5.11.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 288/1

(1)

Glavni cilj prometne politike Unije je večja varnost v cestnem prometu. Unija izvaja politiko povečanja varnosti v cestnem prometu s ciljem zmanjšati število žrtev in poškodb ter materialno škodo. Pomemben element te politike je dosledno izvrševanje sankcij za cestnoprometne prekrške, storjene v Uniji, ki bistveno ogrožajo varnost v cestnem prometu.

(2)

Vendar zaradi pomanjkanja ustreznih postopkov in ne glede na obstoječe možnosti v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (2), in Sklepom Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ (3) (prümska sklepa) sankcije v obliki denarnih kazni za nekatere cestnoprometne prekrške, ki so bili storjeni v eni državi članici z vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici, pogosto niso izvršene. Namen te direktive je zagotoviti, da bi se v takih primerih zagotovila učinkovitost preiskovanja prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu.

(3)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 20. julija 2010 z naslovom „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020“ poudarila, da je izvrševanje še naprej glavni dejavnik pri ustvarjanju pogojev za znatno zmanjšanje števila smrtnih žrtev in poškodb. Svet je v svojih sklepih o varnosti v cestnem prometu z dne 2. decembra 2010 pozval tudi k preučitvi potrebe po dodatni okrepitvi izvrševanja cestnoprometnih predpisov v državah članicah in, kjer je to ustrezno, tudi na ravni Unije. Komisijo je pozval, naj po potrebi preuči možnosti za uskladitev prometnih predpisov na ravni Unije. Komisija bi morala zato oceniti potrebo, ali bi bilo potrebno v prihodnosti predlagati nadaljnje ukrepe za poenostavitev čezmejnega pregona v zvezi s cestnoprometnimi prekrški, zlasti ob hudih prometnih nesrečah.

(4)

Treba bi bilo spodbujati tudi večjo skladnost ukrepov nadzora med državami članicami, Komisija pa bi morala v tem pogledu preučiti, ali je treba oblikovati skupne standarde za avtomatični pregled opreme za nadzor varnosti v cestnem prometu.

(5)

Treba bi bilo povečati ozaveščenost državljanov Unije glede predpisov, ki veljajo v različnih državah članicah, ter glede izvajanja te direktive, zlasti z ustreznimi ukrepi, ki bi zagotavljali zadostne informacije o posledicah neupoštevanja predpisov o varnosti v cestnem prometu med potovanjem po državi članici, ki ni država članica registracije.

(6)

Da bi izboljšali varnost v cestnem prometu po vsej Uniji in zagotovili enako obravnavo voznikov, in sicer rezidenčnih in nerezidenčnih storilcev prometnih prekrškov, bi bilo treba olajšati izvršitev ne glede na državo članico, v kateri je vozilo registrirano. Zato bi bilo treba za nekatere ugotovljene prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, vzpostaviti sistem čezmejne izmenjave informacij ne glede na to, ali so ti prekrški po zakonodaji zadevne države članice upravni ali kazenski, da bi imela država članica prekrška dostop do podatkov iz registra vozil države članice registracije.

(7)

Učinkovitejša čezmejna izmenjava podatkov iz registrov vozil, ki naj bi olajšala identifikacijo oseb, osumljenih storitve prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ima lahko odvračilni učinek in spodbudi previdnejše ravnanje voznika vozila, ki je registrirano v državi članici, ki ni država članica prekrška, s čimer se prepreči žrtve, ki so posledica prometnih nesreč.

(8)

Prometni prekrški, povezani z varnostjo v cestnem prometu, ki so zajeti v tej direktivi, v državah članicah niso enako obravnavani. Nekatere države članice take prekrške po nacionalni zakonodaji opredeljujejo kot upravne prekrške, druge države članice pa kot kazniva dejanja. To direktivo bi bilo treba uporabljati ne glede na opredelitev teh prekrškov po nacionalni zakonodaji.

(9)

Države članice so si v okviru prümskih sklepov podelile pravico dostopa do svojih podatkov iz registrov vozil, da bi izboljšale izmenjavo informacij in pospešile veljavne postopke. V to direktivo bi bilo treba čim bolj vključiti določbe o tehničnih specifikacijah in razpoložljivosti avtomatizirane izmenjave podatkov, določene v prümskih sklepih.

(10)

Obstoječe programske aplikacije bi morale biti podlaga za izmenjavo podatkov v skladu s to direktivo in hkrati tudi olajšati poročanje držav članic Komisiji. Take aplikacije bi morale zagotoviti hitro, varno in zaupno izmenjavo specifičnih podatkov iz registrov vozil med državami članicami. Izkoristiti bi bilo treba programsko aplikacijo Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris), ki jo države članice v skladu s prümskima sklepoma morajo uporabiti za podatke iz registrov vozil. Komisija bi morala poročati o oceni delovanja programskih aplikacij, ki se uporabljajo za namen te direktive.

(11)

Področje uporabe zgoraj omenjene programske aplikacije bi moralo biti omejeno na postopke izmenjave informacij med nacionalnimi kontaktnimi točkami v državah članicah. Postopki in avtomatizirani procesi, v katerih se bodo informacije uporabljale, ne spadajo v področje uporabe tovrstnih aplikacij.

(12)

Namen strategije upravljanja informacij za notranjo varnost EU je poiskati najenostavnejše, najlažje sledljive in stroškovno najučinkovitejše rešitve za izmenjavo podatkov.

(13)

Lastnik ali imetnik vozila ali drugače identificirana oseba, osumljena storitve prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, bi morali biti dosegljivi za države članice, da bi te obveščale o zadevnih postopkih in pravnih posledicah v skladu z zakonodajo države članice prekrška. Pri tem bi morale države članice razmisliti o tem, da bi informacije o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, poslale v jeziku dokumentov o registraciji ali v jeziku, ki ga zadevna oseba najverjetneje razume, da se zagotovi, da ta oseba razume sporočene informacije. Države članice bi morale uporabiti ustrezne postopke za zagotovitev, da se obvesti le zadevna oseba in ne nekdo tretji. V ta namen bi morale države članice uporabiti podrobne postopke, podobne že sprejetim, ki jih uporabljajo za sledenje takim prekrškom, vključno z načinom povratnice o prispeli pošiljki. S tem se bo tej osebi omogočilo, da se ustrezno odzove na informacije, zlasti s prošnjo po podrobnejših informacijah, s poravnavo kazni ali z uveljavljanjem svojih pravic do obrambe, zlasti v primeru napačne identifikacije. Nadaljnji postopki so zajeti v veljavnih pravnih instrumentih, vključno z instrumenti o medsebojni pomoči in medsebojnem priznavanju, na primer z Okvirnim sklepom Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (4).

(14)

Države članice bi morale razmisliti o tem, da bi zagotovile ustrezen prevod pisnega obvestila, ki ga pošlje država članica prekrška, kot je predvideno v Direktivi 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (5).

(15)

Za izvajanje politike varnosti v cestnem prometu, katere namen je visoka raven zaščite vseh uporabnikov cest v Uniji, in ob upoštevanju velike raznolikosti razmer v Uniji, bi morale države članice brez poseganja v strožje politike in zakonodaje sprejeti ukrepe za zagotovitev večje skladnosti cestnoprometnih predpisov in njihovega izvrševanja med državami članicami. V okviru svojega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive bi morala Komisija preučiti potrebo po razvoju skupnih standardov za vzpostavitev primerljivih metod, prakse in minimalnih standardov na ravni Unije, ob upoštevanju mednarodnega sodelovanja in obstoječih sporazumov na področju varnosti v cestnem prometu, zlasti Dunajske konvencije o cestnem prometu z dne 8. novembra 1968.

(16)

V okviru svojega sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah bi morala Komisija preučiti, ali so potrebna skupna merila za postopke nadaljnjega spremljanja, ki jih izvajajo države članice v primeru neplačane denarne kazni, skladno z zakonodajo in postopki držav članic. V tem poročilu bi morala Komisija obravnavati vprašanja, kot so postopki med pristojnimi organi držav članic za posredovanje dokončne odločbe o uvedbi sankcij in/ali denarne kazni, kot tudi priznavanje in izvrševanje dokončne odločbe.

(17)

Pri pripravi pregleda te direktive bi se morala Komisija posvetovati z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, kot so organi za varnost v cestnem prometu in organi kazenskega pregona, združenja žrtev in druge nevladne organizacije, ki delujejo na področju varnosti v cestnem prometu.

(18)

Tesnejše sodelovanje organov kazenskega pregona bi moralo biti povezano s spoštovanjem temeljnih pravic, zlasti pravice do spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kar bi bilo treba zagotoviti s posebno ureditvijo varstva podatkov, ki mora zlasti upoštevati posebno naravo čezmejnega spletnega dostopa do zbirk podatkov. Treba je vzpostaviti programske aplikacije, da se omogoči varne pogoje za izmenjavo informacij ter zagotovi zaupnost posredovanih podatkov. Podatke, zbrane na podlagi te direktive, je mogoče uporabljati samo za namene, ki so opredeljeni v tej direktivi. Države članice bi morale izpolnjevati obveznosti glede pogojev uporabe in začasne hrambe podatkov.

(19)

Ker so podatki o identifikaciji storilca prekrška osebni podatki, bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z ustreznimi določbami Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (6). Brez poseganja v spoštovanje postopkovnih zahtev za pritožbo in druge pravne ukrepe, ki veljajo v zadevni državi članici, bi bilo treba vse osebe, na katere se nanašajo podatki, v obvestilu o prekršku tudi ustrezno obvestiti o pravici do dostopa do osebnih podatkov, pravici do popravka in izbrisa osebnih podatkov, pa tudi o najdaljšem zakonitem obdobju hrambe podatkov, morali pa bi imeti tudi pravici do popravka netočnih osebnih podatkov ali takojšnjega črtanja nezakonito zabeleženih podatkov.

(20)

Sodelovanje pri izmenjavi podatkov iz registrov vozil bi bilo treba omogočiti tudi tretjim državam, če so z Unijo v ta namen sklenile sporazum. V takšen sporazum bi morale biti vključene ustrezne določbe o varstvu podatkov.

(21)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, kot je navedeno v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji.

(22)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.

(23)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(24)

Da bi dosegli cilj izmenjave informacij med državami članicami z interoperabilnimi sredstvi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z upoštevanjem ustreznih sprememb Sklepa 2008/615/PNZ in Sklepa 2008/616/PNZ, ali če to zahteva kateri od pravnih aktov Unije, ki je neposredno pomemben za posodobitev Priloge I. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(25)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Unije pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo.

(26)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotavljanja visoke ravni varnosti za vse udeležence v cestnem prometu v Uniji z lažjo čezmejno izmenjavo informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, storjenih v eni državi članici z vozilom, registriranim v drugi državi članici, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinka ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(27)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je sprejel mnenje (8) –

(a)

prekoračitev dovoljene hitrosti;

(b)

neuporaba varnostnega pasu;

(c)

vožnja skozi rdečo luč;

(d)

vožnja pod vplivom alkohola;

(e)

vožnja pod vplivom mamil;

(f)

vožnja brez zaščitne čelade;

(g)

uporaba prepovedanega voznega pasu;

(h)

nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo.

(a)

„vozilo“ pomeni vsako vozilo na motorni pogon, vključno z motornimi kolesi, ki se običajno uporablja za prevažanje oseb ali blaga po cesti;

(b)

„država članica prekrška“ pomeni državo članico, v kateri je bil storjen prekršek;

(c)

„država članica registracije“ pomeni državo članico, v kateri je registrirano vozilo, s katerim je bil storjen prekršek;

(d)

„prekoračitev dovoljene hitrosti“ pomeni prekoračitev omejitve hitrosti, ki velja v državi članici prekrška za zadevno cesto in vrsto vozila;

(e)

„neuporaba varnostnega pasu“ pomeni neupoštevanje zahteve o uporabi varnostnega pasu ali zadrževalnega sistema za otroke v skladu z Direktivo Sveta 91/671/EGS z dne 16. decembra 1991 o obvezni uporabi varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje otrok v vozilih (9) in zakonodajo države članice prekrška;

(f)

„vožnja skozi rdečo luč“ pomeni vožnjo skozi rdečo luč na semaforju ali mimo katerega koli drugega ustreznega znaka za zaustavitev, kakor je opredeljena z zakonodajo države članice prekrška;

(g)

„vožnja pod vplivom alkohola“ pomeni nezanesljivo vožnjo zaradi vpliva alkohola, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(h)

„vožnja pod vplivom mamil“ pomeni nezanesljivo vožnjo zaradi vpliva mamil ali drugih snovi s podobnim učinkom, kakor je opredeljena v zakonu države članice prekrška;

(i)

„vožnja brez zaščitne čelade“ pomeni vožnjo brez zaščitne čelade, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(j)

„uporaba prepovedanega voznega pasu“ pomeni nezakonito uporabo dela cestnega odseka, kot so odstavni pas, pas za javni prevoz ali začasno zaprt pas zaradi zastojev ali cestnih del, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(k)

„nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo“ pomeni nezakonito uporabo prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(l)

„nacionalna kontaktna točka“ pomeni pristojni organ, določen za izmenjavo podatkov iz registrov vozil;

(m)

„avtomatizirano iskanje“ pomeni postopek spletnega dostopa za pregledovanje zbirk podatkov ene, več ali vseh držav članic ali sodelujočih držav;

(n)

„imetnik vozila“ pomeni osebo, na ime katere je vozilo registrirano, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice registracije.

(a)

podatkov o vozilih, ter

(b)

podatkov o lastnikih ali imetnikih vozila.

—

oceno, ali bi bilo treba na področje uporabe te direktive dodati druge prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu,

—

oceno učinkovitosti te direktive pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev na cestah Unije, še zlasti, ali geografski obseg uporabe te direktive vpliva na njeno učinkovitost,

—

oceno potrebe po oblikovanju skupnih standardov za avtomatični pregled opreme in za postopke. Komisijo se s tem v zvezi poziva, naj v okviru skupne prometne politike na ravni Unije oblikuje smernice za varnost v cestnem prometu, da bi s primerljivimi metodami in praksami zagotovili večje zbliževanje glede izvrševanja cestnoprometnih predpisov, ki ga izvajajo države članice. Smernice lahko zajemajo vsaj neupoštevanje omejitev hitrosti, vožnjo pod vplivom alkohola, neuporabo varnostnega pasu in vožnjo skozi rdečo luč,

—

oceno potrebe, da se v okviru vseh ustreznih politik EU, vključno s skupno prometno politiko, okrepi izvrševanje sankcij za prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu ter predlaga skupna merila za nadaljnje spremljanj v primeru neplačanih denarnih kazni,

—

možnosti za usklajevanje prometnih predpisov, kadar je to primerno,

—

ocena programskih aplikacij iz člena 4(4), da se zagotovi ustrezno izvajanje te direktive, hkrati pa tudi učinkovito, hitro, varno in zaupno izmenjavo specifičnih podatkov iz registrov vozil.