„PRILOGA I

METODE VZORČENJA

1.   NAMEN IN PODROČJE UPORABE

Vzorci za uradni nadzor krme se jemljejo v skladu s spodaj opisanimi metodami. Tako dobljeni vzorci se obravnavajo kot reprezentativni za vzorčene deleže.

Namen reprezentativnega vzorčenja je pridobiti majhen delež iz serije, pri čemer opredelitev katere koli značilnosti tega deleža pomeni srednjo vrednost značilnosti serije. Serija se vzorči tako, da se večkrat odvzamejo posamezni vzorci na različnih mestih v seriji. Posamezni vzorci se z mešanjem združijo v zbirni vzorec, iz katerega se pripravijo reprezentativni končni vzorci z reprezentativno delitvijo.

Če se na podlagi vizualnega pregleda deležev krme za vzorčenje ugotovi, da se ti po kakovosti razlikujejo od preostale krme iz iste serije, se taki deleži ločijo od preostale krme in obravnavajo kot ločena podserija. Če krme ni mogoče razdeliti v ločene podserije, se vzorči kot ena serija. V takih primerih je to treba navesti v zapisniku o vzorčenju.

Če se ugotovi, da krma, ki je vzorčena v skladu z določbami te uredbe, del serije krme iz iste kategorije ali z istim opisom za katerega je ugotovljeno da ne izpolnjuje zahtev EU, se domneva, da je enako neustrezna vsa krma v zadevni seriji, razen če po podrobni oceni ni nobenega dokaza, da preostanek serije ne izpolnjuje zahtev EU.

2.   OPREDELITEV POJMOV

—   Lot (ali serija): določena količina krme s skupnimi značilnostmi, kot so izvor, sorta, vrsta pakiranja, izvajalec pakiranja, pošiljatelj ali označevanje, in v primeru proizvodnega postopka enota proizvodnje iz posameznega obrata, pri kateri so uporabljeni enotni proizvodni parametri, ali več takšnih enot, kadar se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu in se skupaj skladiščijo.

—   Vzorčeni delež: serija ali opredeljeni del serije oziroma podserije.

—   Zapečateni vzorec: vzorec, ki je zapečaten na način, ki preprečuje kakršen koli dostop do vzorca, pri katerem se pečat ne bi zlomil ali odstranil.

—   Posamezni vzorec: količina, ki se odvzame z ene točke vzorčenega deleža.

—   Zbirni vzorec: zbirek posameznih vzorcev, odvzetih iz istega vzorčenega deleža.

—   Zmanjšani vzorec: del zbirnega vzorca, pridobljen z reprezentativnim zmanjšanjem istega vzorca.

—   Končni vzorec: del zmanjšanega vzorca ali homogeniziranega zbirnega vzorca.

—   Laboratorijski vzorec: vzorec, namenjen za laboratorij (kakor ga sprejme laboratorij), in je lahko končni vzorec, zmanjšan vzorec oziroma zbirni vzorec.

3.   SPLOŠNE DOLOČBE

—	Osebje, ki jemlje vzorce: vzorce jemljejo osebe, ki jih za to pooblasti pristojni organ.

—

Vzorec mora biti zapečaten tako, da se vanj ne more poseči, ne da bi se pri tem zlomil ali odstranil pečat. Oznaka na pečatu mora biti jasno razpoznavna in vidna. Lahko pa se vzorec položi tudi v sprejemno posodo, ki se lahko zapre tako, da je ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem nepopravljivo poškodovala zbiralna posoda ali posoda, s čimer se prepreči ponovna uporaba zbiralne posode ali posode.

—	Identifikacija vzorca: vzorec mora biti neizbrisno označen in identificiran tako, da je nedvoumno povezan z zapisnikom o vzorčenju.

—

Iz vsakega zbirnega vzorca se odvzameta najmanj dva končna vzorca: vsaj en vzorec za nadzor (uradni nadzor) in en vzorec za nosilca dejavnosti poslovanja s krmo (dopolnilno izvedensko mnenje). Lahko se odvzame tudi en končni vzorec za referenčne namene. Če je ves zbirni vzorec homogeniziran, se končni vzorci odvzamejo iz homogeniziranega zbirnega vzorca, če tak postopek ni v nasprotju s pravili držav članic o pravicah nosilca dejavnosti poslovanja s krmo.

4.   OPREMA

4.1   Oprema za vzorčenje mora biti izdelana iz snovi, ki ne morejo onesnažiti proizvodov, katerih vzorci se jemljejo. Oprema, ki je namenjena večkratni uporabi, mora biti preprosta za čiščenje, da se prepreči navzkrižno onesnaženje.

4.2   Priporočena oprema za vzorčenje trdne krme

4.2.1   Ročno vzorčenje

4.2.1.1   Lopatka z ravnim dnom in navpičnimi stranicami.

4.2.1.2   Sonda za vzorčenje z dolgo režo ali razdelki. Dimenzije sonde za vzorčenje morajo ustrezati značilnostim vzorčenega deleža (globina posode, velikost vreče itd.) in velikosti delcev krme.

Če ima sonda za vzorčenje več rež, morajo biti te ločene z razdelki ali zaporedno razporejenimi odprtinami, da se zagotovi, da se vzorec odvzame na različnih mestih sonde.

4.2.2   Mehansko vzorčenje

Za vzorčenje premikajoče se krme se lahko uporablja ustrezna mehanska oprema. Ustrezna pomeni, da se vzorči najmanj ves del pretoka.

Vzorčenje premikajoče se krme (pri visokih hitrostih pretoka) se lahko opravi z avtomatskimi napravami za vzorčenje.

4.2.3   Razdelilnik

Če je to mogoče in primerno, se mora naprava, namenjena za delitev vzorca na približno enake dele, uporabiti za pripravo reprezentativnih zmanjšanih vzorcev.

5.   KOLIČINSKE ZAHTEVE GLEDE ŠTEVILA POSAMEZNIH VZORCEV

—

Količinske zahteve v točkah 5.1 in 5.2 glede števila posameznih vzorcev veljajo za velikosti vzorčenih deležev do največ 500 ton, ki se lahko reprezentativno vzorčijo. Opisani postopek vzorčenja velja tudi za količine, večje od predpisane največje velikosti vzorčenega deleža, če se ne upošteva največje število posameznih vzorcev, navedeno v spodnjih preglednicah, pri čemer se število posameznih vzorcev določi s formulo kvadratnega korena, navedeno v ustreznem delu postopka (glej točko 5.3), najmanjša velikost zbirnega vzorca pa se sorazmerno poveča. To ne onemogoča delitve večje serije v manjše podserije, pri čemer se vsaka podserija vzorči v skladu s postopkom iz točk 5.1 in 5.2.

—	Velikost vzorčenega deleža mora biti takšna, da se lahko vzorči vsak njegov sestavni del.

—	Za zelo velike serije ali podserije (> 500 ton) in za serije, ki se prevažajo ali skladiščijo tako, da ni mogoče opraviti vzorčenja v skladu s postopkom vzorčenja iz točk 5.1 in 5.2 tega poglavja, se uporabi postopek vzorčenja iz točke 5.3.

—

Če zakonodaja določa, da mora nosilec dejavnosti poslovanja s krmo ravnati v skladu s to uredbo v okviru obveznega sistema spremljanja, lahko nosilec dejavnosti poslovanja s krmo zaradi upoštevanja operativnih značilnosti odstopa od količinskih zahtev iz tega poglavja, pod pogojem, da pristojnemu organu predloži dokaz o enakovrednosti postopka vzorčenja, s katerim se pristojni organ strinja.

—

V izjemnih primerih, če ni mogoče izvesti metode vzorčenja z opredeljenimi količinskimi zahtevami zaradi nesprejemljivih poškodb serije pri trženju (zaradi oblik pakiranj, prevoznih sredstev, načina skladiščenja itd.), se lahko uporabi alternativna metoda vzorčenja, pod pogojem, da je kar najbolj reprezentativna ter obširno opisana in dokumentirana.

5.1   Količinske zahteve glede posameznih vzorcev pri nadzoru snovi ali proizvodov, ki so enakomerno porazdeljeni po krmi

5.1.1   Razsuta trdna krma

Velikost vzorčenega deleža	Najmanjše število posameznih vzorcev
≤ 2,5 tone	7
> 2,5 tone	√20-kratnik mase vzorčenega deleža (1) v tonah, do največ 40 posameznih vzorcev

5.1.2   Razsuta tekoča krma

Velikost vzorčenega deleža	Najmanjše število posameznih vzorcev
≤ 2,5 tone ali ≤ 2 500 litrov	4 (2)
> 2,5 tone ali > 2 500 litrov	7 (2)

5.1.3   Pakirana krma

Krma (trdna in tekoča) je lahko pakirana v torbe, vreče, pločevinke, sode itd., ki so v preglednicah navedeni kot enote. Velike enote (≥ 500 kg ali l) je treba vzorčiti v skladu z določbami za razsuto krmo (glej točki 5.1.1 in 5.1.2)

Velikost vzorčenega deleža	Najmanjše število enot, iz katerih je treba vzeti (najmanj) en posameznih vzorec (3)
od 1 do 20 enot	1 enota (4)
od 21 do 150 enot	3 enote (4)
od 151 do 400 enot	5 enot (4)
> 400 enot	¼ √število enot vzorčenega deleža (5), do 40 enot

5.1.4   Krmni bloki in mineralni lizalni kamni

Vzorči se najmanj en blok ali lizalni kamen na vzorčeni delež s 25 enotami, do največ štirih blokov ali lizalnih kamnov.

Pri blokih ali lizalnih kamnih, ki posamično ne tehtajo več kot 1 kg, je vsebina posameznega vzorca en blok ali en kamen.

5.1.5   Voluminozna krma/sveža krma

Velikost vzorčenega deleža	Najmanjše število posameznih vzorcev (6)
≤ 5 ton	5
> 5 ton	√5-kratnik mase vzorčenega deleža (7) v tonah, do največ 40 posameznih vzorcev

5.2   Količinske zahteve glede posameznih vzorcev pri nadzoru sestavin ali snovi, za katere obstaja verjetnost, da so neenakomerno porazdeljene po krmi

Te količinske zahteve glede posameznih vzorcev se morajo uporabljati v naslednjih okoliščinah:

—	nadzor nad aflatoksini, rženimi rožički, drugimi mikotoksini in škodljivimi botaničnimi nečistočami v posamičnih krmilih,

—	nadzor nad navzkrižnim onesnaženjem s sestavino, vključno z gensko spremenjenimi snovmi, ali snovjo, za katero obstaja verjetnost, da je neenakomerno porazdeljena po krmi.

Če nadzorni organ utemeljeno sumi, da velja taka neenakomerna porazdelitev tudi v primeru navzkrižnega onesnaženja s sestavino ali snovjo v krmni mešanici, se lahko uporabijo količinske zahteve iz spodnje preglednice.

Velikost vzorčenega deleža	Najmanjše število posameznih vzorcev
< 80 ton	Glej količinske zahteve iz točke 5.1. Število posameznih vzorcev, ki jih je treba vzeti, je treba pomnožiti z 2,5.
≥ 80 ton	100

5.3   Količinske zahteve glede posameznih vzorcev v primeru zelo velikih serij

V primeru velikih vzorčenih deležev (vzorčeni deleži > 500 ton) je treba vzeti 40 posameznih vzorcev + √ton pri nadzoru snovi ali proizvodov, ki so enakomerno porazdeljeni po krmi, ali 100 posameznih vzorcev + √ton pri nadzoru sestavin ali snovi, za katere obstaja verjetnost, da so neenakomerno porazdeljene po krmi.

6.   KOLIČINSKE ZAHTEVE GLEDE ZBIRNEGA VZORCA

Zahtevan je en zbirni vzorec na vzorčeni delež.
	Vrsta krme	Najmanjša velikost zbirnega vzorca (8)  (9)
6.1.	Razsuta krma	4 kg
6.2.	Pakirana krma	4 kg (10)
6.3.	Tekoča ali poltekoča krma	4 litri
6.4.	Krmni bloki ali mineralni lizalni kamni
6.4.1.	mase več kot 1 kg po kosu	4 kg
6.4.2.	mase do 1 kg po kosu	masa štirih izvirnih blokov ali lizalnih kamnov
6.5.	Voluminozna krma/sveža krma	4 kg (11)

7.   KOLIČINSKE ZAHTEVE GLEDE KONČNIH VZORCEV

Končni vzorci

Zahtevana je analiza vsaj enega končnega vzorca. Količina končnega vzorca za analizo ne sme biti manjša od:

trdna krma	500 g (12)  (13)  (14)
tekoča ali poltekoča krma	500 ml (12)

8.   METODA VZORČENJA ZA ZELO VELIKE SERIJE ALI SERIJE, KI SE SKLADIŠČIJO ALI PREVAŽAJO TAKO, DA NI MOGOČE VZORČENJE PO CELOTNI SERIJI

8.1   Splošna načela

Če način prevoza ali skladiščenja serije ne omogoča odvzema posameznih vzorcev po celotni seriji, se vzorčenje takih serij po možnosti opravi ob pretoku serije.

V primeru velikih skladišč, namenjenih skladiščenju krme, je treba nosilce dejavnosti spodbujati, da v skladišče vgradijo opremo, ki omogoča (avtomatsko) vzorčenje celotne skladiščene serije.

Če se uporabljajo postopki vzorčenja, določeni v tem poglavju, se o postopku vzorčenja obvesti nosilca dejavnosti poslovanja s krmo. Če nosilec dejavnosti poslovanja s krmo ali njegov predstavnik izrazi dvom o postopku vzorčenja, pristojnemu organu omogoči, da na njegove stroške vzorči celotno serijo.

8.2   Velike serije, ki se prevažajo z ladjo

8.2.1   Dinamično vzorčenje velikih serij, ki se prevažajo z ladjo

Vzorčenje velikih serij na ladjah se po možnosti izvaja med samim pretokom proizvoda (dinamično vzorčenje).

Vzorčenje se izvaja po posameznih ladijskih skladiščih (fizično ločenih enotah). Ladijska skladišča se sicer praznijo drugo za drugo tako, da po prenosu v skladiščne prostore prvotne fizične ločitve ni več. Vzorčenje se zato lahko izvede na začetku, ko je proizvod še fizično ločen ali po izvedenem prenosu v skladiščne prostore.

Raztovarjanje ladje lahko traja več dni. Običajno je treba vzorčenje izvesti v rednih presledkih med celotnim trajanjem raztovarjanja. Vendar ni vedno mogoče ali primerno, da je uradni inšpektor prisoten za vzorčenje med celotnim trajanjem raztovarjanja. Zato je dopustno, da se vzorčenje opravi za del (vzorčeni delež) celotne serije. Število posameznih vzorcev se določi ob upoštevanju velikosti vzorčenega deleža.

V primeru vzorčenja dela serije krme iz iste kategorije ali z istim opisom,za katerega je ugotovljeno, da ne izpolnjuje zahtev EU, se domneva, da je enako neustrezna vsa krma v zadevni seriji, razen če po podrobni oceni ni nobenega dokaza, da preostanek serije ne izpolnjuje zahtev EU.

Inšpektor mora biti prisoten tudi, če se avtomatsko odvzame uradni vzorec. Pri avtomatskem vzorčenju s prednastavljenimi parametri, ki jih ni mogoče spremeniti med vzorčenjem, in če se posamezni vzorci zbirajo v zapečateni zbiralni posodi, da se preprečijo morebitne goljufije, mora biti inšpektor prisoten le na začetku vzorčenja, vsakokrat, ko je treba zamenjati posodo za zbiranje vzorcev, in na koncu vzorčenja.

8.2.2   Statično vzorčenje serij, ki se prevažajo z ladjo

Če se izvaja statično vzorčenje, je treba uporabiti enak postopek, kot je določen za skladiščne prostore (silose), ki so dostopni od zgoraj (glej točko 8.4.1).

Vzorčenje je treba izvajati na dostopnem delu (od zgoraj) serije/ladijskega skladišča. Število posameznih vzorcev se določi ob upoštevanju velikosti vzorčenega deleža. V primeru vzorčenja dela serije krme iz iste kategorije ali z istim opisom, za katerega je ugotovljeno,, da ne izpolnjuje zahtev EU, se domneva, da je enako neustrezna vsa krma v zadevni serije, razen če po podrobni oceni ni nobenega dokaza, da preostanek serije ne izpolnjuje zahtev EU.

8.3   Vzorčenje velikih serij, ki se skladiščijo v skladiščih

Vzorčenje je treba izvajati na dostopnem delu serije. Število posameznih vzorcev se določi ob upoštevanju velikosti vzorčenega deleža. V primeru vzorčenja dela serije krme iz iste kategorije ali z istim opisom za katerega je ugotovljeno, da ne izpolnjuje zahtev EU, se domneva, da je enako neustrezna vsa krmo v zadevni seriji, razen če po podrobni oceni ni nobenega dokaza, da preostanek serije ne izpolnjuje zahtev EU.

8.4   Vzorčenje skladiščnih prostorov (silosov)

8.4.1   Vzorčenje silosov, (zlahka) dostopnih od zgoraj

Vzorčenje je treba izvajati na dostopnem delu serije. Število posameznih vzorcev se določi ob upoštevanju velikosti vzorčenega deleža. V primeru vzorčenja dela serije krme iz iste kategorije ali z istim opisom za katerega je ugotovljeno, da ne izpolnjuje zahtev EU, se domneva, da je enako neustrezna vsa krma v zadevni seriji, razen če po podrobni oceni ni nobenega dokaza, da preostanek serije ne izpolnjuje zahtev EU.

8.4.2   Vzorčenje silosov, ki niso dostopni od zgoraj (zaprti silosi)

8.4.2.1   Silosi, ki niso dostopni od zgoraj (zaprti silosi), velikosti > 100 ton

Krme, ki se skladišči v takih silosih, ni mogoče statično vzorčiti. Če je treba krmo v silosu vzorčiti in pošiljke ni mogoče premakniti, se je treba z nosilcem dejavnosti dogovoriti, da inšpektorja obvesti, kdaj se bo silos razkladal, da se omogoči vzorčenje med pretokom krme.

8.4.2.2   Silosi, ki niso dostopni od zgoraj (zaprti silosi), velikosti < 100 ton

Postopek vzorčenja vključuje prenos od 50 do 100 kg krme v zbiralno posodo in odvzem vzorca iz nje. Velikost zbirnega vzorca ustreza celotni seriji, število posameznih vzorcev pa je povezano s količino iz silosa, preneseno v zbiralno posodo za vzorčenje. V primeru vzorčenja dela serije krme iz iste kategorije ali z istim opisom za katerega je ugotovljeno, da ne izpolnjuje zahtev EU, se domneva, da je enako neustrezna vsa krma v zadevni seriji, razen če po podrobni oceni ni nobenega dokaza, da preostanek serije ne izpolnjuje zahtev EU.

8.5   Vzorčenje razsute krme v velikih zaprtih zabojnikih

Take serije se pogosto lahko vzorčijo šele, ko se razkladajo. V nekaterih primerih ni mogoče opraviti raztovarjanja na točki uvoza ali kontrolni točki, zato se mora vzorčenje izvesti, ko se taki zabojniki razkladajo.

9.   NAVODILA ZA JEMANJE, PRIPRAVO IN PAKIRANJE VZORCEV

9.1   Splošno

Vzorci se morajo jemati in pripravljati brez nepotrebnega odlašanja, pri tem pa se morajo upoštevati vsi potrebni previdnostni ukrepi za preprečitev spremembe ali onesnaženja proizvoda. Instrumenti ter površine in posode, namenjeni za sprejem vzorcev, morajo biti čisti in suhi.

9.2   Posamezni vzorci

Posamezne vzorce je treba vzeti naključno iz celotnega vzorčenega deleža in morajo biti približno enako veliki.

Velikost posameznega vzorca je najmanj 100 g oziroma 25 g v primeru voluminozne krme ali sveže krme z majhno specifično težo.

Če je treba v skladu s pravili za postopek vzorčenja iz točke 8 vzeti manj kot 40 posameznih vzorcev, se velikost posameznih vzorcev določi glede na zahtevano velikost zbirnega vzorca (glej točko 6).

Če se vzorčijo majhne serije pakirane krme, pri katerih je treba v skladu s količinskimi zahtevami vzeti omejeno število posameznih vzorcev, je vsebina posameznega vzorca ena izvirna enota, ki ne presega 1 kg ali 1 litra.

Če se vzorči pakirana krma, ki je sestavljena iz majhnih enot (npr. < 250 g), je velikost posameznega vzorca odvisna od velikosti enote.

9.2.1   Razsuta krma

Po potrebi se lahko vzorčenje opravi med premikanjem (nakladanjem ali raztovarjanjem) vzorčenega deleža.

9.2.2   Pakirana krma

Po izbiri zahtevanega števila enot za vzorčenje, kot je navedeno v poglavju 5, se del vsebine vsake enote odstrani s sondo ali lopatko. Po potrebi se enote izpraznijo ločeno in šele nato odvzamejo vzorci.

9.2.3   Homogenizirana ali za homogeniziranje primerna tekoča ali poltekoča krma

Po izbiri zahtevanega števila enot za vzorčenje, kot je navedeno v poglavju 5, se vsebina po potrebi homogenizira in iz vsake enote se odvzame določena količina.

Posamezni vzorci se lahko odvzamejo, ko se enota izprazni.

9.2.4   Tekoča ali poltekoča krma, ki ni primerna za homogeniziranje

Po izbiri zahtevanega števila enot za jemanje vzorcev, kot je navedeno v poglavju 5, se vzorci odvzamejo z različnih ravni.

Vzorci se lahko odvzamejo tudi, ko se enota izprazni, vendar se prvi deli zavržejo.

Vsa odvzeta količina v nobenem primeru ne sme biti manjša od 10 litrov.

9.2.5   Krmni bloki in mineralni lizalni kamni

Po izbiri zahtevanega števila blokov ali lizalnih kamnov za vzorčenje, kot je navedeno v poglavju 5, se odvzame del vsakega bloka ali lizalnega kamna. Če obstaja sum, da je blok ali lizalni kamen nehomogeniziran, se lahko kot vzorec vzame cel blok ali lizalni kamen.

Pri blokih ali lizalnih kamnih, ki posamično ne tehtajo več kot 1 kg, je vsebina posameznega vzorca en blok ali en kamen.

9.3   Priprava zbirnih vzorcev

Posamezni vzorci se zmešajo, da sestavljajo zbirni vzorec.

9.4   Priprava končnih vzorcev

Material v zbirnem vzorcu se previdno zmeša (15).

—	Vsak vzorec se shrani v ustrezno posodo/zbiralno posodo. Sprejeti je treba vse potrebne previdnostne ukrepe, da se med prevozom ali shranjevanjem prepreči kakršna koli sprememba sestave vzorca, onesnaženje ali mešanje.

—

Pri nadzoru sestavin ali snovi, ki so enakomerno porazdeljene po krmi, se lahko zbirni vzorec reprezentativno zmanjša na najmanj 2,0 kg ali 2,0 l(zmanjšan vzorec) (16), po možnosti z uporabo mehanskega ali avtomatskega razdelilnika. Za nadzor nad vsebnostjo ostankov pesticidov v stročnicah, žitnih zrnih in lupinarjih je najmanjša velikost zmanjšanega vzorca 3 kg. Če zaradi vrste krme ni mogoče uporabiti razdelilnika ali če ta ni na voljo, se lahko vzorec zmanjša z razdelitvijo na četrtine. Iz zmanjšanih vzorcev se nato pripravijo končni vzorci (za uradni nadzor, dopolnilno izvedensko mnenje in referenčne namene) približno enake količine, ki izpolnjujejo količinske zahteve iz poglavja 7. Pri nadzoru sestavin, vključno z gensko spremenjenimi snovmi, ali snovi, za katere obstaja verjetnost, da so neenakomerno porazdeljene po krmi, je zbirni vzorec: — popolnoma homogeniziran in nato razdeljen v končne vzorce ali — zmanjšan na najmanj 2 kg ali 2 l (17) z uporabo mehanskega ali avtomatskega razdelilnika. Le v primeru, če zaradi vrste krme ni mogoče uporabiti razdelilnika, se lahko vzorec po potrebi zmanjša z razdelitvijo na četrtine. Pri nadzoru glede prisotnosti gensko spremenjenih snovi v okviru Uredbe (EU) št. 619/2011 mora zmanjšan vzorec vsebovati najmanj 35 000 zrn/semen, da se lahko pridobijo končni vzorci za uradni nadzor, dopolnilno izvedensko mnenje in referenčne namene, ki vsebujejo najmanj 10 000 zrn/semen (glej opombo (**) v poglavju 6 in opombo (*) v poglavju 7).

9.5   Pakiranje vzorcev

Posode ali paketi se zapečatijo in označijo z etiketami tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem poškodoval pečat. Celotna etiketa mora biti vključena v pečat.

9.6   Pošiljanje vzorcev v laboratorij

Vzorec se brez nepotrebnega odlašanja pošlje v pooblaščeni laboratorij skupaj z vsemi informacijami, ki jih potrebuje oseba, ki izvaja analizo.

10.   EVIDENTIRANJE VZORČENJA

Ob odvzemu vzorca se napiše zapisnik o vzorčenju, ki omogoča nedvoumno prepoznavanje vsakega vzorčenega deleža in njegove velikosti.

V zapisniku je treba navesti tudi kakršno koli odstopanje od postopka vzorčenja, določenega v tej uredbi.

Izvod zapisnika prejme laboratorij za uradni nadzor ter nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in/ali laboratorij, ki ga določi nosilec dejavnosti poslovanja s krmo.

„PRILOGA II

SPLOŠNE DOLOČBE O ANALITSKIH METODAH ZA KRMO

A.   PRIPRAVA VZORCEV ZA ANALIZO

1.   Namen

Spodaj navedeni postopki opisujejo pripravo vzorcev za analizo, ki se pošljejo nadzornim laboratorijem po vzorčenju v skladu z določbami iz Priloge I.

Laboratorijski vzorci se morajo pripraviti tako, da so natehtane količine, določene za analitske metode, homogene in reprezentativne za končne vzorce.

2.   Previdnostni ukrepi

Postopek za pripravo vzorca je odvisen od uporabljene analitske metode in od sestavin ali snovi, ki se nadzirajo. Zato je zelo pomembno zagotoviti, da je postopek za pripravo vzorca primeren za uporabljeno analitsko metodo in sestavine ali snovi, ki se nadzirajo.

Vse potrebne operacije se morajo izvesti tako, da se čim bolj preprečita onesnaženje vzorca in sprememba njegove sestave.

Mletje, mešanje in sejanje se izvedejo brez odlašanja, tako da je vzorec čim manj izpostavljen zraku in svetlobi. Uporaba mlinov in drobilcev, pri katerih se vzorec močno segreje, ni dovoljena.

Krmo, ki je posebej občutljiva na toploto, je priporočljivo drobiti ročno. Pri delu z opremo se zagotovi, da ta ni vir onesnaženja.

Če pri pripravi ni mogoče preprečiti bistvene spremembe vsebnosti vlage v vzorcu, je treba v skladu z metodo iz dela A Priloge III določiti vsebnost vlage pred pripravo in po njej.

3.   Postopek

3.1   Splošni postopek

Iz končnega vzorca se odvzame testni alikvot. Stožčasta delitev vzorca ali delitev vzorca v četrtine nista priporočljivi, ker se lahko pojavijo hude napake v delitvi testnih alikvotov.

3.1.1   Krma, ki jo je mogoče drobiti kot tako

—	Presejani končni vzorec se premeša in zbere v primerno čisto in suho posodo z neprepustnim zamaškom. Tik preden se natehta količina za analizo (testni alikvot), se vzorec še enkrat premeša, da se zagotovi popolna homogenizacija.

3.1.2   Krma, ki jo je mogoče drobiti po sušenju

—	Če v analitski metodi ni navedeno drugače, se končni vzorec v skladu s postopkom za predhodno sušenje iz točke 4.3 metode za določanje vsebnosti vlage iz dela A Priloge III suši toliko časa, da se vsebnost vlage zniža na 8–12 %. Nato se nadaljuje, kakor je navedeno v oddelku 3.1.1.

3.1.3   Tekoča ali poltekoča krma

—	Končni vzorec se zbere v primerno čisto in suho posodo z neprepustnim zamaškom. Tik preden se natehta količina za analizo (testni alikvot), se vzorec še enkrat dobro premeša, da se zagotovi popolna homogenizacija.

3.1.4   Druga krma

—	Končni vzorci, ki se ne morejo pripraviti v skladu z enim izmed zgoraj navedenih postopkov, se obdelajo po katerem koli drugem postopku, ki zagotavlja, da bo količina vzorca, natehtana za analizo (testni alikvot), homogena in reprezentativna za končne vzorce.

3.2   Poseben postopek v primeru vizualnega pregleda ali mikroskopije ali kadar je homogeniziran celoten zbirni vzorec

—	V primeru vizualnega pregleda (brez uporabe mikroskopa) se za pregled uporabi celoten laboratorijski vzorec.

—	V primeru mikroskopske preiskave lahko laboratorij zmanjša zbirni vzorec ali dodatno zmanjša zmanjšani vzorec. Končni vzorci za dopolnilno izvedensko mnenje in morebitne referenčne namene se odvzamejo v skladu s postopkom, ki je enakovreden postopku za jemanje končnega vzorca za uradni nadzor.

—	Če je celoten zbirni vzorec homogeniziran, se končni vzorci odvzamejo iz homogeniziranega zbirnega vzorca.

4.   Shranjevanje vzorcev

Vzorci se morajo hraniti pri temperaturi, ki ne bo spremenila njihove sestave. Vzorci, namenjeni za analizo vitaminov ali snovi, ki so posebno občutljive na svetlobo, se hranijo pod pogoji, ki preprečujejo škodljiv učinek svetlobe na vzorec.

B.   DOLOČBE O REAGENTIH IN OPREMI, KI SE UPORABLJAJO PRI ANALITSKIH METODAH

1.	Če v analitskih metodah ni posebej določeno, morajo biti vsi reagenti za analizo analitsko čisti (p.a.). Pri analiziranju sledov se mora čistost reagentov preveriti s slepim preizkusom. Glede na dobljene rezultate je morda potrebno dodatno čiščenje reagentov.

2.

Pri vseh postopkih analitskih metod, ki vključujejo pripravo raztopin, razredčevanje, spiranje ali izpiranje in pri katerih vrsta uporabljenega topila ali razredčila ni navedena, se mora uporabiti voda. Praviloma je voda demineralizirana ali destilirana. V posameznih primerih, ki so posebej navedeni v analitskih metodah, jo je treba prečistiti s posebnimi postopki.

3.	Ob upoštevanju opreme, ki je po navadi v kontrolnih laboratorijih, so pri analitskih metodah navedeni le posebni instrumenti in naprave ali tisti, ki zahtevajo posebno uporabo. Biti morajo čisti, zlasti pri določanju zelo majhnih količin snovi.

C.   UPORABA ANALITSKIH METOD IN PRIKAZ REZULTATOV

1.   Postopek ekstrakcije

Pri številnih metodah je določen poseben postopek ekstrakcije. Praviloma se lahko uporabijo postopki ekstrakcije, ki se razlikujejo od postopka iz metode, če je za uporabljeni postopek učinkovitost ekstrakcije za analiziran matriks dokazano enakovredna postopku iz metode.

2.   Postopek čiščenja

Pri številnih metodah je določen poseben postopek čiščenja. Praviloma se lahko uporabijo drugi postopki čiščenja, ki se razlikujejo od postopka iz metode, če je za uporabljeni postopek analitska učinkovitost čiščenja za analiziran matriks dokazano enakovredna postopku iz metode.

3.   Število določanj

Če je pri analizi nezaželenih snovi rezultat prvega določanja bistveno (> 50 %) nižji od specifikacije, ki se nadzira, dodatna določanja niso potrebna, če so bili uporabljeni ustrezni postopki kakovosti. V drugih primerih je potrebna dvakratna analiza (drugo določanje), da se izključi možnost notranjega navzkrižnega onesnaženja ali naključne zamenjave vzorcev. Srednja vrednost obeh določanj se ob upoštevanju merilne negotovosti uporablja za potrditev skladnosti.

Pri nadzoru navedene vsebnosti snovi ali sestavine, če rezultat prvega določanja potrdi navedeno vsebnost, tj. rezultat analize je znotraj sprejemljivih meja odstopanja navedene vsebnosti, dodatna določanja niso potrebna, če so bili uporabljeni ustrezni postopki kakovosti. V drugih primerih je potrebna dvakratna analiza (drugo določanje), da se izključi možnost notranjega navzkrižnega onesnaženja ali naključne zamenjave vzorcev. Srednja vrednost obeh določanj se ob upoštevanju merilne negotovosti uporablja za potrditev skladnosti.

V nekaterih primerih je ta sprejemljiva meja odstopanja opredeljena v zakonodaji, kot je Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (1).

4.   Poročanje o uporabljeni analitski metodi

V zapisniku o analizi se navede uporabljena analitska metoda.

5.   Poročanje o rezultatih analize

Rezultat analize se prikaže tako, kakor je navedeno v analitski metodi, na primerno število decimalk, in se po potrebi popravi glede na vsebnost vlage v končnem vzorcu pred pripravo.

6.   Merilna negotovost in popravek za izkoristek pri analizi nezaželenih snovi

V zvezi z nezaželenimi snovmi po Direktivi 2002/32/ES se proizvod, namenjen za krmo, šteje za neskladnega z določeno najvišjo vsebnostjo, če rezultat analize za krmo z 12 % vsebnostjo vlage presega najvišjo vsebnost ob upoštevanju razširjene merilne negotovosti in popravka za izkoristek. Za oceno skladnosti se uporabi koncentracija, popravljena za izkoristek, od katere se odšteje razširjena merilna negotovost. Ta postopek se uporabi le v primerih, kadar analitska metoda omogoča oceno merilne negotovosti in popravka za izkoristek (npr. to ni možno v primeru mikroskopske analize).

O rezultatu analize se poroča (če uporabljena analitska metoda omogoča oceno merilne negotovosti in popravka za izkoristek) na naslednji način:

(a)	s popravkom za izkoristek, pri čemer se navede raven izkoristka. Popravka za izkoristek ni treba uporabiti, če je izkoristek med 90–110 %;

(b)	kot ‚x +/– U‘, pri čemer je x rezultat analize in U razširjena merilna negotovost, ob uporabi faktorja pokritja 2, zaradi katerega je stopnja zanesljivosti približno 95 %.

Vendar če je rezultat analize bistveno (> 50 %) nižji od specifikacije, ki se nadzira, in je bil uporabljen ustrezni postopek kakovosti ter je namen analize le preverjanje skladnosti z zakonodajnimi določbami, se lahko o rezultatu analize poroča brez popravka za izkoristek, popravek za izkoristek in merilna negotovost pa se lahko v teh primerih izpustita.“