PRILOGA

Shema testiranja, potrebna za preverjanje doseganja cilja Unije iz člena 1(2)

1.   OKVIR VZORČENJA

V vzorčenje so vključene vse jate pitovnih in vzrejnih puranov v okviru nacionalnih programov nadzora iz člena 5 Uredbe (ES) št. 2160/2003.

2.   SPREMLJANJE PRI PURANIH

2.1   Pogostost vzorčenja

(a)

Nosilec živilske dejavnosti izvede vzorčenje vseh jat pitovnih in vzrejnih puranov, in sicer: (i) vzorčenje jat pitovnih in vzrejnih puranov se izvede v obdobju treh tednov pred zakolom. Pristojni organ lahko odobri vzorčenje v zadnjih šestih tednih pred datumom zakola, kadar se purani gojijo več kot 100 dni ali spadajo v biološko rejo puranov v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008 (1); (ii) vzorčenje jat vzrejnih puranov poteka: — pri vzrejnih jatah: v starosti enega dneva in štirih tednov ter dva tedna pred premikom v valilno fazo ali valilno enoto, — pri odraslih jatah: vsaj vsak tretji teden v valilnem obdobju na gospodarstvu ali v valilnici, — na gospodarstvu, kadar gre za matične jate puranov, ki nesejo valilna jajca za trgovino znotraj Unije; (iii) pristojni organ se lahko odloči za eno od možnosti iz druge alinee točke (ii), ki bo veljala za celotno shemo testiranja in za vse jate. Vendar se mora vzorčenje matičnih jat puranov, ki nesejo valilna jajca za trgovino znotraj Unije, opraviti na gospodarstvu; (iv) z odstopanjem od druge alinee točke (ii) lahko pristojni organ podaljša pogostost vzorčenja na gospodarstvu na vsake štiri tedne, če je cilj Unije dosežen vsaj dve zaporedni koledarski leti v vsej državi članici. Pristojni organ se lahko v primeru odkritja zadevnih serotipov salmonele v matični jati na gospodarstvu in/ali zaradi katerega koli drugega razloga, ki se mu zdi primeren, odloči, da se testiranje izvaja vsake tri tedne;

(b)

vzorčenje, ki ga izvede pristojni organ, mora zagotavljati najmanj naslednje: (i) vzorčenje jat vzrejnih puranov: — enkrat letno pri vseh jatah z vsaj 250 odraslimi vzrejnimi purani, starimi med 30 in 45 tedni, ter na vseh gospodarstvih z elitnimi purani prastarši in vzrejnimi purani starimi starši; pristojni organ se lahko odloči, da se lahko to vzorčenje izvede tudi v valilnici, ter — vse jate z gospodarstev, na katerih je bila odkrita Salmonella Enteritidis ali Salmonella Typhimurium v vzorcih, ki jih je v valilnici odvzel nosilec živilske dejavnosti ali so bili odvzeti v okviru uradnih nadzorov, za določitev vira okužbe; (ii) vzorčenje jat pitovnih puranov se izvede enkrat letno, in sicer najmanj na eni jati na 10 % gospodarstev z vsaj 500 pitovnimi purani; (iii) vzorčenje se lahko izvede na podlagi ocene tveganj in vsakokrat, kadar pristojni organ meni, da je potrebno; (iv) vzorčenje, ki ga izvede pristojni organ, lahko nadomesti vzorčenje, ki ga izvaja nosilec živilske dejavnosti iz točke (a).

2.2   Protokol vzorčenja

2.2.1   Splošna navodila za vzorčenje

Pristojni organ ali nosilec živilske dejavnosti zagotovi, da vzorce odvzamejo osebe, usposobljene za ta namen.

Vzorčenje jat vzrejnih puranov se izvede v skladu s točko 2.2 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 200/2010 (2).

Pri vzorčenju jat vzrejnih puranov se uporabita vsaj dva para obuval za odvzem vzorcev na jato. Obuvala za odvzem vzorcev se obujejo čez navadna obuvala, vzorec pa se odvzame med hojo po perutninskem hlevu. Brisi iz iste jate puranov se lahko združijo v en vzorec.

Preden se obuvalo za odvzem vzorcev obuje, se njegova površina navlaži:

(a)	z razredčilom za kar največjo ohranitev mikroorganizmov (MRD: 0,8 % natrijevega klorida, 0,1 % peptona v sterilni deionizirani vodi) ali

(b)	s sterilno vodo ali

(c)	s kakršnim koli drugim razredčilom, ki ga odobri nacionalni referenčni laboratorij iz člena 11(3) Uredbe (ES) št. 2160/2003 ali

(d)	z avtoklaviranjem v posodi skupaj z razredčilom.

Obuvala za odvzem vzorcev se navlažijo tako, da se vanje vlije tekočina, preden se jih obuje, ali pa se jih prepoji z razredčilom med stresanjem v posodi z razredčilom.

Zagotovi se, da so med vzorčenjem sorazmerno zastopani vsi predeli hleva. Z vsakim parom obuval za odvzem vzorcev je treba zajeti okrog 50 % površine hleva.

Po končanem vzorčenju je treba obuvala za odvzem vzorcev previdno sneti z navadnih obuval, da se ne odstrani sprijeti material. Obuvala za odvzem vzorcev se lahko obrnejo navznoter, da se prepreči odpadanje materiala. Vloži se jih v vrečko ali posodo, ki se jo označi.

Pristojni organ se v posameznih primerih lahko odloči povečati najmanjše število vzorcev za zagotovitev reprezentativnega vzorčenja na podlagi ocene epidemioloških parametrov, kot so biovarnostni pogoji, porazdelitev ali obseg jate.

Če to odobri pristojni organ, se lahko en par vzorcev z obuval za odvzem vzorcev zamenja s 100-gramskim vzorcem prahu, zbranim na različnih mestih po vsem hlevu s površin z vidno prisotnostjo prahu. Alternativno se lahko za zbiranje vzorcev prahu na različnih mestih po vsem hlevu uporabi enega ali več navlaženih kosov tkanine s skupno površino vsaj 900 cm2. Vsak kos tkanine z vzorcem mora biti po obeh straneh dobro prekrit s prahom.

2.2.2   Posebna navodila za nekatere vrste gospodarstev

(a)	V jatah puranov iz proste reje se vzorci odvzamejo samo v hlevu.

(b)

Kadar vstop v hlev ni mogoč zaradi pomanjkanja prostora v jatah z manj kot 100 purani in zato ni mogoče uporabiti vzorcev z obuval za odvzem vzorcev, se jih lahko zamenja z enakimi kosi tkanine, ki se uporabljajo za ročno zbiranje prahu, s katerimi se podrgne po površinah, kontaminiranih s svežimi fekalijami, ali, če to ni izvedljivo, z drugimi tehnikami vzorčenja fekalij, primernimi za ta namen.

2.2.3   Vzorčenje, ki ga izvaja pristojni organ

Pristojni organ z izvajanjem dodatnih testov in/ali pregledov dokumentacije preveri, ali na rezultate vpliva prisotnost protimikrobnih sredstev ali drugih snovi, ki zavirajo rast bakterij.

Kadar ni ugotovljena prisotnost Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, prisotne pa so protimikrobne snovi ali zaviralni učinki bakterijske rasti, se za namene cilja Unije iz člena 1(2) jata šteje za okuženo jato puranov.

2.2.4   Prevoz

Vzorci se brez nepotrebnega odloga s hitro pošto ali kurirsko službo pošljejo v laboratorije iz členov 11 in 12 Uredbe (ES) št. 2160/2003. Med prevozom morajo biti zaščiteni pred temperaturo nad 25 °C in izpostavljenostjo sončni svetlobi.

Kadar vzorcev ni mogoče poslati v 24 urah od časa vzorčenja, se hranijo v hladilniku.

3.   LABORATORIJSKE ANALIZE

3.1   Priprava vzorcev

V laboratoriju se vzorci hranijo v hladilniku do preiskave, ki se mora začeti v 48 urah po prejetju in 96 urah po vzorčenju.

Pari obuval za odvzem vzorcev se pazljivo razpakirajo, da se sprijeti iztrebki ne poškodujejo, ter zberejo in postavijo v 225 ml puferirane peptonske vode, ki je bila predhodno segreta na sobno temperaturo. Obuvala za odvzem vzorcev se v celoti potopijo v puferirano peptonsko vodo, ki se jo po potrebi dodaja.

Vzorec prahu se po možnosti analizira ločeno. Vseeno pa lahko pristojni organ pri pitovnih jatah določi, da se ga za analizo združi s parom obuval za odvzem vzorcev.

Vzorec se premeša tako, da se popolnoma nasiti, nato pa se nadaljuje kultura vzorca z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.

Drugi vzorci (npr. iz matičnih jat ali valilnic) se pripravijo v skladu s točko 2.2.2 Priloge k Uredbi (EU) št. 200/2010.

Če se za pripravo fekalij za odkrivanje salmonele sprejmejo standardi Evropskega odbora za standardizacijo („CEN“) ali Mednarodne organizacije za standardizacijo („ISO“), se ti uporabijo namesto določb o pripravi vzorcev iz te točke.

3.2   Metoda odkrivanja

Uporablja se metoda odkrivanja, ki jo priporoča referenčni laboratorij Evropske unije za salmonelo iz Bilthovna na Nizozemskem.

Navedena metoda je opisana v Prilogi D k EN/ISO 6579 (2002): „Odkrivanje Salmonelle spp. v živalskih fekalijah in okoljskih vzorcih v primarni fazi vzreje.“

Pri tej metodi odkrivanja se kot edino sredstvo za selektivno obogatitev uporablja poltrdno gojišče (spremenjeno poltrdno gojišče po Rappaport-Vassiliadisu, MSRV).

3.3   Serotipizacija

Pri jatah vzrejnih puranov se opravi serotipizacija z uporabo sheme White-Kauffmann-Le Minor za vsaj en izolat iz vsakega pozitivnega vzorca.

Pri jatah pitovnih puranov se opravi serotipizacija z uporabo sheme White-Kaufmann-Le Minor za vsaj en izolat iz vsakega pozitivnega vzorca, ki ga je odvzel pristojni organ.

Nosilec živilske dejavnosti zagotovi vsaj, da nobeden od serotipov ne sodi med serotipe Salmonella Enteritidis ali serotipe Salmonella Typhimurium, vključno z monofaznimi sevi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-.

3.4   Alternativne metode

Pri vzorcih, odvzetih na pobudo nosilca živilske dejavnosti, se lahko namesto metod za pripravo vzorcev, metod odkrivanja in serotipizacije iz točk 3.1, 3.2 in 3.3 te priloge uporabljajo analitske metode iz člena 11 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3), če so validirane v skladu s standardom EN/ISO 16140.

3.5   Shranjevanje sevov

Laboratoriji z uporabo običajnih metod zbiranja kultur, s katerimi je treba zagotoviti celovitost sevov najmanj dve leti od datuma analize, zagotovijo shranjevanje vsaj enega izoliranega seva Salmonelle spp., ki ga odvzame pristojni organ, na jato in leto za morebitno prihodnjo fagotipizacijo ali testiranje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom.

Pristojni organ lahko določi, da se izolati Salmonelle spp. iz vzorčenja, ki ga izvaja nosilec živilskih dejavnosti, prav tako shranijo za prihodnjo fagotipizacijo ali testiranje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom, da se zagotovi testiranje izolatov v skladu s členom 2 Odločbe Komisije 2007/407/ES (4).

4.   REZULTATI IN POROČANJE

4.1   Izračun razširjenosti za preverjanje doseganja cilja Unije

Za namen preverjanja doseganja cilja Unije se jata puranov šteje za pozitivno takrat, kadar se v jati ugotovi prisotnost Salmonelle Enteritidis in/ali Salmonelle Typhimurium (razen cepnih sevov, vendar vključno z monofaznimi sevi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-).

Pozitivne jate puranov se štejejo samo enkrat na niz, ne glede na število postopkov vzorčenj in testov, o njih pa se poroča samo v letu prvega pozitivnega vzorčenja. Razširjenost se izračuna ločeno za jate pitovnih puranov in jate odraslih vzrejnih puranov.

4.2   Poročilo

4.2.1   Poročilo zajema:

(a)	skupno število jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov, ki so bile v letu poročanja testirane vsaj enkrat;

(b)	skupno število jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov, pozitivnih za kateri koli serotip salmonele v državi članici;

(c)	število jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov, vsaj enkrat pozitivnih za Salmonello Enteritidis in Salmonello Typhimurium, vključno z monofaznimi sevi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-;

(d)	število pozitivnih jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov za vsak serotip salmonele ali za nedoločen sev salmonele (izolati, ki jih ni mogoče tipizirati ali niso bili serotipizirani).

4.2.2   Informacije iz odstavkov (a) do (d) točke 4.2.1 se predložijo ločeno za vzorčenje v okviru enotnega nacionalnega programa nadzora salmonele:

(a)	za vzorčenje, ki ga izvede nosilec živilske dejavnosti iz odstavka (a) točke 2.1, in

(b)	za vzorčenje, ki ga izvajajo pristojni organi iz odstavka (b) točke 2.1.

4.2.3   Rezultati testov se štejejo za relevantne informacije o prehranski verigi iz oddelka III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta  (5).

Za vsako testirano jato puranov se pristojnemu organu predložijo vsaj naslednje informacije:

(a)	navedba gospodarstva, ki je edinstvena in nespremenljiva;

(b)	navedba jate, ki je edinstvena in nespremenljiva;

(c)	mesec vzorčenja;

(d)	število ptic na jato.

Rezultati in vse dodatne relevantne informacije se sporočijo kot del poročila o trendih in virih v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).

Nosilec živilske dejavnosti brez nepotrebnega odloga obvesti pristojni organ o prisotnosti Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, vključno z monofaznimi sevi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-. Nosilec živilske dejavnosti obvesti laboratorij, ki bo izvajal analize, da mora ukrepati skladno s tem.

---

(1)  UL L 250, 18.9.2008, str. 1.

(2)  UL L 61, 11.3.2010, str. 1.

(3)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(4)  UL L 153, 14.6.2007, str. 26.

(5)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(6)  UL L 325, 12.12.2003, str. 31.