27.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/5

(1)

Javno dostopne knjižnice, izobraževalne ustanove in muzeji ter tudi arhivi, ustanove filmske ali avdio dediščine in javne RTV organizacije, s sedežem v državah članicah, se ukvarjajo z obsežno digitalizacijo svojih kolekcij ali arhivov, da bi ustvarili evropske digitalne knjižnice. Prispevajo k ohranjanju in razširjanju evropske kulturne dediščine, ki je pomembna tudi za vzpostavitev evropskih digitalnih knjižnic, kot je Europeana. Tehnologije za množično digitalizacijo ter za iskanje in indeksiranje povečujejo raziskovalno vrednost knjižničnih zbirk. Vzpostavitev velikih spletnih knjižnic bo olajšala elektronsko iskanje in orodja odkrivanja, ki odpirajo nove vire odkrivanja za raziskovalce in akademike, ki bi se sicer zadovoljili s tradicionalnejšimi in analognimi metodami iskanja.

(2)

Potreba po spodbujanju prostega pretoka znanja in inovacij na notranjem trgu je pomembna sestavina strategije Evropa 2020, kot je določeno v Sporočilu Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, ki kot eno od vodilnih pobud vključuje razvoj Evropske digitalne agende.

(3)

Vzpostavitev pravnega okvira, ki bo olajšal digitalizacijo in razširjanje del in drugih vsebin, ki so zaščitene z avtorskimi ali sorodnimi pravicami in za katere imetnik pravic ni opredeljen oziroma, tudi če je imetnik pravic opredeljen, ni znano, kje se nahaja, tako imenovana osirotela dela, je ključni ukrep Evropske digitalne agende, kot je določeno v Sporočilu Komisije z naslovom „Evropska digitalna agenda“. Ta direktiva zadeva specifično problematiko pravne opredelitve statusa osirotelih del in njenih posledic v smislu dovoljenih uporab in uporabnikov z dovoljenjem za uporabo del ali fonogramov, ki so opredeljeni kot osirotela dela.

(4)

Ta direktiva ne posega v specifične rešitve držav članic za reševanje vprašanj masovne digitalizacije, kot so tako imenovana nedostopna dela. Take rešitve upoštevajo posebnosti različnih vrst vsebin in različnih uporabnikov ter temeljijo na soglasju ustreznih zainteresiranih strani. Ta pristop je bil ubran tudi v memorandumu o soglasju glede ključnih načel v zvezi z digitalizacijo in zagotavljanjem razpoložljivosti nedostopnih del, ki so ga 20. septembra 2011 podpisali predstavniki evropskih knjižnic, avtorjev, založnikov in kolektivnih organizacij ob prisotnosti Komisije. Ta direktiva ne posega v navedeni memorandum o soglasju, ki poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo prostovoljni sporazumi med uporabniki, imetniki pravic in organizacijami za upravljanje kolektivnih pravic o odobritvi uporabe nedostopnih del v skladu z načeli iz navedenega memoranduma deležni potrebne pravne varnosti na nacionalni in čezmejni ravni.

(5)

Avtorske pravice so gospodarski temelj za ustvarjalno industrijo, saj spodbujajo inovacije, ustvarjalnost, naložbe in produkcijo. Množična digitalizacija in razširjanje del sta zato način varovanja evropske kulturne dediščine. Avtorske pravice so pomembno orodje za zagotavljanje, da je ustvarjalni sektor nagrajen za svoje delo.

(6)

Izključne pravice imetnikov pravic glede reproduciranja njihovih del in drugih zaščitenih vsebin in njihovega dajanja na voljo javnosti, kot je bilo usklajeno v Direktivi 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (3), zahtevajo predhodno soglasje imetnikov pravic za digitalizacijo in dajanje na voljo javnosti dela ali drugih zaščitenih vsebin.

(7)

V primeru osirotelih del ni mogoče pridobiti predhodnega soglasja za dejanja reproduciranja ali dajanja na voljo javnosti.

(8)

Različni pristopi v državah članicah glede priznavanja statusa osirotelega dela lahko ovirajo delovanje notranjega trga in uporabo ter čezmejni dostop do osirotelih del. Takšni različni pristopi lahko prav tako pripeljejo do omejitev pri prostem pretoku blaga in storitev, ki vključujejo kulturno vsebino. Zato je primerno zagotoviti vzajemno priznavanje takšnega statusa, saj bo tako omogočen dostop do osirotelih del v vseh državah članicah.

(9)

Zlasti je potreben skupni pristop za opredelitev statusa osirotelega dela in dovoljene uporabe osirotelih del, da se na notranjem trgu zagotovi pravna gotovost glede uporabe osirotelih del v javno dostopnih knjižnicah, izobraževalnih ustanovah in muzejih, kot tudi arhivih, ustanovah filmske ali avdio dediščine in javnih RTV organizacijah.

(10)

Kinematografska ali avdiovizualna dela in fonogrami, ki se nahajajo v arhivih javnih RTV organizacij in so jih te proizvedle, vključujejo osirotela dela. Glede na poseben položaj RTV organizacij kot producentov fonogramov in avdiovizualnega materiala ter potrebo po sprejetju ukrepov za omejitev pojava osirotelih del v prihodnosti je primerno opredeliti rok za uporabo te direktive za dela in fonograme, ki se nahajajo v arhivih RTV organizacij.

(11)

Kinematografska in avdiovizualna dela in fonogrami, ki se nahajajo v arhivih javnih RTV organizacij in so jih slednje proizvedle, bi bilo za potrebe te direktive šteti, da vključujejo kinematografska in avdiovizualna dela ter fonograme, ki so jih te organizacije naročile za izključno uporabo teh organizacij ali drugih javnih RTV organizacij v koprodukciji. Kinematografska in avdiovizualna dela ter fonogrami, ki se nahajajo v arhivih javnih RTV organizacij in ki jih te organizacije niso producirale ali naročile, imajo pa dovoljenje za njihovo uporabo v skladu z licenčno pogodbo, ne bi smela spadati v področje uporabe te direktive.

(12)

Zaradi mednarodne pravne kurtoazije bi se ta direktiva morala uporabljati samo za dela in fonograme, ki so prvič objavljena na ozemlju države članice, oziroma če niso objavljena, prvič predvajana na ozemlju države članice, oziroma če niso niti objavljena niti predvajana, dana na voljo javnosti s strani upravičencev iz te direktive ob soglasju imetnikov pravic. V slednjem primeru bi se ta direktiva morala uporabljati le, če se upravičeno domneva, da imetniki pravic ne bi oporekali uporabi, ki jo omogoča ta direktiva.

(13)

Preden se delo ali fonogram šteje za osirotelo delo, bi bilo treba v dobri veri izvesti skrbno iskanje imetnikov pravic do dela ali fonograma, vključno z imetniki pravic do del in drugih zaščitenih vsebin, ki jih vsebuje ali vključuje to delo ali fonogram. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno določiti, da lahko tako skrbno iskanje izvedejo organizacije iz te direktive ali druge organizacije. Take druge organizacije lahko zaračunajo svoje storitve skrbnega iskanja.

(14)

Primerno je zagotoviti usklajen pristop do takega skrbnega iskanja, da bi se zagotovila visoka stopnja varstva avtorskih in sorodnih pravic v Uniji. Skrbno iskanje bi moralo vključevati pregled virov, ki vsebujejo informacije o delu in drugih zaščitenih vsebinah, kakor v skladu s to direktivo določi država članica, v kateri se mora opraviti skrbno iskanje. Države članice se pri tem sklicujejo na smernice za skrbno iskanje, dogovorjene v okviru skupine strokovnjakov na visoki ravni za digitalne knjižnice, vzpostavljene kot del pobude za digitalne knjižnice i2010.

(15)

Da bi se izognili podvajanju prizadevanj glede iskanja, bi bilo treba skrbno iskanje opraviti v državi članici, kjer je bilo delo ali fonogram prvič objavljeno, oziroma če ni bilo objavljeno, kjer je bilo prvič predvajano. Vztrajno iskanje kinematografskih ali avdiovizualnih del, katerih producent ima sedež ali stalno prebivališče v državi članici, bi bilo treba opraviti v tej državi članici. V primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del, ki so nastala v koprodukciji producentov iz različnih držav članic, bi se moralo skrbno iskanje opraviti v vsaki od teh držav članic. Za dela in fonograme, ki niso bila niti objavljena niti predvajana, vendar so jih upravičenci iz te direktive dali na voljo javnosti ob soglasju imetnikov pravic, bi bilo treba skrbno iskanje opraviti v državi članici, v kateri ima organizacija, ki je dala delo ali fonogram na voljo javnosti ob soglasju imetnika pravic, svoj sedež. Skrbno iskanje imetnikov pravic del in drugih zaščitenih vsebin, ki jih vsebuje ali vključuje delo ali fonogram, bi bilo treba opraviti v državi članici, v kateri se opravi skrbno iskanje za delo ali fonogram, ki vsebuje ali vključuje delo ali druge zaščitene vsebine. Če je mogoče sklepati, da bi lahko pomembne informacije o imetnikih pravic našli v drugih državah, bi bilo treba opraviti tudi pregled virov informacij, ki so na voljo v teh drugih državah. Pri skrbnem iskanju se lahko pridobijo različne informacije, na primer evidenca iskanja in rezultati iskanja. Evidenco iskanja bi bilo treba hraniti, saj bo lahko relevantna organizacija z njo utemeljila, da je bilo iskanje skrbno.

(16)

Države članice bi morale zagotoviti, da zadevne organizacije vodijo evidenco svojih skrbnih iskanj in rezultatov takih iskanj, ki vsebuje zlasti vsako ugotovitev, da se delo ali fonogram šteje kot osirotelo delo v smislu te direktive, ter da se informacije o spremembi statusa in uporabi osirotelih del s strani navedenih organizacij zbirajo in dajo na voljo splošni javnosti, zlasti z vnosom pomembnih informacij v spletno podatkovno bazo. Zlasti ob upoštevanju vseevropske razsežnosti ter zaradi preprečitve podvajanja prizadevanj je primerno določiti vzpostavitev enotne spletne podatkovne baze Unije, ki bo vsebovala tovrstne informacije in jih na pregleden način dala na voljo splošni javnosti. S tem bodo te informacije lahko dostopne tako za organizacije, ki opravljajo skrbna iskanja, kot za imetnike pravic. Ta podatkovna baza bi lahko imela pomembno vlogo tudi pri preprečevanju in odpravi morebitnih kršitev avtorskih pravic, zlasti v primeru sprememb statusa osirotelih del in fonogramov. Z Uredbo (EU) št. 386/2012 (4) se Urad za usklajevanje na notranjem trgu (v nadaljnjem besedilu: Urad) pooblasti za nekatere naloge in dejavnosti, ki se financirajo iz njegovih lastnih proračunskih sredstev in katerih namen je olajšati in podpirati dejavnosti nacionalnih organov, zasebnega sektorja in institucij Unije pri boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, vključno s preprečevanjem teh kršitev.

V skladu s točko (g) člena 2(1) navedene uredbe navedene naloge vključujejo vzpostavitev mehanizmov, ki pripomorejo k izboljšanju spletne izmenjave ustreznih informacij med zadevnimi organi držav članic ter spodbujanje sodelovanja med temi organi. Zato je primerno, da se Urad pooblasti za vzpostavitev in vodenje evropske podatkovne baze, ki vsebuje informacije v zvezi z osirotelimi deli iz te direktive.

(17)

Posamezno delo ali fonogram ima lahko več imetnikov pravic in dela in fonogrami sami lahko vključujejo druga dela ali zaščitene vsebine. Ta direktiva ne bi smela vplivati na pravice opredeljenih in najdenih imetnikov pravic. Če je opredeljen in najden vsaj en imetnik pravic, se delo ali fonogram ne bi smelo šteti kot osirotelo. Upravičencem iz te direktive bi morala biti dovoljena uporaba dela ali fonograma, za katerega eden ali več imetnikov pravic ni bil opredeljen ali najden, samo v primeru, če jim imetniki pravic, ki so opredeljeni in najdeni, vključno z imetniki pravic do del in drugih zaščitenih vsebin, ki so vsebovana ali vključena v teh delih ali fonogramih, dajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti reprodukcije in dajanja na voljo javnosti v skladu s členom 2 oziroma 3 Direktive 2001/29/ES. Imetnikom pravic, ki so opredeljeni in najdeni lahko dajo to dovoljenje samo za pravice, katerih imetniki so sami, ne glede na to, ali so te pravice njihove lastne ali so bile prenesene nanje, ne bi pa smeli v skladu s to direktivo dati dovoljenja za uporabo v imenu imetnikov pravic, ki niso opredeljeni in najdeni. Posledično, kadar se pojavijo prej neopredeljeni ali nenajdeni imetniki pravic in uveljavljajo svoje pravice do dela ali fonograma, lahko upravičenci nadalje uporabljajo to delo ali fonogram samo, če jim ti imetniki pravic za to dajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2001/29/ES za pravice, katerih imetniki so.

(18)

Imetniki pravic bi morali imeti pravico, da ukinejo status osirotela dela, v primeru, da se pojavijo in uveljavljajo svoje pravice do dela ali drugih zaščitenih vsebin. Imetniki pravic, ki za delo ali druge zaščitene vsebine ukinejo status osirotelega dela, bi morali prejeti pošteno nadomestilo za dotedanjo uporabo njihovih del ali drugih zaščitenih vsebin iz te direktive, ki ga določi država članica, v kateri ima sedež organizacija, ki uporablja osirotelo delo. Določitev okoliščin, v katerih se sme organizirati plačilo takšnega nadomestila, vključno z rokom zapadlosti plačila, bi moralo biti prepuščeno državam članicam. Za namene določanja višine poštenega nadomestila bi bilo treba med drugim ustrezno upoštevati cilje države članice na področju promocije kulture, nekomercialni značaj uporabe s strani zadevnih organizacij zaradi doseganja ciljev v zvezi z njihovimi poslanstvi javnega interesa, na primer spodbujanja učenja in širjenja kulture, ter morebitno oškodovanje imetnikov pravic.

(19)

Če se delo ali fonogram po iskanju, ki ni bilo vztrajno, zmotno opredeli kot osirotelo delo, so v zakonodaji držav članic še vedno na voljo pravna sredstva za kršitve avtorskih pravic v skladu z ustreznimi nacionalnimi določbami in pravom Unije.

(20)

Da bi spodbujale učenje in širjenje kulture, bi morale države članice določiti izjemo ali omejitev poleg tistih iz člena 5 Direktive 2001/29/ES. Ta izjema ali omejitev bi morala nekaterim organizacijam, kakor so opredeljene v točki (c) člena 5(2) Direktive 2001/29/ES in neprofitnim ustanovam filmske ali avdio dediščine, ter javnim RTV organizacijam dovoliti, da v smislu navedene direktive reproducirajo in dajo na voljo javnosti osirotela dela, pod pogojem, da takšna uporaba izpolnjuje njihova poslanstva javnega interesa, zlasti ohranjanje, obnovo, zagotovitev kulturnega in izobraževalnega dostopa do njihovih zbirk, vključno z digitalnimi zbirkami. Za namene te direktive bi morale ustanove filmske ali avdio dediščine vključevati organizacije, ki jih države članice imenujejo za zbiranje, katalogiziranje, ohranitev in obnovitev filmov in drugih avdiovizualnih del ali fonogramov, ki so del njihove kulturne dediščine. Za namene te direktive bi moral pojem javnih RTV organizacij vključevati RTV organizacije, ki izvajajo javne storitve, kot jih je podelila, opredelila in organizirala vsaka posamezna država članica. Izjema ali omejitev iz te direktive, ki dovoljuje uporabo osirotelih del, ne posega v izjeme in omejitve iz člena 5 Direktive 2001/29/ES. Uporabi se lahko samo v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalno uporabo dela ali druge zaščitene vsebine in ne pomenijo nesmiselnega posega v legitimne interese imetnika pravic.

(21)

Da bi spodbudili digitalizacijo, bi moralo biti upravičencem iz te direktive omogočeno, da ustvarjajo dohodke v zvezi z njihovo uporabo osirotelih del v skladu s to direktivo, da bi izpolnili cilje v zvezi z njihovimi poslanstvi javnega interesa, med drugim v okviru sporazumov o javno-zasebnem partnerstvu.

(22)

Pogodbene določbe lahko igrajo vlogo pri spodbujanju digitalizacije evropske kulturne dediščine, pri čemer se razume, da bi moralo biti omogočeno, da javno dostopne knjižnice, izobraževalne ustanove in muzeji ter tudi arhivi, ustanove filmske ali avdio dediščine ter javne RTV organizacije z namenom uporab, dovoljenih v skladu s to direktivo, sklepajo sporazume s trgovinskimi partnerji za digitalizacijo in dajanje javnosti na voljo osirotelih del. Ti sporazumi lahko vključujejo finančne prispevke teh partnerjev. Tovrstni sporazumi upravičencem iz te direktive ne bi smeli nalagati nobenih omejitev glede njihove uporabe osirotelih del in ne bi smeli trgovinskemu partnerju odobriti nobenih pravic do uporabe ali nadzora uporabe osirotelih del.

(23)

Da bi spodbujali dostop državljanov Unije do evropske kulturne dediščine, je prav tako treba zagotoviti, da so osirotela dela, ki so bila digitalizirana in dana na voljo javnosti v eni državi članici, lahko dana na voljo tudi v drugih državah članicah. Javno dostopnim knjižnicam, izobraževalnim ustanovam in muzejem ter tudi arhivom, ustanovam filmske ali avdio dediščine in javnim RTV organizacijam, ki uporabljajo osirotelo delo, da bi uresničile svoje poslanstvo javnega interesa, bi bilo treba omogočiti, da dajo osirotelo delo na voljo javnosti v drugih državah članicah.

(24)

Ta direktiva ne posega v ureditve držav članic v zvezi z upravljanjem pravic, na primer v zvezi z razširjenimi kolektivnimi licencami, pravnimi domnevami glede zastopanja ali prenosa, obveznim kolektivnim upravljanjem ali podobno ureditvijo ali kombinacijo teh elementov, vključno z množično digitalizacijo.

(25)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotovitve pravne varnosti glede uporabe osirotelih del, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker so ti cilji zaradi potrebe po izenačenosti pravil, ki urejajo uporabo osirotelih del, lažje dosegljivi na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(a)

dela, ki so objavljena kot knjige, revije, časopisi ali druga besedila in se nahajajo v zbirkah javno dostopnih knjižnic, izobraževalnih ustanov ali muzejev ter v zbirkah arhivov ali ustanov filmske ali avdio dediščine;

(b)

kinematografska ali avdiovizualna dela in fonogrami, ki se nahajajo v zbirkah javno dostopnih knjižnic, izobraževalnih ustanov ali muzejev ter v zbirkah arhivov ali ustanov filmske ali avdio dediščine, ter

(c)

kinematografska ali avdiovizualna dela in fonogrami, ki so jih proizvedle javne RTV organizacije do vključno 31. decembra 2002 in se nahajajo v njihovih arhivih,

(a)

rezultate skrbnih iskanj, ki so jih organizacije opravile in ki so privedle do sklepa, da se delo ali fonogram šteje kot osirotelo delo;

(b)

uporabo osirotelih del s strani organizacij v skladu s to direktivo;

(c)

vsako spremembo, v skladu s členom 5, statusa osirotelih del in fonogramov, ki jih uporabljajo organizacije;

(d)

ustrezne kontaktne podatke zadevne organizacije.

(a)

da dajo osirotelo delo na voljo javnosti v smislu člena 3 Direktive 2001/29/ES;

(b)

z dejanji reproduciranja, v smislu člena 2 Direktive 2001/29/ES, za namene digitalizacije, razpolaganja, označevanja, katalogiranja, ohranjanja ali obnavljanja.