjem večletnih delovnih programov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

(45)

Če odbor za program LIFE za okolje in podnebne ukrepe ne poda mnenja o osnutku izvedbenega akta, bi morala Komisija ravnati v skladu z drugim pododstavkom člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011 in osnutka ne bi smela sprejeti. Uporabo tega postopka bi bilo treba med drugim upravičiti s tem, da je treba oceniti sorazmerno porazdelitev sredstev med integrirane projekte, zlasti najvišji znesek, ki ga lahko prejme posamezni integrirani projekt.

(46)

Za zagotavljanje učinkovitega prehoda med ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 614/2007, in programom LIFE, je treba tudi v prihodnje spremljati, revidirati in kvalitativno ocenjevati dejavnosti, financirane v skladu z navedeno uredbo, potem ko ta preneha veljati.

(47)

Dodana vrednost programa LIFE je v posebnosti njegovega pristopa in osredotočenosti, zaradi česar so njegovi ukrepi zlasti prilagojeni okoljskim in podnebnim potrebam. Program LIFE lahko prispeva k izvajanju okoljskih politik, ki je učinkovitejše od posameznih ukrepov držav članic, saj krepi združevanje virov in strokovnega znanja. Prav tako zagotavlja platformo za razvoj in izmenjavo najboljših praks in znanja za izboljšanje, prečiščevanje in pospeševanje sprememb pri izvajanju pravnega reda ter za krepitev zmogljivosti ob pomoči zasebnim akterjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, pri preskušanju tehnologij in rešitev majhnega obsega, državam članicam in zainteresiranim stranem pa zagotavlja, da se učijo drug od drugega. Program LIFE ustvarja sinergije pri nacionalnih sredstvih in sredstvih Unije, hkrati pa krepi dodatna sredstva zasebnega sektorja ter s tem povečuje skladnost ukrepov Unije in spodbuja bolj homogeno izvajanje pravnega reda.

(48)

Ker ciljev te uredbe, in sicer krepitve izvajanja in razvoja okoljske in podnebne politike in zakonodaje Unije, med drugim z vključevanjem okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike, in spodbujanja boljšega upravljanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega ali učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(49)

Uredbo (ES) št. 614/2007 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PROGRAM ZA OKOLJE IN PODNEBNE UKREPE (LIFE)

Člen 1

Vzpostavitev

Vzpostavljen je program za okolje in podnebne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: program LIFE), ki traja od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„pilotni projekti“ pomeni projekte, pri katerih se uporablja tehnika ali metoda, ki pred tem še ni bila uporabljena ali preskušena, ki prinaša morebitne okoljske in podnebne prednosti v primerjavi s trenutno najboljšo prakso in ki jo je pozneje v podobnih razmerah mogoče uporabiti v večjem obsegu;

(b)

„predstavitveni projekti“ pomeni projekte, ki vpeljejo v prakso, preizkusijo, ocenjujejo in razširjajo ukrepe, metodologije ali pristope, so novi ali neznani v posebnem sklopu projekta, kot so geografski, ekološki in socialno-ekonomski sklop, in ki bi jih bilo mogoče v podobnih okoliščinah uporabiti tudi drugje;

(c)

„projekti najboljše prakse“ pomeni projekte, pri katerih se uporabljajo ustrezne, stroškovno učinkovite in najsodobnejše tehnike, metode in pristopi, hkrati pa se upošteva poseben sklop projekta;

(d)

„integrirani projekti“ pomeni projekte, pri katerih se na velikem ozemeljskem območju, zlasti na regionalni, medregionalni, nacionalni ali nadnacionalni ravni, izvajajo okoljske ali podnebne strategije ali načrti, ki so potrebni v skladu s posebno okoljsko ali podnebno zakonodajo Unije in na podlagi drugih aktov Unije ali ki so jih razvili organi držav članic, zlasti na področju narave, vključno z upravljanjem mreže Natura 2000, vode, odpadkov, zraka ter prilagajanja posledicam podnebnih sprememb in njihove blažitve, pri čemer se zagotovi udeležba zainteresiranih strani in spodbuja uporaba vsaj enega ustreznega dodatnega vira financiranja Unije ali nacionalnega ali zasebnega vira financiranja;

(e)

„projekti tehnične pomoči“ pomeni projekte, ki z nepovratnimi sredstvi za ukrepe ponujajo finančno podporo za pomoč prosilcem pri pripravi integriranih projektov, zlasti pa zagotavljajo, da ti projekti izpolnjujejo zahteve glede rokov ter tehnične in finančne zahteve programa LIFE v povezavi s skladi iz člena 8(3);

(f)

„projekti za povečanje zmogljivosti“ pomeni projekte, ki z nepovratnimi sredstvi za ukrepe ponujajo finančno podporo za dejavnosti, potrebne za gradnjo zmogljivosti držav članic, vključno z nacionalnimi in regionalnimi kontaktnimi točkami LIFE, da se državam članicam omogoči učinkovitejše sodelovanje v programu LIFE;

(g)

„pripravljalni projekti“ pomeni projekte v podporo posebnih potreb za razvoj in izvajanje okoljske ali podnebne politike in zakonodaje Unije, ki jih zlasti opredeli Komisija v sodelovanju z državami članicami;

(h)

„projekti za informiranje, ozaveščenost, in razširjanje“ pomeni projekte, namenjene podpori za komuniciranje, razširjanje informacij in ozaveščanje na področjih podprogramov za okolje in za podnebne ukrepe.

Člen 3

Splošni cilji in kazalniki uspešnosti

1.   Program LIFE ima zlasti naslednje splošne cilje:

(a)

prispevati k prehodu na trajnejše nizkoogljično gospodarstvo, ki bo učinkovito uporabljalo vire, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja in k ustavitvi ali zmanjševanju izgube biotske raznovrstnosti, vključno s podporo za mrežo Natura 2000 in za boj proti propadanju ekosistemov;

(b)

izboljšati razvoj, izvajanje in uveljavljanje okoljske in podnebne politike in zakonodaje Unije, spodbuditi in zagovarjati vključevanje in postavljanje v ospredje okoljskih in podnebnih ciljev v drugih politikah Unije ter v javni in zasebni praksi, tudi s povečevanjem zmogljivosti javnega in zasebnega sektorja;

(c)

podpreti boljše okoljsko in podnebno upravljanje na vseh ravneh, vključno s tesnejšo udeležbo civilne družbe, nevladnih organizacij in lokalnih akterjev;

(d)

podpreti izvajanje sedmega okoljskega akcijskega programa.

Pri zasledovanju teh ciljev program LIFE prispeva k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 ter ustreznih okoljskih in podnebnih strategij in načrtov Unije.

2.   Splošni cilji iz odstavka 1 se uresničujejo z izvajanjem naslednjih podprogramov:

(a)

podprogram za okolje,

(b)

podprogram za podnebne ukrepe.

3.   Uspešnost programa LIFE se ocenjuje predvsem z naslednjimi kazalniki:

(a)

okoljske in podnebne izboljšave v zvezi s splošnim ciljem, navedenim v točki (a) odstavka 1. Okoljske izboljšave se v zvezi s ciljem ustavitve ali zmanjševanja izgube biotske raznovrstnosti merijo z odstotkom obnovitve ali zagotovitve ustreznega vodenja mreže Natura 2000, površino in vrsto obnovljenih ekosistemov ter številom in vrsto habitatov in vrst, katerih varstveno stanje se je izboljšalo;

(b)

število razvitih in izvedenih ukrepov za izvajanje načrtov, programov ali strategij v skladu z okoljsko ali podnebno politiko in zakonodajo Unije ter število ukrepov, ki so primerni za ponavljanje ali prenos v zvezi s splošnimi cilji iz točke (b) odstavka 1, povezanimi z razvojem in izvajanjem;

(c)

število ukrepov, s katerimi so bile dosežene sinergije ali vključenost v druge programe financiranja Unije oziroma vključenost v prakse javnega ali zasebnega sektorja v zvezi s splošnimi cilji iz točke (b) odstavka 1, povezanimi z izvajanjem in vključevanjem;

(d)

število ukrepov za zagotavljanje boljšega upravljanja, razširjanja informacij in ozaveščenosti o okoljskih in podnebnih vidikih v zvezi s splošnim ciljem iz točke (c) odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za nadaljnjo opredelitev kazalnikov uspešnosti glede na njihovo uporabo za prednostna področja in tematske prednostne naloge, kakor določata člen 9 oziroma Priloga III v zvezi s podprogramom za okolje ter člen 13 v zvezi s podprogramom za podnebne ukrepe.

Člen 4

Proračun

1.   Finančna sredstva za izvajanje programa LIFE za obdobje 2014–2020 so 3 456 655 000 EUR po trenutnih cenah, kar je 0,318 % skupnega zneska odobrenih sredstev za prevzem obveznosti iz Uredbe (EU) št. 1311/2013.

Letno odobritev odobrita Evropski parlament in Svet v okviru večletnega finančnega okvira.

2.   Uporablja se naslednja razporeditev proračunskih sredstev:

(a)

2 592 491 250 EUR celotnih finančnih sredstev iz odstavka 1 se dodeli podprogramu za okolje;

(b)

864 163 750 EUR celotnih finančnih sredstev iz odstavka 1 se dodeli podprogramu za podnebne ukrepe.

Člen 5

Sodelovanje tretjih držav v programu LIFE

V programu LIFE lahko sodelujejo naslednje države:

(a)

države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EEA);

(b)

države kandidatke, morebitne kandidatke in države pristopnice k Uniji;

(c)

države, za katere se uporablja evropska sosedska politika;

(d)

države, ki so postale članice Evropske agencije za okolje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 933/1999 (24).

Tako sodelovanje poteka v skladu s pogoji, določenimi v ustreznih dvostranskih ali večstranskih sporazumih, ki navajajo splošna načela za sodelovanje navedenih tretjih držav v programih Unije.

Člen 6

Dejavnosti zunaj Unije ali v čezmorskih državah in na ozemljih

1.   Brez poseganja v člen 5 lahko program LIFE financira dejavnosti zunaj Unije ter v skladu s Sklepom 2001/822/ES (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav) v čezmorskih državah in na ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO), če so te dejavnosti nujne za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije ter za zagotavljanje učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo na ozemljih držav članic, za katera se uporabljata Pogodbi.

2.   Pravne osebe s sedežem zunaj Unije so lahko upravičene do sodelovanja v projektih, navedenih v členu 18, če ima upravičenec, ki usklajuje projekt, sedež v Uniji in če dejavnost, ki bo izvedena zunaj Unije, izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 tega člena.

Člen 7

Mednarodno sodelovanje

Med izvajanjem projekta LIFE je sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, njihovimi institucijami in organi mogoče, če je to potrebno za uresničevanje splošnih ciljev, navedenih v členu 3.

Člen 8

Dopolnjevanje

1.   Komisija in države članice zagotovijo, da bo podpora programa LIFE skladna s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da bo dopolnjevala druge finančne instrumente Unije, hkrati pa poskrbijo za izvajanje ukrepov za poenostavitev.

2.   Dejavnosti, financirane s programom LIFE, so skladne z nacionalnim pravom in pravom Unije, tudi s pravili Unije o državni pomoči. Države članice Komisijo obveščajo zlasti o financiranju iz programa LIFE, ki v smislu člena 107(1) PDEU šteje kot državna pomoč, prav tako pa ne sme biti izvedeno, dokler ga ne potrdi Komisija v skladu s členom 108(3) PDEU, razen če je skladno s predpisom, sprejetim v skladu s členom 2(1) in členom 8 Uredbe (ES) št. 994/98.

3.   Komisija in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi zagotovijo usklajevanje med programom LIFE in Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, da bi tako zagotovile sinergije, predvsem v sklopu integriranih projektov, in podprle uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Tako usklajevanje poteka v okviru, ki ga opredeljuje uredba o skupnih določbah, ter prek skupnega strateškega okvira in mehanizmov, opredeljenih v partnerskih sporazumih, kakor zahteva navedena uredba.

4.   Komisija tudi zagotovi skladnost in sinergije ter prepreči prekrivanje med programom LIFE in drugimi politikami in finančnimi instrumenti Unije, zlasti s pobudo Obzorje 2020 in pobudami v sklopu zunanjega delovanja Unije.

NASLOV II

PODPROGRAMI

POGLAVJE 1

Podprogram za okolje

Člen 9

Prednostna področja podprograma za okolje

1.   Podprogram za okolje ima tri prednostna področja:

(a)

okolje in učinkovita raba virov,

(b)

narava in biotska raznovrstnost,

(c)

okoljsko upravljanje in informacije.

2.   Prednostna področja iz odstavka 1 obsegajo tematske prednostne naloge, opredeljene v Prilogi III.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje, kadar je potrebno, delegiranih aktov v skladu s členom 29, s katerimi bo lahko dodala, črtala ali spremenila tematske prednostne naloge iz Priloge III na osnovi naslednjih meril:

(a)

prednostne naloge iz sedmega okoljskega akcijskega programa;

(b)

posebni cilji za posamezna prednostna področja iz členov 10, 11 in 12;

(c)

izkušnje, pridobljene pri izvajanju večletnega delovnega programa iz člena 24;

(d)

izkušnje, pridobljene pri izvajanju integriranih projektov;

(e)

prednostne naloge iz nove okoljske zakonodaje Unije, sprejete po 23 decembra 2013, ali

(f)

izkušnje, pridobljene pri izvajanju obstoječe okoljske zakonodaje in politike Unije.

Komisija najpozneje ob vmesni oceni programa LIFE iz točke (a) člena 27(2) pregleda in po potrebi popravi tematske prednostne naloge iz Priloge III.

3.   Vsaj 55 % proračunskih sredstev, dodeljenih projektom, ki so podprti z nepovratnimi sredstvi za dejavnosti iz podprograma za okolje, je namenjenih projektom za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29, s katerimi lahko odstotek iz odstavka 2 tega člena poveča za največ 10 %, če skupna sredstva, zahtevana v referenčnem obdobju dveh zaporednih let z vložitvijo predlogov, ki sodijo na prednostno področje narava in biotska raznovrstnost in ustrezajo minimalnim zahtevam glede kakovosti, za več kot 20 % presegajo znesek, izračunan za predhodni dve leti pred navedenim referenčnim obdobjem.

Člen 10

Posebni cilji za prednostno področje okolje in učinkovita raba virov

Posebni cilji podprograma za okolje na prednostnem področju okolje in učinkovita raba virov so zlasti:

(a)

razvoj, preskus in predstavitev politik ali pristopov vodenja, najboljše prakse in rešitev za okoljske izzive, vključno z razvojem in predstavitvijo inovativnih tehnologij, ki so primerni za ponavljanje, prenos ali vključevanje v druga področja, med drugim v zvezi s povezavo med okoljem in zdravjem, in ki podpirajo politike in zakonodajo, povezane z učinkovito rabo virov, vključno s časovnim okvirom za Evropo, gospodarno z viri;

(b)

podpora uporabe, razvoja, preskušanja in predstavitve integriranih pristopov k izvajanju načrtov in programov v skladu z okoljsko politiko in zakonodajo Unije, predvsem na področjih vode, odpadkov in zraka;

(c)

izboljšanje baze znanja za razvoj, izvajanje, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje okoljske politike in zakonodaje Unije ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na okolje v Uniji in zunaj nje.

Člen 11

Posebni cilji za prednostno področje narava in biotska raznovrstnost

Posebni cilji podprograma za okolje na prednostnem področju narava in biotska raznovrstnost so zlasti:

(a)

prispevati k razvoju in izvajanju politike in zakonodaje Unije na področju narava in biotska raznovrstnost, vključno s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ter direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES, zlasti z uporabo, razvojem, preskušanjem in predstavitvijo pristopov, najboljših praks in rešitev;

(b)

podpora nadaljnjega razvoja, izvajanja in vodenja mreže Natura 2000 iz člena 3 Direktive 92/43/EGS, predvsem uporaba, razvoj, preskušanje in predstavitev integriranih pristopov za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, vzpostavljenih na podlagi člena 8 navedene direktive;

(c)

izboljšanje baze znanja za razvoj, izvajanje, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje politike in zakonodaje Unije na področju narava in biotska raznovrstnost ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na naravo in biotsko raznovrstnost v Uniji in zunaj nje.

Člen 12

Posebni cilji za prednostno področje okoljsko upravljanje in informacije

Posebni cilji podprograma za okolje na prednostnem področju okoljsko upravljanje in informacije so zlasti:

(a)

spodbujanje ozaveščenosti o okoljskih zadevah, vključno s podporo javnosti in zainteresiranih strani za oblikovanje politik Unije na področju okolja, ter spodbujanje znanja o trajnostnem razvoju in novih vzorcev za trajnostno potrošnjo;

(b)

podpora komunikacijam, vodenju in razširjanju informacij na področju okolja ter pospeševanje izmenjave znanja o uspešnih okoljskih rešitvah in praksi, vključno z razvojem platform za sodelovanje med zainteresiranimi stranmi in z usposabljanjem;

(c)

spodbujanje in krepitev učinkovitejše skladnosti in uveljavljanje okoljske zakonodaje Unije, predvsem s spodbujanjem razvoja in razširjanja najboljših praks in pristopov k politiki;

(d)

spodbujanje boljšega okoljskega upravljanja s krepitvijo vključevanja zainteresiranih strani, vključno nevladnih organizacij, pri posvetovanjih o politikah in njihovem izvajanju.

POGLAVJE 2

Podprogram za podnebne ukrepe

Člen 13

Prednostna področja podprograma za podnebne ukrepe

Podprogram za podnebne ukrepe ima tri prednostna področja:

(a)

blažitev podnebnih sprememb,

(b)

prilagajanje podnebnim spremembam,

(c)

podnebno upravljanje in informacije.

Člen 14

Posebni cilji za prednostno področje blažitev podnebnih sprememb

Da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov, ima prednostno področje blažitev podnebnih sprememb zlasti naslednje posebne cilje:

(a)

prispevati k izvajanju in razvoju politike in zakonodaje Unije o blažitvi podnebnih sprememb, med drugim z vključevanjem v politike na vseh področjih, zlasti pa z razvojem, preskušanjem in predstavljanjem pristopov politike ali vodenja, najboljše prakse in rešitev za ublažitev podnebnih sprememb;

(b)

izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;

(c)

omogočiti razvoj in izvajanje integriranih pristopov, kot so strategije za ublažitev podnebnih sprememb in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;

(d)

prispevati k razvoju in predstavitvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za blažitev podnebnih sprememb, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali vključiti v druga področja.

Člen 15

Posebni cilji za prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam

Da bi okrepili prizadevanja za večjo odpornost proti podnebnim spremembam, ima prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam zlasti naslednje posebne cilje:

(a)

prispevati k razvoju in izvajanju politike Unije o prilagajanju podnebnim spremembam, med drugim z vključevanjem v politike na vseh področjih, zlasti pa z razvojem, preskušanjem in predstavljanjem pristopov politike ali vodenja, najboljših praks in rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z ekosistemskim pristopom, kjer je to primerno;

(b)

izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam, pri čemer imajo tam, kjer je to primerno, prednost ukrepi na osnovi ekosistemskega pristopa, ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;

(c)

omogočiti razvoj in izvajanje integriranih pristopov, kot so strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, pri čemer ima tam, kjer je to primerno, prednost ekosistemski pristop;

(d)

prispevati k razvoju in predstavitvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali vključiti v druga področja.

Člen 16

Posebni cilji za prednostno področje podnebno upravljanje in informacije

Posebni cilji prednostnega področja podnebno upravljanje in informacije so zlasti:

(a)

spodbujanje ozaveščenosti o okoljskih zadevah, vključno s podporo javnosti in zainteresiranih strani za oblikovanje politik Unije na področju okolja, in spodbujanje znanja o trajnostnem razvoju;

(b)

podpora komunikacij, vodenje in razširjanje informacij na področju okolja ter omogočanje izmenjave znanja o uspešnih okoljskih rešitvah in praksi, vključno z razvojem platform za sodelovanje med zainteresiranimi stranmi in z usposabljanjem;

(c)

spodbujanje in krepitev učinkovitejše skladnosti in uveljavljanje podnebne zakonodaje Unije, predvsem s spodbujanjem razvoja in razširjanja najboljše prakse in pristopov k politiki;

(d)

spodbujanje boljšega podnebnega upravljanja s krepitvijo sodelovanja zainteresiranih strani, tudi nevladnih organizacij, pri posvetovanju o politikah in njihovem izvajanju.

NASLOV III

SKUPNE IZVEDBENE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Financiranje

Člen 17

Vrste financiranja

1.   Sredstva Unije so lahko v naslednjih pravnih oblikah:

(a)

nepovratna sredstva;

(b)

javna naročila;

(c)

prispevki v finančne instrumente v skladu z določbami o finančnih instrumentih iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti členov 139 in 140, ter z operativnimi zahtevami, določenimi v posebnih aktih Unije;

(d)

vsi drugi ukrepi, potrebni za namene uresničevanja splošnih ciljev iz člena 3.

2.   Komisija to uredbo izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.   Financiranje po tej uredbi, ki pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, se izvede v skladu z ustreznimi pravili Unije glede državne pomoči.

4.   Vsaj 81 % proračunskih sredstev za program LIFE se projektom dodeli v obliki nepovratnih sredstev za dejavnosti ali prek finančnih instrumentov iz točke (c) odstavka 1, če je to primerno.

Komisija lahko navedene finančne instrumente vključi kot element večletnega delovnega programa iz člena 24, če je bila opravljena vnaprejšnja ocena iz točke (f) člena 140(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

5.   Integriranim projektom se lahko dodeli največ 30 % vseh proračunskih sredstev, namenjenih za nepovratna sredstva za dejavnosti v skladu z odstavkom 4. Ta največji odstotni delež se znova oceni pri vmesni oceni programa LIFE iz točke (a) člena 27(2), po potrebi pa se pripravi tudi zakonodajni predlog.

Členi 18

Projekti

Z nepovratnimi sredstvi za dejavnosti je mogoče financirati naslednje projekte:

(a)

pilotne projekte;

(b)

predstavitvene projekte;

(c)

projekte najboljše prakse;

(d)

integrirane projekte;

(e)

projekte tehnične pomoči;

(f)

projekte za povečanje zmogljivosti;

(g)

pripravljalne projekte;

(h)

projekte za informiranje, ozaveščenost in razširjanje;

(i)

vse druge projekte, potrebne za uresničevanje splošnih ciljev iz člena 3.

Člen 19

Merila za upravičenost in dodelitev sredstev ter izbira projektov

1.   Projekti iz člena 18 izpolnjujejo merila upravičenosti na osnovi opredelitev iz člena 2 in naslednja merila za dodelitev sredstev:

(a)

so v interesu Unije, ker znatno prispevajo k uresničevanju enega izmed splošnih ciljev programa LIFE iz člena 3, pa tudi posebnih ciljev za prednostna področja iz člena 9, tematskih prednostnih nalog iz Priloge III oziroma posebnih ciljev za prednostna področja iz člena 13;

(b)

zagotavljajo stroškovno učinkovit pristop ter so tehnično in finančno usklajeni ter

(c)

jih je mogoče razumno izvesti.

2.   Proračunska sredstva se projektom dodelijo pod pogojem, da izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.   Projekti, financirani s programom LIFE na enem od prednostnih področij, ne smejo ogrožati okoljskih in podnebnih ciljev na drugih prednostnih področjih, po možnosti pa naj spodbujajo sinergije med različnimi cilji in uporabo zelenih javnih naročil.

4.   Komisija zagotovi geografsko uravnoteženost integriranih projektov, tako da v programskem obdobju LIFE iz člena 1 vsaki državi članici okvirno dodeli vsaj tri takšne projekte, od tega najmanj enega v podprogramu za okolje in najmanj enega v podprogramu za podnebne ukrepe.

Integrirani projekti se razdelijo z namenom, da se izpolnijo cilji, določeni v skladu s točko (c) člena 24(2) za vsako področje iz točke (d) člena 2.

Da se oceni skladnost z določbami o uporabi sredstev financiranja Unije ali nacionalnih ali zasebnih sredstev financiranja iz točke (d) člena 2, se predlogom za integrirane projekte priloži:

(a)

v prvi fazi postopka za oddajo vlog finančni načrt; in

(b)

v drugi fazi postopka za oddajo vlog vsaj eno pismo o nameri, v katerem je pojasnjeno, kateri drugi ustrezni viri financiranja Unije ali nacionalni ali zasebni viri financiranja bodo uporabljeni in v kakšnem obsegu.

5.   Komisija v obdobju prvega večletnega delovnega programa zagotavlja geografsko ravnotežje za projekte v okviru podprograma za okolje, z izjemo integriranih projektov, tako da sredstva sorazmerno razporeja med vse države članice glede na okvirne nacionalne dodelitve, opredeljene v skladu z merili iz Priloge I. Kadar okvirnih nacionalnih dodelitev ni mogoče uporabiti, se projekti izberejo izključno na osnovi ustreznosti.

6.   Če je na seznamu, ki ga Komisija sestavi ob koncu izbirnega postopka, skupni znesek sofinanciranja, potreben za financiranje projektov, z izjemo integriranih projektov, ki jih je predložila država članica, manjši kot okvirni znesek za to državo članico, Komisija preostanek sredstev, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2, porabi za financiranje projektov, z izjemo projektov v ČDO, ki jih predložijo druge države članice in ki najbolj prispevajo k uresničevanju splošnih ciljev iz člena 3.

Kadar Komisija predlaga seznam sofinanciranih projektov, odboru za program LIFE za okolje in podnebne ukrepe poroča o tem, kako je upoštevala dodelitvena merila, določena v skladu z odstavkoma 4 in 5.

7.   Komisija posebej upošteva nadnacionalne projekte, kadar je nadnacionalno sodelovanje ključnega pomena za uresničevanje ciljev varstva okolja in podnebja, ter zagotovi, da je vsaj 15 % proračunskih sredstev namenjenih projektom, ki so del nadnacionalnih projektov. Komisija odloča o dodelitvi sredstev nadnacionalnim projektom tudi v primerih, ko ena ali več držav članic, sodelujočih v teh nadnacionalnih projektih, preseže okvirno nacionalno dodelitev.

8.   V prvem večletnem delovnem programu je država članica upravičena do financiranja enega projekta za povečanje zmogljivosti v najvišjem znesku 1 000 000 EUR, če izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

povprečna raven črpanja okvirne nacionalne dodelitve države članice, kakor jo določa člen 6 Uredbe (ES) št. 614/2007, v letih 2010, 2011 in 2012 znaša manj kot 70 %;

(b)

BDP na prebivalca države članice v letu 2012 ni dosegel 90 % povprečja Unije ali

(c)

država članica je k Uniji pristopila po 1. januarju 2013.

V drugem večletnem delovnem programu je država članica upravičena do financiranja enega projekta za povečanje zmogljivosti v najvišjem znesku 750 000 EUR, če izpolnjuje naslednji merili:

(a)

povprečna raven črpanja okvirne nacionalne dodelitve države članice v letih 2014, 2015 in 2016 iz odstavka 5, znaša manj kot 70 % in

(b)

povprečna raven črpanja okvirne nacionalne dodelitve države članice v letih 2014, 2015 in 2016 se je povečala v primerjavi s povprečnimi ravnmi črpanja v letih 2010, 2011 in 2012.

Če želi biti država članica upravičena do financiranja projektov za povečanje zmogljivosti, se mora zavezati, da bo v obdobju zadevnega večletnega delovnega programa sredstva in vire za program LIFE, med drugim število zaposlenih, ohranila na ravni, ki ne bo nižja kot v letu 2012. To zavezo vključi v načrt za povečanje zmogljivosti iz odstavka 9.

Kot izjema od določb do upravičenosti iz prvega in drugega pododstavka, države članice, katerih BDP na prebivalca je v letu 2012 presegel 105 %povprečja Unije, v celotnem obdobju izvajanja programa LIFE niso upravičene do financiranja projektov za povečanje zmogljivosti. Financiranje projektov za povečanje zmogljivosti je omejeno na en projekt na državo članico v posameznem večletnem delovnem programu.

9.   Komisija uvede hitri postopek dodeljevanja sredstev za vse projekte za povečanje zmogljivosti. Vloge za projekte za povečanje zmogljivosti je mogoče predložiti od 23 decembra 2013 Vloge temeljijo na načrtu za povečanje zmogljivosti, o katerem se država članica dogovori s Komisijo in ki opisuje ukrepe, ki naj bi se financirali iz programa LIFE in bili namenjeni razvoju zmogljivosti države članice za pripravo boljših vlog za financiranje projektov v podprogramih za okolje in podnebne ukrepe. Ti ukrepi lahko med drugim vključujejo:

(a)

zaposlitev novih uslužbencev ter usposabljanje za nacionalne ali regionalne kontaktne točke LIFE;

(b)

omogočanje izmenjave izkušenj in najboljših praks ter spodbujanje širjenja in uporabe rezultatov projektov v okviru programa LIFE;

(c)

pristope usposabljanja za izvajalce usposabljanja;

(d)

programe izmenjave in napotitev med javnimi organi v državah članicah, zlasti izmenjave najboljših strokovnjakov.

Ukrepi v načrtu za povečanje zmogljivosti lahko vključujejo tudi zaposlitev strokovnjakov za odpravljanje priložnostnih tehničnih težav in vrzeli v postopkovnih zmogljivostih, ne pa tudi strokovnjakov, katerih glavna naloga je priprava vlog za letne javne razpise.

Načrt za povečanje zmogljivosti vsebuje tudi oceno stroškov teh ukrepov.

Člen 20

Stopnje sofinanciranja in upravičenost stroškov za projekte

1.   Najvišja stopnja sofinanciranja projektov iz člena 18 je:

(a)

v obdobju prvega večletnega delovnega programa do 60 % upravičenih stroškov za vse projekte, ki se financirajo iz podprogramov za okolje in podnebne ukrepe, razen za projekte iz točke (c);

(b)

v obdobju drugega večletnega delovnega programa do 55 % upravičenih stroškov za vse projekte, ki se financirajo iz podprogramov za okolje in podnebne ukrepe, razen za projekte iz točke (c);

(c)

v celotnem obdobju programa LIFE:

(i)

do 60 % upravičenih stroškov za projekte iz točk (d), (e) in (g) člena 18;

(ii)

v skladu s točko (iii) do 60 % upravičenih stroškov za projekte na prednostnem področju narava in biotska raznovrstnost podprograma za okolje;

(iii)

do 75 % upravičenih stroškov za projekte na prednostnem področju narava in biotska raznovrstnost podprograma za okolje, namenjene prednostnim habitatom ali vrstam v okviru izvajanja Direktive 92/43/EGS oziroma vrstam ptic, ki jih kot prednostne za financiranje šteje odbor za prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku, ustanovljen v skladu s členom 16 Direktive 2009/147/ES, če je to potrebno za uresničevanje cilja ohranjanja;

(iv)

do 100 % upravičenih stroškov za projekte iz točke (f) člena 18.

2.   Pogoje za upravičenost stroškov določa člen 126 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ti stroški vključujejo DDV in stroške zaposlenih.

Komisija pri vmesni in naknadni oceni programa LIFE pripravi pregled nadomestil DDV po posameznih državah članicah, ki so jih upravičenci v okviru programa LIFE zahtevali v fazi končnih plačil.

3.   Stroški, povezani z nakupom zemljišč, štejejo kot upravičeni do financiranja Unije pri projektih, navedenih v členu 18, če:

(a)

se bo z nakupom izboljšala, ohranila in obnovila celovitost mreže Natura 2000, vzpostavljene v skladu s členom 3 Direktive 92/43/EGS, vključno prek boljše povezljivosti z ustvarjanjem neprekinjenih koridorjev, prekinjenih povezav ali drugih delov zelene infrastrukture;

(b)

je nakup zemljišča edini ali stroškovno najučinkovitejši način za uresničevanje želenega cilja ohranjanja;

(c)

je nakup zemljišča dolgoročno namenjen za uporabo, skladno s cilji iz členov 11, 14 ali 15, in

(d)

zadevne države članice s prenosom ali kakor koli drugače zagotovijo dolgoročno dodelitev takega zemljišča za namene ohranjanja narave.

Člen 21

Nepovratna sredstva za poslovanje

1.   Nepovratna sredstva za poslovanje so namenjena kritju nekaterih operativnih in upravnih stroškov nepridobitnih subjektov, ki si prizadevajo za cilje v splošnem interesu Unije, so dejavni predvsem na področju okolja ali podnebnih ukrepov in sodelujejo pri razvoju, izvajanju in uveljavljanju politike in zakonodaje Unije.

2.   Najvišja stopnja sofinanciranja Unije za nepovratna sredstva za poslovanje iz odstavka 1 je 70 % upravičenih stroškov.

Člen 22

Druge vrste dejavnosti

S programom LIFE je mogoče financirati dejavnosti, ki jih izvede Komisija kot podporo pri sprožitvi, izvajanju in vključevanju okoljskih in podnebnih politik ter zakonodaje Unije za uresničevanje splošnih ciljev iz člena 3. Take dejavnosti lahko vključujejo:

(a)

informacije in obveščanje, vključno z akcijami ozaveščanja. Finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, krijejo tudi korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije, pa tudi o izvajanju in stanju prenosa pomembnejše okoljske in podnebne zakonodaje Unije;

(b)

študije, pregledne študije, izdelavo in pripravo scenarijev;

(c)

pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in ocenjevanje projektov, politik, programov in zakonodaje;

(d)

delavnice, konference in sestanke;

(e)

platforme za povezovanje v mreže in najboljše prakse;

(f)

vse druge dejavnosti, potrebne za uresničevanje splošnih ciljev, določenih v členu 3.

Člen 23

Upravičenci

S programom LIFE je mogoče financirati javne in zasebne subjekte.

Da se poveča prepoznavnost programa LIFE, upravičenci promovirajo program LIFE in rezultate svojih projektov, pri čemer vedno omenijo prejeto podporo Unije. Logotip programa LIFE iz Priloge II se uporabi pri vseh komunikacijskih dejavnostih in se pojavi na oglasnih deskah na strateških mestih, ki so vidna javnosti. Vse trajno blago, pridobljeno v programu LIFE, nosi logotip programa LIFE, razen če Komisija odloči drugače.

POGLAVJE 2

Izvedbeni ukrepi

Člen 24

Večletni delovni program

1.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme večletne delovne programe za program LIFE. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

Prvi večletni delovni program traja štiri leta, drugi večletni delovni program pa tri leta.

2.   Vsak večletni delovni program v skladu s splošnimi cilji iz člena 3 določa:

(a)

razporeditev sredstev med posameznimi prednostnimi področji in med različnimi vrstami financiranja v vsakem podprogramu v skladu s členom 9(3) in členom 17(4) in (5). Nadaljnje vnaprejšnje razporejanje nepovratnih sredstev za projektne dejavnosti med prednostnimi področji ali v okviru posameznega prednostnega področja ni dovoljeno, z izjemo projektov tehnične pomoči in projektov za povečanje zmogljivosti;

(b)

projektne teme za izvajanje tematskih prednostnih nalog iz Priloge III za projekte, ki bodo financirani v obdobju večletnega delovnega programa;

(c)

kakovostne in količinske rezultate, kazalnike in cilje za vsako prednostno področje in vrsto projekta za obdobje večletnega delovnega programa v skladu s kazalniki uspešnosti iz člena 3(3) in posebnimi cilji za posamezna prednostna področja iz členov 10, 11, 12, 14, 15 in 16;

(d)

tehnično metodologijo za izbirne postopke ter merila za izbiro in dodelitev nepovratnih sredstev projektom v skladu s členoma 2 in 19 te uredbe ter ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(e)

okvirne časovne razporede za javne razpise v obdobju večletnega delovnega programa.

3.   V sklopu večletnih delovnih programov Komisija objavi letne javne razpise za prednostna področja iz člena 9(1) in člena 13. Komisija zagotovi, da se neporabljena sredstva v posameznem javnem razpisu prerazporedijo med različne vrste projektov iz člena 18.

4.   Komisija z izvedbenim aktom pregleda večletni delovni program najpozneje ob vmesni oceni programa LIFE. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

Člen 25

Načini izvajanja

Komisija dejavnosti za uresničevanje splošnih ciljev iz člena 3 te uredbe izvaja v skladu z načini izvajanja proračuna iz člena 58 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti z neposrednim ali posrednim centraliziranim upravljanjem Komisije ali skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami.

Člen 26

Upravna in tehnična pomoč

Z dodeljenimi finančnimi sredstvi programa LIFE je mogoče pokriti tudi potrebne odhodke za priprave, spremljanje, nadzor, revizijo, obveščanje in ocenjevanje, ki je neposredno potrebno za vodenje programa LIFE in uresničevanje njegovih splošnih ciljev iz člena 3.

Komisija redno in v sodelovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami LIFE organizira seminarje in delavnice, objavlja sezname projektov, ki se financirajo v okviru programa LIFE ali izvaja druge dejavnosti, da bi omogočila izmenjavo izkušenj, znanja in najboljših praks pri vseh projektih ter uporabo in prenos rezultatov projektov v celotni Uniji. V ta namen Komisija izvaja dejavnosti za širjenje rezultatov projektov med upravičenci programa LIFE in drugimi, kjer je to primerno, s posebnim poudarkom na državah članicah, ki iz programa LIFE črpajo malo sredstev, ter omogoči komunikacijo in sodelovanje med dokončanimi oziroma potekajočimi projekti z novimi upravičenci, prosilci ali zainteresiranimi stranmi na istem področju.

Komisija najmanj vsaki dve leti organizira tudi posebne seminarje in delavnice oziroma druge vrste dejavnosti, če so potrebne, da bi omogočila izmenjavo izkušenj, znanja in najboljše prakse z zvezi z načrtovanjem, pripravo in izvajanjem integriranih projektov, pa tudi učinkovitostjo pomoči, ki se ponuja prek projektov tehnične pomoči. Te dejavnosti vključujejo nacionalne in regionalne uprave, ki upravljajo druga sredstva Unije, ter druge ustrezne zainteresirane strani.

Člen 27

Spremljanje in vrednotenje

1.   Komisija redno spremlja izvajanje programa LIFE in njegovih podprogramov ter poroča o njem, vključno z zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo. Prav tako oceni sinergije med programom LIFE in drugimi dopolnilnimi programi Unije, zlasti pa med njegovimi podprogrami. Komisija za obdobje drugega večletnega delovnega programa izračuna okvirne nacionalne dodelitve v skladu z merili iz Priloge I izključno za namene primerjalne analize uspešnosti držav članic.

2.   Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:

(a)

najpozneje do 30. junija 2017 zunanje in neodvisno poročilo o vmesni oceni programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno s kakovostnimi in količinskimi vidiki izvajanja, zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, obsegom, v katerem so bile dosežene sinergije med cilji, ter njegovim dopolnjevanjem z drugimi ustreznimi programi Unije, uresničevanjem ciljev pri vseh ukrepih (na ravni rezultatov in vplivov, kjer je to mogoče), učinkovitostjo izrabe virov in dodano vrednostjo programa za Unijo, da bi bilo s tem mogoče podaljšati, spremeniti ali prekiniti izvajanje ukrepov. Navedeno poročilo o vmesni oceni vsebuje tudi količinsko in kakovostno analizo prispevka programa LIFE k varstvenemu stanju habitatov in vrst, ki so na seznamu v direktivah 92/43/EGS in 2009/147/ES. Ocena dodatno obravnava možnosti za poenostavitev, interno in zunanjo skladnost programa LIFE, ustreznost vseh ciljev, pa tudi za prispevek njegovih ukrepov k ciljem strategije Evropa 2020 in trajnostnemu razvoju. Upošteva tudi oceno rezultatov dolgoročnih vplivov LIFE+. Poročilu o vmesni oceni so priložene pripombe Komisije, vključno z načinom, na katerega naj bodo upoštevane ugotovitve vmesne ocene pri izvajanju programa LIFE, zlasti pa obsegom, v katerem je treba spremeniti tematske prednostne naloge iz Priloge III.

Poročilo o vmesni oceni vsebuje ali ima priloženo podrobno oceno obsega in kakovosti povpraševanja po integriranih projektih ter njihovega načrtovanja in izvajanja. Posebna pozornost je namenjena njihovi doseženi ali pričakovani uspešnosti v vlogi finančnega vzvoda za druga sredstva Unije, zlasti ob upoštevanju koristi zaradi večje usklajenosti z drugimi instrumenti Unije za financiranje, pa tudi temu, v kolikšni meri so bile vključene zainteresirane strani in v kolikšni meri so ali bodo integrirani projekti nadomestili prejšnje projekte v okviru LIFE+.

(b)

najpozneje do 31. decembra 2023 zunanje in neodvisno naknadno poročilo o oceni, ki vključuje izvajanje in rezultate programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno z zneskom izdatkov za podnebje in biotsko raznovrstnost, obsegom, v katerem so bili uresničeni cilji celotnega programa LIFE in njegovih podprogramov, obsegom, v katerem so bile dosežene sinergije med različnimi cilji, ter prispevkom programa LIFE k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. V naknadnem poročilu o oceni je treba tudi preučiti, v kolikšnem obsegu so bili okoljski in podnebni cilji vključeni v druge politike Unije, in – kolikor je le mogoče– kakšne so bile ekonomske koristi, dosežene s programom LIFE, ter kolikšna sta bila učinek in dodana vrednost za udeležene skupnosti.

3.   Komisija v skladu s tem členom zagotovi, da so rezultati opravljenih ocen javno dostopni.

Člen 28

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija zagotovi, da se pri izvajanju dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo nepravilno plačanih zneskov, kjer je to ustrezno, če se odkrijejo nepravilnosti, pa z uporabo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih in finančnih kazni.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pristojni za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so iz programa LIFE prejeli sredstva Unije.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 (25) opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Brez poseganja v prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumih in sklepih o nepovratnih sredstvih ter pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

3.   Upravičenci do sredstev Unije hranijo in dajo na voljo Komisiji vso dokazno dokumentacijo v zvezi z izdatki za vse projekte v obdobju petih let po zadnjem plačilu.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3) ter člena 9(2) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 23 decembra 2013

3.   Pooblastilo iz člena 3(3) ter člena 9(2) in (4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3) ter členom 9(2) in (4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 30

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor za program LIFE za okolje in podnebne ukrepe. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta, uporabi pa se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 31

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 614/2007 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 32

Prehodni ukrepi

1.   Ne glede na prvi odstavek člena 31 se za ukrepe, ki so se začeli izvajati pred 1. januarjem 2014 na podlagi Uredbe (ES) št. 614/2007, do njihovega zaključka še naprej uporablja navedena uredba in ustrezajo v njej navedenim tehničnim določbam. Odbor iz člena 30(1) te uredbe z dnem 23 decembra 2013 nadomesti odbor iz člena 13(1) Uredbe (ES) št. 614/2007.

2.   Finančna sredstva, dodeljena programu LIFE, lahko pokrivajo tudi stroške tehnične in upravne pomoči, vključno z obveznim spremljanjem, obveščanjem in ocenjevanjem v skladu z Uredbo (ES) št. 614/2007, potem ko ta preneha veljati, da bi bil tako zagotovljen prehod med ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (ES) št. 614/2007, in programom LIFE.

3.   Za zneske, ki so v sklopu dodeljenih finančnih sredstev potrebni za ukrepe spremljanja, obveščanja in revizije v obdobju po 31. decembru 2020, se šteje, da so potrjeni le, če so v skladu z novim finančnim okvirom, ki se uporablja od 1. januarja 2021.

4.   Proračunska sredstva, zbrana z namenskimi prihodki iz vračila nepravilno izplačanih zneskov na podlagi Uredbe (ES) št. 614/2007, se v skladu s členom 21 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 porabijo za financiranje programa LIFE.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  UL C 191, 29.6.2012, str. 111.

(2)  UL C 277, 13.9.2012, str. 61.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 5. decembra 2013.

(4)  Uredba (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) (UL L 149, 9.6.2007, str. 1).

(5)  Sklep Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 "Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta".

(6)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2 decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (Glej stran 884 tega Uradnega lista).

(7)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(8)  Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti ("Sklep o pridružitvi čezmorskih držav") (UL L 314, 30.11.2001, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja naložbe za rast in delovna mesta ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (Glej stran 289 tega Uradnega lista).

(10)  Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006 (Glej stran 470 tega Uradnega lista).

(11)  Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1084/2006 (Glej stran 281 tega Uradnega lista).

(12)  Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(13)  Uredba (ES) št. 1290/2005.

(14)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11 decembra 2013 o okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa 1982/2006/ES (Glej stran 104 tega Uradnega lista).

(15)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006 (Glej stran 320 tega Uradnega lista).

(16)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(17)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(18)  Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (Glej stran 924 tega Uradnega lista)

(19)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(20)  Uredba Sveta (ES) št. 994/1998 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 142, 14.5.1998, str. 1).

(21)  Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(22)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(23)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(24)  Uredba Sveta (ES) št. 933/1999 z dne 29. aprila 1999 o spremembi Uredbe (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (UL L 117, 5.5.1999, str. 1).

(25)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA I

Merila za izračun okvirnih nacionalnih dodelitev za projekte, predložene v podprogramu za okolje, z izjemo integriranih projektov

Za programsko obdobje iz člena 1 Komisija v skladu z načeloma solidarnosti in delitve odgovornosti prerazporedi sredstva za projekte, z izjemo integriranih, med vse države članice na osnovi naslednjih meril:

(a)

število prebivalcev:

(i)

celotno prebivalstvo posamezne države članice (ponder 50 %); in

(ii)

gostota prebivalstva posamezne države članice, do višine dvakratne povprečne gostote prebivalstva v Uniji (ponder 5 %);

(b)

narava in biotska raznovrstnost:

(i)

skupna površina območij Natura 2000 za vsako državo članico, izražena kot delež celotne površine območij Natura 2000 (ponder 25 %); in

(ii)

delež ozemlja države članice, ki ga pokrivajo območja Natura 2000 (ponder 20 %).


PRILOGA II

Logotip programa LIFE

Image

PRILOGA III

Tematske prednostne naloge podprograma za okolje iz člena 9

A.

Prednostno področje okolje in učinkovita rabe virov:

(a)

tematske prednostne naloge za vodo, vključno z morskim okoljem: dejavnosti za uresničevanje posebnih ciljev za vodo iz načrta za Evropo, učinkovito z viri, in sedmega okoljskega akcijskega programa, zlasti:

(i)

integrirani pristopi za izvajanje Direktive 2000/60/ES;

(ii)

dejavnosti za izvajanje Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1);

(iii)

dejavnosti za izvajanje programa ukrepov iz Direktive 2008/56/ES za doseganje dobrega okoljskega stanja morij;

(iv)

dejavnosti za zagotavljanje varne in učinkovite rabe vodnih virov, boljše količinsko upravljanje vodnih virov, ohranjanje visoke kakovosti vode ter izogibanje nepravilni rabi in slabšanju kakovosti vodnih virov;

(b)

tematske prednostne naloge za odpadke: dejavnosti za uresničevanje posebnih ciljev za odpadke iz načrta za Evropo, učinkovito z viri, in sedmega okoljskega akcijskega programa, zlasti:

(i)

integrirani pristopi za izvajanje načrtov in programov za odpadke;

(ii)

dejavnosti za izvajanje in razvoj zakonodaje Unije o odpadkih s posebnim poudarkom na prvih korakih hierarhije Unije za ravnanje z odpadki (preprečevanje, ponovna uporaba in recikliranje);

(iii)

dejavnosti za učinkovito rabo virov in vpliv življenjskega kroga izdelkov, vzorce potrošnje in dematerializacijo gospodarstva;

(c)

tematske prednostne naloge za učinkovito rabo virov, vključno s tlemi in gozdovi, ter za zeleno in krožno gospodarstvo: dejavnosti za izvajanje načrta za Evropo, učinkovito z viri, in sedmega okoljskega akcijskega programa, ki niso zajete v drugih tematskih prednostnih nalogah iz te priloge, zlasti:

(i)

dejavnosti za industrijsko simbiozo in prenos znanja ter razvoj novih modelov za prehod v krožno in zeleno gospodarstvo;

(ii)

dejavnosti za tematsko strategijo za tla (sporočilo Komisije z dne 22. septembra 2006 z naslovom „Tematska strategija za varstvo tal“) s posebnim poudarkom na zmanjšanju in nadomestilih za pozidavo ter boljši rabi zemljišč;

(iii)

dejavnosti za spremljanje gozdov in informacijske sisteme ter za preprečevanje gozdnih požarov;

(d)

tematske prednostne naloge za okolje in zdravje, vključno s kemikalijami in hrupom: podporne dejavnosti za uresničevanje posebnih ciljev za okolje in zdravje iz sedmega okoljskega akcijskega programa, zlasti:

(i)

podporne dejavnosti za izvajanje Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (REACH) in Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (uredba o biocidnih proizvodih), da se zagotovi varnejša, bolj trajnostna in gospodarnejša raba kemikalij (vključno z nanomateriali);

(ii)

podporne dejavnosti za boljše izvajanje Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) (direktiva o hrupu), da se dosežejo ravni hrupa, ki ne bodo imele večjih negativnih posledic in tveganj za zdravje ljudi;

(iii)

podporne dejavnosti za izogibanje hujšim nesrečam, še posebej za boljše izvajanje Direktive št. 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) (direktiva Seveso III).

(e)

tematske prednostne naloge za kakovost zraka in emisije, vključno z mestnim okoljem: podporne dejavnosti za uresničevanje posebnih ciljev za zrak in emisije iz načrta za Evropo, učinkovito z viri, in sedmega okoljskega akcijskega programa, zlasti:

(i)

integrirani pristopi za izvajanje zakonodaje o kakovosti zraka;

(ii)

podporne dejavnosti za doseganje skladnosti s standardi Unije za kakovost zraka in povezanimi standardi za emisije, vključno z Direktivo 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) (direktiva o nacionalnih zgornjih mejah za emisije);

(iii)

podporne dejavnosti za boljše izvajanje Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) (direktiva o industrijskih emisijah) s posebnim poudarkom izboljšanja procesa opredelitve in uvajanju najboljših razpoložljivih tehnologij, zagotavljanju preprostega dostopa javnosti do informacij in povečanju prispevka direktive o industrijskih emisijah k inovacijam.

B.

Prednostno področje narava in biotska raznovrstnost:

(a)

tematske prednostne naloge za naravo: dejavnosti za izvajanje direktiv. 92/43/EGS in 2009/147/ES, zlasti:

(i)

dejavnosti za izboljšanje varstvenega stanja habitatov in vrst, vključno z morskimi habitati in vrstami ter vrstami ptic, ki so v interesu Unije;

(ii)

dejavnosti v podporo bio-geografskim seminarjem mreže Natura 2000;

(iii)

integrirani pristopi za izvajanje okvirov prednostnih ukrepov;

(b)

tematske prednostne naloge za biotsko raznovrstnost: dejavnosti za izvajanje strategije Unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020, zlasti:

(i)

dejavnosti, ki naj bi prispevale k uresničenju cilja št. 2;

(ii)

dejavnosti, ki naj bi prispevale k uresničenju ciljev št. 3, 4 in 5.

C.

Prednostno področje okoljsko upravljanje in informacije

(a)

akcije obveščanja, komuniciranja in ozaveščanja v skladu s prednostnimi nalogami sedmega okoljskega akcijskega programa;

(b)

dejavnosti v podporo učinkovitim nadzornim procesom in ukrepom za spodbujanje skladnosti v zvezi z okoljsko zakonodajo Unije, pa tudi dejavnosti v podporo informacijskim sistemom in orodjem za izvajanje okoljske zakonodaje Unije.


(1)  Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L 288, 6.11.2007, str. 27).

(2)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 96, 30.12.2006, str. 27).

(3)  Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(4)  Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).

(5)  Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).

(6)  Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22).

(7)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).


Izjavi Komisije

Najvišji znesek, ki se lahko dodeli enemu integriranemu projektu

Komisija pripisuje velik pomen zagotavljanju sorazmerne porazdelitve sredstev med integrirane projekte, da bi jih financirala čim več in zagotovila njihovo uravnoteženo porazdelitev med vsemi državami članicami. V zvezi s tem bo Komisija pri obravnavi osnutka delovnega programa s člani odbora za program LIFE predlagala najvišji znesek, ki se lahko dodeli enemu integriranemu projektu. Ta predlog bo predložen kot del metodologije za izbiro projektov, ki jo je treba sprejeti kot del večletnega delovnega programa.

Stanje financiranja biotske raznovrstnosti v čezmorskih državah in ozemljih

Komisija pripisuje velik pomen varstvu okolja in biotske raznovrstnosti v čezmorskih državah in ozemljih, kot je razvidno iz predloga Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav, ki zajema ta sektorja na področjih sodelovanja med Evropsko unijo ter čezmorskimi državami in ozemlji ter opredeljuje različne ukrepe, ki bi jih v zvezi s tem lahko financirala Evropska unija.

Pripravljalni ukrep BEST je bil uspešna pobuda, ki so jo sprejeli čezmorske države in ozemlja ter ki je prinesla oprijemljive rezultate za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Ker se BEST končuje, se Komisija nagiba k njegovemu nadaljevanju v okviru enega od novih instrumentov, in sicer programa o svetovnih javnih dobrinah in izzivih v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje.

Ta posebna možnost za financiranje biotske raznovrstnosti v čezmorskih državah in ozemljih bo dopolnjena z možnostmi iz člena 6 programa LIFE za obdobje 2014–2020.


Top