29.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/5

(1)

Vodje držav ali vlad euroobmočja so 29. junija 2012 Komisijo pozvali, da predloži predloge za vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora, ki vključuje Evropsko centralno banko (ECB). Evropski svet je v svojih sklepih z dne 29. junija 2012 pozval svojega predsednika, naj v tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije, predsednikom Euroskupine in predsednikom ECB oblikuje natančen časovni načrt za vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije, ki bo vključevala konkretne predloge za ohranjanje enotnosti in celovitosti notranjega trga za finančne storitve.

(2)

Določba o enotnem mehanizmu nadzora je prvi korak na poti k ustanovitvi evropske bančne unije na podlagi resnično enotnih pravil za finančne storitve in novih okvirov za jamstva za vloge in za reševanje.

(3)

Za vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 (4) v državah članicah, katerih valuta je euro, prenaša posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na ECB in omogoča drugim državam članicam vzpostavitev tesnega sodelovanja z ECB.

(4)

Prenos nadzorniških nalog na ECB, ki se nanašajo na kreditne institucije v nekaterih državah članicah, ne bi smel v nobenem primeru ovirati delovanja enotnega trga za finančne storitve. Zaradi tega bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ohraniti svojo vlogo in obdržati vse svoje obstoječe pristojnosti in naloge: še naprej bi moral oblikovati enotna pravila, ki bi veljala za vse države članice, in prispevati k njihovemu usklajenemu izvajanju ter krepiti zbliževanje nadzornih praks v vsej Uniji.

(5)

Bančna unija mora nujno vsebovati mehanizme demokratične odgovornosti.

(6)

EBA bi moral pri izvajanju nalog, ki so nanj prenesene, in ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij, v celoti upoštevati raznolikost kreditnih institucij ter njihovo velikost in poslovne modele, kakor tudi sistemske prednosti, ki jih ima raznolikost v evropskem bančnem sektorju.

(7)

Za spodbujanje najboljših nadzornih praks na notranjem trgu je bistvenega pomena, da se enotnim pravilom priloži evropski nadzorniški priročnik o nadzoru finančnih institucij, ki ga pripravi EBA po posvetovanju s pristojnimi organi. Navedeni nadzorniški priročnik bi moral opredeliti najboljše prakse v vsej Uniji v zvezi z nadzornimi metodologijami in postopki, da se doseže spoštovanje temeljnih mednarodnih načel in načel Unije. Priročnik ne bi smel biti zasnovan v obliki pravno zavezujočih aktov in ne bi smel omejevati nadzora na podlagi presoje. Pokrivati bi moral vsa področja, ki so v okviru pristojnosti EBA, vključno s področjema varstva potrošnikov in preprečevanja pranja denarja, kolikor je to mogoče. Določati bi moral načine merjenja in metodologije za oceno tveganja, prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov ter merila za nadzorne ukrepe. Ta priročnik bi morali uporabljati pristojni organi. Rabo priročnika bi bilo treba obravnavati kot pomemben element pri oceni zbliževanja nadzornih praks in pri opravljanju medsebojnih strokovnih pregledov na podlagi Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(8)

EBA bi moral imeti možnost v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 od finančnih institucij zahtevati informacije v zvezi z vsemi informacijami, do katerih imajo te finančne institucije zakonit dostop, vključno z informacijami, s katerimi razpolagajo osebe, ki so od teh finančnih institucij prejele plačilo za izvajanje ustreznih dejavnosti, z revizijami, ki so jih za te finančne institucije pripravili zunanji revizorji, ter izvodi ustreznih dokumentov, poslovnih knjig in evidenc.

(9)

Zahteve EBA po informacijah bi morale bi ustrezno utemeljene in obrazložene. Ugovori glede neskladnosti posamezne zahteve po informacijah z Uredbo (EU) št. 1093/2010 bi bilo treba podati v skladu z ustreznimi postopki. Kadar take ugovore poda naslovnik zahteve po informacijah, ga to ne odvezuje od predložitve zahtevanih informacij. Sodišče Evropske unije bi moralo biti pristojno, da v skladu s postopki iz Pogodbe o delovanju Evropske unije odloči, ali je posamezna zahteva organa EBA po informacijah v skladu z navedeno uredbo.

(10)

Zavarovati bi bilo treba notranji trg in kohezijo Unije, v tem okviru pa bi bilo treba pozorno obravnavati pomisleke v zvezi z ureditvijo upravljanja in glasovanja v okviru EBA, ter zagotoviti enako obravnavo med državami članicami, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora, ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1024/2013, in drugimi državami članicami.

(11)

Ker je bil EBA, v katerem enakopravno sodelujejo vse države članice, ustanovljen s ciljem razviti enotna pravila in prispevati k njihovi usklajeni uporabi ter okrepiti usklajenost nadzornih praks v Uniji, in ker ima ECB vodilno vlogo v okviru enotnega mehanizma nadzora, bi moral EBA razpolagati z ustreznimi instrumenti, s katerimi bo lahko učinkovito izvajal nanj prenesene naloge, ki zadevajo celovitost notranjega trga.

(12)

Ob upoštevanju nadzorniških nalog, ki so na ECB prenesene z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013, bi moralo biti EBA omogočeno opravljati naloge tudi v zvezi z ECB na enak način kot v zvezi z drugimi pristojnimi organi. Zlasti bi bilo treba ustrezno prilagoditi obstoječe mehanizme za reševanje sporov in ukrepe v izrednih razmerah, da bi se ohranila njihova učinkovitost.

(13)

Da bi EBA lahko v izrednih razmerah opravljal naloge spodbujanja in usklajevanja, bi moral biti v celoti obveščen o vsakem pomembnem razvoju dogodkov in kot opazovalec povabljen na vsako pomembno srečanje ustreznih pristojnih organov, vključno s pravico do udeležbe v razpravi ali drugih načinov sodelovanja.

(14)

Da se ustrezno upoštevajo interesi vseh držav članic in da se omogoči ustrezno delovanje EBA, z namenom ohranitve in okrepitve notranjega trga za finančne storitve, bi bilo treba prilagoditi način glasovanja v njegovem odboru nadzornikov.

(15)

Odločitve, ki se nanašajo na kršitve prava Unije in na reševanje sporov, bi morala preučiti neodvisna skupina, sestavljena iz članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki nimajo nasprotja interesov, imenuje pa jih odbor nadzornikov. Odločitve, ki jih odboru nadzornikov predlaga neodvisna skupina, bi morale biti sprejete z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki bi morala vključevati navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov držav članic, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), in z navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov držav članic, ki niso sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoče države članice).

(16)

Odločitve glede ukrepov v izrednih razmerah bi moral odbor nadzornikov sprejemati z navadno večino, ki bi morala vključevati navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

(17)

Odločitve glede aktov iz členov 10 do 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter ukrepov in odločitev, sprejetih na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI navedene uredbe, bi moral odbor nadzornikov sprejemati s kvalificirano večino, ki bi morala vključevati vsaj navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

(18)

EBA bi moral pripraviti poslovnik skupine, ki zagotavlja njeno neodvisnost in objektivnost.

(19)

Sestava upravnega odbora bi morala biti uravnotežena, zagotovljena pa bi morala biti tudi ustrezna zastopanost nesodelujočih držav članic.

(20)

Pri imenovanju članov notranjih organov in odborov EBA bi bilo treba zagotoviti geografsko ravnovesje med državami članicami.

(21)

Da se zagotovita pravilno delovanje EBA in ustrezna zastopanost vseh držav članic, bi bilo potrebno spremljati ureditev glasovanja, sestavo upravnega odbora in sestavo neodvisne skupine. Po preteku ustreznega časa bi jih bilo treba revidirati, pri čemer bi se morali upoštevati morebitne pridobljene izkušnje in razvoj dogodkov.

(22)

Nobena država članica ali skupina držav članic ne bi smela biti kot kraj izvajanja finančnih storitev neposredno ali posredno diskriminirana.

(23)

EBA bi bilo treba zagotoviti primerne finančne in človeške vire, da se mu omogoči ustrezno izvajanje dodatnih nalog, ki so bile nanj prenesene s to uredbo. Postopek za vzpostavitev, izvajanje in nadziranje njegovega proračuna, določen v členih 63 in 64 Uredbe (EU) št. 1093/2010, bi moral ustrezno upoštevati navedene dodatne naloge. EBA bi moral zagotoviti doseganje najvišjih standardov učinkovitosti.

(24)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotovitve visoke ravni učinkovite in usklajene bonitetne ureditve in nadzora v vseh državah članicah, zaščite celovitosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja notranjega trga in ohranjanja stabilnosti finančnega sistema, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(25)

Uredbo (EU) št. 1093/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 1 se spremeni:

(2)

v členu 2(2) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Odgovornost organov

Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropska centralna banka je odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z izvajanjem nadzorniških nalog, ki so prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, v skladu z navedeno uredbo.“;

(4)

v točki (2) člena 4 se točka (i) nadomesti z naslednjim:

(5)

člen 8 se spremeni:

(6)

člen 9 se spremeni:

(7)

člen 18 se spremeni:

(8)

v členu 19(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa v primerih, opredeljenih v aktih Unije iz člena 1(2), na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma.“;

(9)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 20a

Zbliževanje postopkov nadzorniškega pregledovanja

Da bi v Uniji vzpostavili trdne nadzorne standarde, Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja zbliževanje postopkov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu z Direktivo 2013/36/EU.“;

(10)

člen 21 se spremeni:

(11)

v členu 22 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Organ vsaj enkrat letno odloči, ali bi bilo ustrezno opraviti oceno prilagodljivosti finančnih institucij na ravni celotne Unije v skladu s členom 32 ter o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Kadar je opravljena takšna ocena na ravni celotne Unije in Organ oceni, da je ustrezno razkriti rezultate posameznih udeleženih finančnih institucij, to tudi stori.“;

(12)

v členu 25 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ prispeva in dejavno sodeluje pri razvoju in usklajevanju učinkovitih, doslednih in posodobljenih načrtov za sanacijo in reševanje finančnih institucij. Kadar je tako določeno v aktih Unije iz člena 1(2), Organ tudi pomaga pri oblikovanju postopkov za izredne razmere in preventivnih ukrepov za zmanjšanje sistemskega vpliva morebitnih neuspehov.“;

(13)

v členu 27(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ zagotovi svojo oceno potrebe po sistemu doslednih, učinkovitih in verodostojnih mehanizmov financiranja z ustreznimi finančnimi instrumenti, povezanimi s sklopom usklajenih ureditev za krizno upravljanje.“;

(14)

v členu 29(2) se doda naslednji pododstavek:

„Zaradi oblikovanja skupne kulture na področju nadzora Organ oblikuje in posodablja evropski nadzorniški priročnik o nadzoru finančnih institucij v celotni Uniji, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele finančnih institucij. Evropski nadzorniški priročnik vsebuje najboljše nadzorne prakse na področju metodologij in postopkov.“;

(15)

v členu 30 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda izdaja smernice in priporočila v skladu s členom 16. Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) prizadevajo upoštevati te smernice in priporočila. Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi od 10 do 15 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda in vse morebitne druge informacije, pridobljene med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi zbližanje najbolj kakovostnih standardov in praks.

3a.   Kadar je na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda ali kake druge informacije, pridobljene pri izvajanju nalog Organa, ugotovljeno, da je za zagotovitev nadaljnje harmonizacije bonitetnih pravil nujna zakonodajna pobuda, Organ o tem predloži mnenje Komisiji.“;

(16)

v členu 31 se drugi pododstavek spremeni:

(17)

člen 32 se spremeni:

(18)

člen 35 se spremeni:

(19)

člen 36 se spremeni:

(20)

člen 37 se spremeni:

(21)

člen 40 se spremeni:

(22)

v členu 41 se odstavki 2, 3 in 4 nadomestijo z naslednjim:

„1a.   Za namene člena 17 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino, ki jo sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki niso predstavniki pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, ter v zadevi nimajo nikakršnega interesa, niti z zadevnim pristojnim organom nimajo neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

2.   Za namene člena 19 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino, ki jo sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki niso predstavniki pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu nimajo nikakršnega interesa, niti z zadevnimi pristojnimi organi nimajo neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupne ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

3.   Neodvisne skupine iz tega člena predlagajo odločitve v skladu s členom 17 ali členom 19, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov.

4.   Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena.“;

(23)

v členu 42 se doda naslednji odstavek:

„Prvi in drugi odstavek ne posegata v naloge, ki se na Evropsko centralno banko prenesejo z Uredbo (EU) št. 1024/2013.“;

(24)

člen 44 se spremeni:

(25)

V členu 45(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Mandat članov, ki jih izvoli odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Upravni odbor sestavljata tudi vsaj dva predstavnika nesodelujočih držav članic. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.“;

(26)

v členu 47 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

"4.   Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za Kadrovske predpise.";

(27)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 49a

Stroški

Predsednik obvešča javnost o izvedenih sestankih in prejetih gostoljubnostih. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(28)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 52a

Stroški

Izvršilni direktor obvešča javnost o izvedenih sestankih in prejetih gostoljubnostih. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(29)

v členu 63 se črta odstavek 7.

(30)

v členu 81 se odstavek 3nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju tržnih razmer, stabilnosti notranjega trga in kohezije Unije kot celote pripravi letno poročilo o tem, ali je primerno Organu zaupati nadaljnje pristojnosti za nadzor na tem področju.“;

(31)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 81a

Pregled načina glasovanja

Od dneva, ko število nesodelujočih držav članic doseže štiri, Komisija pregleda delovanje ureditve glasovanja, opisane v členih 41 in 44, pri čemer upošteva vse izkušnje, pridobljene z uporabo te uredbe, ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu.“.

(a)

sestavo upravnega odbora in

(b)

sestavo neodvisnih skupin iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki pripravljajo odločitve za namene členov 17 in 19 navedene uredbe.