EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010R0642

Uredba Komisije (EU) št. 642/2010 z dne 20. julija 2010 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (Kodificirana različica)

OJ L 187, 21.7.2010, p. 5–22 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 02 Volume 016 P. 243 - 260

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 27/12/2023; razveljavil 32023R2835

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/642/oj

21.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 187/5


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 642/2010

z dne 20. julija 2010

o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007

(kodificirano besedilo)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 143 v zvezi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Člen 135 Uredbe (ES) št. 1234/2007 predvideva obračunavanje dajatev po skupni carinski tarifi, kadar se uvažajo proizvodi, našteti v členu 1. Vendar pa mora biti uvozna dajatev za proizvode iz člena 136(1) te uredbe intervencijska cena, ki velja v trenutku uvoza, povečana za 55 % in nato znižana za uvozno ceno CIF, ki velja za to pošiljko.

(3)

Zaradi razvrščanja uvoženih proizvodov je v nekaterih primerih treba proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 razdeliti v več standardnih kakovosti. Standardne kakovosti bi bilo zato treba določiti s pomočjo objektivnih kriterijev razvrščanja ter postaviti meje tolerance, kar bi omogočalo razvrstitev proizvoda v najustreznejši kakovostni razred. Od možnih objektivnih kriterijev za razvrščanje navadne pšenice po kakovosti so vsebnost proteinov, specifična teža in vsebnost raznih nečistoč (Schwarzbesatz) najpogosteje uporabljeni v trgovini in tudi najlažji za uporabo. Ti kriteriji so za trdo pšenico specifična teža, vsebnost raznih nečistoč (Schwarzbesatz) in vsebnost steklastih zrn. Uvoženo blago mora v skladu s tem v analizo, da se ugotovi te parametre za vsako uvoženo količino. Te analize bi moralo biti mogoče opraviti zgolj s pregledom dovolj reprezentativnega števila uvoženih količin, kadar ima Unija vzpostavljen uradni postopek priznavanja potrdil o kakovosti, ki jih je izdal organ države porekla blaga.

(4)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je treba zaradi obračuna uvozne dajatve določiti redne reprezentativne uvozne cene CIF za vsak proizvod iz odstavka 1 tega člena. Za določanje teh cen je treba dogovoriti uporabo kotacij za pšenico različnih kakovosti in za druga žita. Določiti bi bilo treba dejanske vire kotacij.

(5)

Uporaba kotacij za različne vrste pšenice in druga žita bo na blagovni borzi Združenih držav Amerike nudila pregledno in objektivno osnovo za določanje reprezentativnih uvoznih cen CIF. Komercialni dodatek, ki se na trgu Združenih držav daje za različna žita vseh kakovosti, bo omogočil pretvorbo borzne kotacije za vsako vrsto žita v izvozno ceno FOB iz Združenih držav Amerike. Z dodatkom stroškov za pomorski prevoz med Mehiškim zalivom ali Velikimi jezeri in pristaniščem Unije, ki kotirajo na prevoznem trgu, se te cene FOB lahko pretvorijo v reprezentativne uvozne cene CIF. Pristanišče Rotterdam je glede na količino tovora in obseg poslovanja tisti v namembno pristanišče, za katerega so cene pomorskega prevoza najbolj splošno znane, najbolj pregledne in najbolj dostopne. Zato bi morali za namembno pristanišče v Uniji izbrati Rotterdam.

(6)

V skladu s tem je treba zaradi preglednosti določiti reprezentativne uvozne cene CIF iz člena 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 iz kotacij blagovne borze za posamezno vrsto žita ter komercialnega dodatka zanjo, in stroške pomorskega prevoza med Mehiškim zalivom ali Velikimi jezeri in pristaniščem Rotterdam. Potem razlike v ceni prevoza po posameznih ciljnih pristaniščih opravičujejo pavšalno prilagoditev uvozne dajatve za pristanišča Unije, ki ležijo v Sredozemlju in v Črnem morju, na atlantski obali Iberskega polotoka in v Združenem kraljestvu, na Irskem, v nordijskih državah, baltskih državah ter na Poljskem. Dejavnike za izračun tako določenih reprezentativnih uvoznih cen CIF je treba dnevno nadzorovati, da se lahko spremlja gibanje teh cen. Reprezentativna uvozna cena CIF, izračunana za ječmen, omogoča, da se oceni tržni položaj sirka in rži in se zato reprezentativna uvozna cena CIF za ječmen uporablja za ti dve vrsti žit.

(7)

Za določitev uvozne dajatve za žita iz člena 136 Uredbe (ES) št. 1234/2007 beleženje reprezentativnih uvoznih cen CIF preko obdobja desetih delovnih dni za vsako vrsto žita odraža težnje trga brez uvajanja negotovosti. Uvozne dajatve za te proizvode se zato lahko določijo petnajstega dne in zadnji delovni dan v mesecu s povprečno reprezentativno uvozno ceno CIF, zabeleženo v dveh tednih. Tako izračunana uvozna dajatev se lahko uporablja dva tedna brez večjega škodljivega učinka na uvozno ceno vključno z dajatvami. Če v obdobju za izračun reprezentativnih uvoznih cen CIF ni na voljo nobene borzne kotacije, ali če zaradi nenadnih sprememb v sestavi izračuna uvozne dajatve v obdobju izračuna res močno nihajo, pa je treba sprejeti ukrep zato, da se ohrani reprezentativnost cene za posamezni proizvod. V primeru velikega nihanja bodisi borzne kotacije, komercialnih dodatkov h kotaciji, stroškov pomorskega prevoza ali menjalnega tečaja za izračun reprezentativne uvozne cene CIF proizvoda, mora cena, ki se upošteva pri izračunu uvozne dajatve ostati reprezentativna, tako da se prilagodi glede na odstopanje, ki nastane zaradi teh sprememb. Ni nujno, da se spremeni časovni razpored naslednjega izračuna, četudi pride do take prilagoditve.

(8)

V primeru uvoza trdinke borzna kotacija za izračun reprezentativne uvozne cene CIF morda ne upošteva, da obstaja tak dodatek v primerjavi z običajnimi tržnimi pogoji bodisi zaradi posebne kakovosti blaga ali ker je v njihovo ceno vključen dodatek na kakovost na običajno ceno. Zato, da se upošteva ta dodatek za kakovost na cene ali kotacije, bi bilo treba povrniti del plačane uvozne dajatve po pavšalni stopnji uvoznikom, ki dokažejo, da so blago uporabili za izdelavo proizvodov visoke kakovosti in da je tak dodatek upravičen.

(9)

Od uvoznikov bi bilo treba zahtevati dodatno varščino poleg tistega, ki se nanaša na dovoljenja, da se zagotovi njihovo spoštovanje določb te uredbe.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje uvoznih dajatev skupne carinske tarife iz člena 135 in člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 morajo biti tiste, veljavne na dan, določen v členu 67 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (4).

Člen 2

1.   Uvozne dajatve iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90, razen hibridov za setev, se izračunavajo dnevno, vendar jih Komisija določi na petnajsti dan in na zadnji delovni dan vsakega meseca za uporabo od šestnajstega dne v mesecu in od prvega dne v naslednjem mesecu. Kadar petnajsti ni delovni dan za Komisijo, se dajatve določijo na delovni dan pred petnajstim v zadevnem mesecu.

Vendar če se med obdobjem tako določenih dajatev povprečna izračunana uvozna dajatev razlikuje za 5 EUR na tono ali več od dajatve, ki je bila določena, se sprejme ustrezna prilagoditev.

2.   Cena, ki jo je treba uporabljati za izračun uvozne dajatve je dnevna reprezentativna uvozna cena CIF, določena v skladu s členom 5. Pri vsaki določitvi je obravnavana uvozna dajatev povprečje uvoznih dajatev, izračunanih za predhodnih 10 delovnih dni. Za določitev in prilagoditve Komisija ne upošteva dnevnih uvoznih dajatev, ki so se uporabljale pri predhodni določitvi.

Intervencijska cena, ki jo je treba uporabiti za izračun dajatev, je cena tistega meseca, v katerem se uvozna dajatev uporablja.

3.   Uvozne dajatve, določene v skladu s to uredbo, se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev.

Ob vsakem določanju ali prilagajanju mora Komisija v Uradnem listu Evropske Unije objaviti uvozne dajatve in podatke, ki so bili uporabljeni za njihov izračun.

4.   Kadar se pristanišče raztovarjanja v Uniji nahaja:

(a)

v Sredozemlju (onstran Gibraltarske ožine) ali v Črnem morju in če blago prihaja po Atlantskem oceanu ali Sueškem kanalu, mora Komisija zmanjšati uvozno dajatev za 3 EUR na tono;

(b)

na atlantski obali Iberskega polotoka, v Združenem kraljestvu, na Irskem, Danskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Finskem ali Švedskem, mora Komisija zmanjšati uvozno dajatev za 2 EUR na tono.

Carinski organ v pristanišču raztovarjanja izda potrdilo v skladu z obrazcem iz Priloge I, ki dokazuje količino vsakega raztovorjenega proizvoda. Znižanje carine iz prvega pododstavka je odobreno le, če je blago do konca uvoznih carinskih formalnosti opremljeno s tem potrdilom.

Člen 3

1.   Uvozne dajatve se znižajo za 24 EUR na tono za koruzo trdinko, ki ustreza zahtevam iz Priloge II.

2.   Da bi bila upravičena do znižanja iz odstavka 1, mora biti koruza trdinka predelana v proizvod z oznakami KN 1904 10 10, 1103 13 ali 1104 23 v šestih mesecih od dneva sprostitve v prosti promet.

3.   Uporabljajo se določbe o posebnih uporabah iz člena 82 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in členi 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (5).

4.   Ne glede na člen 293(1)(e) Uredbe (EGS) št. 2454/93 položi uvoznik pri pristojnem organu dodatno varščino 24 EUR na tono koruze trdinke, razen ko je uvoznemu dovoljenju priloženo potrdilo o skladnosti, ki ga je izdal argentinski Servicio National de Sanidad y Calidad Agroalimentaria (Senasa) v skladu s členom 7(2)(a) te uredbe. V takih primerih se v polje 24 zahtevka za uvozno dovoljenje in uvoznega dovoljenja vpiše vrsto potrdila o skladnosti in njegovo številko.

Če pa je dajatev, ki se uporablja na dan sprejema deklaracije za sprostitev v prost promet, nižja kakor 24 EUR na tono koruze, je varščina enaka znesku dajatve.

Člen 4

Standardi kakovosti, ki morajo biti izpolnjeni ob uvozu v Unijo, in dovoljena odstopanja, morajo biti taki, kot so prikazani v Prilogi II.

Člen 5

1.   Za kvalitetno navadno pšenico, trdo pšenico, koruzo in druga krmna žita iz člena 2(1) te uredbe so sestavni deli, ki določajo reprezentativne uvozne cene CIF iz člena 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007:

(a)

reprezentativna borzna kotacija na trgu Združenih držav Amerike;

(b)

znane trgovske premije in popusti, povezani s kotacijo na trgu Združenih držav Amerike na dan kotacije in zlasti pri trdi pšenici povezani s kakovostjo zdroba;

(c)

prevoz tovora po morju in s tem povezani stroški med Združenimi državami Amerike (Mehiški zaliv ali Duluth) in pristaniščem v Rotterdamu za plovilo nosilnosti najmanj 25 000 ton.

2.   Vsak delovni dan evidentira Komisija:

(a)

sestavni del iz točke (a) odstavka 1 iz borznih kotacij in uporabi referenčno količino, prikazano v Prilogi III;

(b)

sestavne dele iz točk (b) in (c) odstavka 1 iz javno dostopnih informacij.

3.   Za izračun sestavnih delov iz točke (b) odstavka 1 ali ustrezne kotacije f.o.b. se uporabljajo naslednje premije in popusti:

(a)

premija 14 EUR na tono za kakovostno navadno pšenico;

(b)

popust 10 EUR na tono za srednje kakovostno trdo pšenico;

(c)

popust 30 EUR na tono za trdo pšenico nizke kakovosti.

4.   Reprezentativne uvozne cene CIF za trdo pšenico, kakovostno navadno pšenico in koruzo so vsota sestavnih delov iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1. Reprezentativna uvozna cena CIF za rž in sirek se izračuna z uporabo kotacij za ječmen v Združenih državah Amerike, v skladu z določbami Priloge III.

5.   Reprezentativne uvozne cene CIF za seme navadne pšenice z oznako KN 1001 90 91 in seme koruze z oznako KN 1005 10 90 so cene, ki so izračunane za kakovostno navadno pšenico in koruzo, v tem zaporedju.

Člen 6

1.   Zahtevki za uvozna dovoljenja za kakovostno navadno pšenico so veljavni le, če vlagatelj zahtevka:

(a)

vpiše kakovost uvoza v polje 20 uvoznega dovoljenja;

(b)

se pisno zaveže, da bo položil pri ustreznem pristojnem telesu na dan sprejetja deklaracije o sprostitvi v prosti promet posebno dodatno varščino poleg varščin, ki se zahtevajo v skladu z členom 12 Uredbo Komisije (ES) št. 1342/2003 (6).

Dodatna varščina iz točke (b) prvega pododstavka znaša 95 EUR na tono. Kadar je uvoznemu dovoljenju treba priložiti potrdila o skladnosti, ki jih izda Zvezna služba za nadzor žit (FGIS) in Kanadska komisija za žita (CGS) v skladu s členom 7(2)(b) ali (c), ni potrebna nobena dodatna varščina. V takih primerih se v polje 24 zahtevka za uvozno dovoljenje in uvoznega dovoljenja vpiše vrsto potrdila o skladnosti in njegovo številko.

2.   Uvozna dovoljenja za trdo pšenico so veljavna le, če vlagatelj zahtevka:

(a)

vpiše kakovost uvoza v polje 20 uvoznega dovoljenja;

(b)

se pisno zaveže, da bo položil pri ustreznem pristojnem telesu na dan sprejetja deklaracije o sprostitvi v prosti promet posebno dodatno varščino poleg varščin, ki se zahtevajo v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1342/2003, če uvozna dajatev za kakovost, prikazano v polju 20 uvoznega certifikata, ni najvišja dajatev za zadevno kategorijo proizvoda.

Višina dodatne varščine iz točke (b) prvega pododstavka je na dan sprejetja deklaracije o sprostitvi v prosti promet enaka razliki med najvišjo dajatvijo in dajatvijo, ki se uporablja za prikazano kakovost, plus dodatek 5 EUR na tono. Kadar je uvozna dajatev, ki se uporablja za različne kakovosti trde pšenice, enaka nič, zaveza iz točke (b) prvega pododstavka ni potrebna.

Kadar je uvoznemu dovoljenju treba priložiti potrdila o skladnosti, ki jih izda Zvezna služba za nadzor žit (FGIS) in Kanadska komisija za žita (CGS) v skladu s členom 7, ni potrebna nobena dodatna varščina. V tem primeru vsebuje uvozno dovoljenje v polju 24 navedbo vrste potrdila o skladnosti.

3.   V primeru opustitve uvoznih carin za vse kategorije kakovosti navadne pšenice v skladu s členom 187 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se dodatna varščina 95 EUR na tono iz odstavka 1 tega člena v obdobju opustitve carin ne zahteva.

Člen 7

1.   Carinski urad za sprostitev v prosti promet vzame reprezentativne vzorce v skladu s Prilogo I Uredbe Komisije (ES) št. 152/2009 (7) za vsako dobavo kakovostne navadne pšenice, trde pšenice in koruze trdinke. Vzorčenje se ne izvaja, kadar je uvozna dajatev za različne kakovosti enaka.

Če Komisija uradno prizna potrdilo o kakovosti za kakovostno navadno pšenico, za trdo pšenico ali koruzo trdinko, ki ga je izdala država porekla žit, se odvzamejo vzorci za preverjanje overjene kakovosti le iz števila dobav, ki je dovolj reprezentativno.

2.   Komisija uradno prizna v skladu z načeli iz členov 63 do 65 Uredbe (EGS) št. 2454/93 naslednja potrdila o skladnosti:

(a)

potrdila, ki jih je izdal Servicio National de Sanidad y Calidad Agroalimentaria iz Argentine (Senasa) za koruzo trdinko;

(b)

potrdila, ki jih je izdala Zvezna služba za nadzor žit (FGIS) Združenih držav Amerike za kakovostno navadno pšenico in kakovostno trdo pšenico;

(c)

potrdila, ki jih je izdala Kanadska komisija za žita (CGC) za kakovostno navadno pšenico in kakovostno trdo pšenico.

Vzorec obrazca potrdil o skladnosti, ki jih izdaja Senasa, je naveden v Prilogi IV. Reprodukcija žigov, ki jih je odobrila argentinska vlada, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vzorec obrazcev potrdil o skladnosti, ki jih izdaja FGIS, je naveden v Prilogi V.

Vzorec obrazcev potrdil o skladnosti, tehnične zahteve o razredu izvoza in žigi, ki jih izdaja CGC, so navedeni v Prilogi VI.

Kadar analitski parametri, vneseni v potrdila o skladnosti, ki so jih izdali subjekti iz prvega pododstavka, kažejo skladnost s standardi o kakovosti kakovostne navadne pšenice, trde pšenice in koruze trdinke iz Priloge II, se vzamejo vzorci pri najmanj 3 % tovorov, ki prispejo v vsako vstopno pristanišče med tržnim letom.

Blago se uvrsti v razrede standardne kakovosti, za katere so izpolnjene zahteve iz Priloge II.

3.   Standardne metode za določitve iz odstavka 1 so metode, navedene v Uredbi Komisije (EU) št. 1272/2009 (8).

Koruza-trdinka je koruza vrste Zea mays indurata, katere zrnje ima pretežno steklast endosperm (trda ali poroženela tekstura). Na splošno je zrnje oranžno ali rdeče barve. Zgornji del (nasproti kalčka) ali krona nima zareze.

Steklasto zrnje koruze-trdinke je opredeljeno kot zrnje, ki izpolnjuje dvoje meril:

(a)

krona zrna nima zareze;

(b)

če ga zarežemo po dolžini, postane viden osrednji mokast del endosperma, ki ga povsem obdaja poroženeli del. Poroženeli del mora zavzemati pretežni del skupne zarezane površine.

Odstotne deleže steklastih zrn se določi tako, da se v reprezentativnem vzorcu 100 zrn prešteje število zrn, ki izpolnjujejo merila iz tretjega pododstavka.

Referenčna metoda za določanje flotacijskega indeksa je dana v Prilogi VII.

4.   Če rezultati analize pokažejo, da so uvožena kakovostna navadna pšenica, trda pšenica in koruza trdinka nižje standardne kakovosti, kakor je bila vpisana v uvozno dovoljenje, plača uvoznik razliko med uvozno dajatvijo, ki se uporablja za proizvod, prikazan na dovoljenju, in dajatvijo za proizvod, ki je bil dejansko uvožen. V tem primeru se varščina za uvozno dovoljenje iz člena 12(a) Uredbe (ES) št. 1342/2003 in dodatna varščina iz člena 3(4) ter člena 6(1) in (2) te uredbe sprostita, z izjemo 5 EUR dodatka, predvidenega v drugem pododstavku člena 6(2).

Če se razlika iz prvega pododstavka ne plača v enem mesecu, se dodatna varščina, navedena v členu 3(4) ter členu 6(1) in (2) zaseže.

5.   Reprezentativni vzorci uvoženih žit, ki jih vzame pristojni organ države članice, se hranijo 6 mesecev.

Člen 8

Uredba (ES) št. 1249/96 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IX.

Člen 9

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. julija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125.

(3)  Glej Prilogo VIII.

(4)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(5)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(6)  UL L 189, 29.7.2003, str. 12.

(7)  UL L 54, 26.2.2009, str. 1.

(8)  UL L 349, 29.12.2009, str. 1.


PRILOGA I

Image


PRILOGA II

Razvrstitveni standardi za uvožene izdelke

(na osnovi vsebnosti vlage 12 % po teži ali enakovredne osnove)

Izdelek

Navadna pšenica in pira (1), razen soržice

Trda pšenica

Trdinka

Koruza razen trdinke

Drugo žito

Oznaka KN

1001 90

1001 10 00

1005 90 00

1005 10 90 in 1005 90 00

1002, 1003 in 1007 00 90

Kakovost (2)

Visoka

Srednja

Nizka

Visoka

Srednja

Nizka

 

 

 

1.

Najmanjši odstotek proteinov

14,0

11,5

2.

Najmanjša specifična teža v kg/hl

77,0

74,0

76,0

76,0

76,0

3.

Največji odstotek nečistoč (Schwarzbesatz)

1,5

1,5

1,5

1,5

4.

Najmanjši odstotek steklastih zrn

75,0

62,0

95,0

5.

Največji indeks flotacije

25,0


Dopustna odstopanja

Dopustno odstopanje

Navadna/trda pšenica

Koruza, trdinka

Odstotek beljakovin

–0,7

Specifična teža

–0,5

–0,5

Odstotek nečistoč

+0,5

Odstotek zrn steklastega izgleda

–2,0

–3,0

Flotacijski indeks

+1,0


(1)  Vključno z luščeno piro.

(2)  Uporabljajo se analitske metode, določene v Prilogi I, delu IV Uredbe (EU) št. 1272/2009.


PRILOGA III

Kotacijske borze in referenčne sorte

Izdelek

Navadna pšenica

Trda pšenica

Koruza

Druga krmna žita

Standardna kakovost

Visoka

Srednja

Nizka

 

 

 

Ref. sorta (vrsta/razred) za borzno kotacijo

Hard Red Spring št. 2

Hard Red Winter št. 2

Soft Red Winter št. 2

Hard Amber Durum št. 2

Yellow Corn št. 3

US Barley št. 2

Kotacijska borza

Minneapolis Grain Exchange

Kansas City Board of Trade

Chicago Board of Trade

Minneapolis Grain Exchange (1)

Chicago Board of Trade

Minneapolis Grain Exchange (2)


(1)  Kadar ni na razpolago nobene kotacije, s katero se lahko izračuna reprezentativna uvozna cena CIF, se bodo uporabljale kotacije FOB, ki so javno dostopne v ZDA.

(2)  Ko ni na voljo nobene kotacije, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za izračun reprezentativne uvozne cene CIF, se uporabijo najbolj reprezentativne kotacije FOB, ki so namenjene splošni uporabi v Združenih državah Amerike.


PRILOGA IV

POTRDILO O SKLADNOSTI, KI GA IZDA SENASA IN GA JE ODOBRILA ARGENTINSKA VLADA (ČLEN 7(2))

Image


PRILOGA V

VZOREC CERTIFIKATA O SKLADNOSTI, KI GA JE ODOBRILA VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE ZA NAVADNO PŠENICO

Image

VZOREC CERTIFIKATA O SKLADNOSTI, KI GA JE ODOBRILA VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE ZA TRDO PŠENICO

Image


PRILOGA VI

VZOREC CERTIFIKATA O SKLADNOSTI, KI GA JE ODOBRILA KANADSKA VLADA ZA NAVADNO IN TRDO PŠENICO TER ZA SPECIFIKACIJE RAZREDOV PRI IZVOZU

Image

Specifikacije razredov pri izvozu zrnja kanadske navadne in trde pšenice

NAVADNA PŠENICA

Canada Western Red Spring

(CWRS)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CWRS

(Min.) 79,0 kg/hl

(Maks.) 0,4 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 2 CWRS

(Min.) 77,5 kg/hl

(Maks.) 0,75 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 3 CWRS

(Min.) 76,5 kg/hl

(Maks.) 1,25 % vključno z 0,2 % drugih semen


Canada Western Extra Strong Spring

(CWES)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CWES

(Min.) 78,0 kg/hl

(Maks.) 0,75 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 2 CWES

(Min.) 76,0 kg/hl

(Maks.) 1,5 % vključno z 0,2 % drugih semen


Canada Prairie Spring Red

(CPSR)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CPSR

(Min.) 77,0 kg/hl

(Maks.) 0,75 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 2 CPSR

(Min.) 75,0 kg/hl

(Maks.) 1,5 % vključno z 0,2 % drugih semen


Canada Prairie Spring White

(CPSW)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CPSW

(Min.) 77,0 kg/hl

(Maks.) 0,75 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 2 CPSW

(Min.) 75,0 kg/hl

(Maks.) 1,5 % vključno z 0,2 % drugih semen


Canada Western Red Winter

(CWRW)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CWRW

(Min.) 78,0 kg/hl

(Maks.) 1,0 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 1 CWRW

(Min.) 74,0 kg/hl

(Maks.) 2,0 % vključno z 0,2 % drugih semen


Canada Western Soft White Spring

(CWSWS)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CWSWS

(Min.) 78,0 kg/hl

(Maks.) 0,75 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 2 CWSWS

(Min.) 75,5 kg/hl

(Maks.) 1,0 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 3 CWSWS

(Min.) 75,0 kg/hl

(Maks.) 1,5 % vključno z 0,2 % drugih semen

TRDA PŠENICA

Canada Western Amber Durum

(CWAD)

Preskusna teža

Skupna tuja snov vključno z zrnjem drugih žit

Št. 1 CWAD

(Min.) 80,0 kg/hl

(Maks.) 0,5 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 2 CWAD

(Min.) 79,5 kg/hl

(Maks.) 0,8 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 3 CWAD

(Min.) 78,0 kg/hl

(Maks.) 1,0 % vključno z 0,2 % drugih semen

Št. 4 CWAD

(Min.) 75,0 kg/hl

(Maks.) 3,0 % vključno z 0,2 % drugih semen

Opombe:

„Druga zrna žit“

:

V teh razredih so vključeni le oves, ječmen, rž in tritikala.

„Navadna pšenica“

:

Pri izvozih navadne pšenice bo Kanadska komisija za žita dostavila dokumentacijo s potrdilom, v katerem bo opredeljen odstotek proteinov za zadevni tovor.

„Trda pšenica“

:

Pri izvozih trde pšenice bo Kanadska komisija za žita dostavila dokumentacijo za potrditev odstotka steklastega zrnja in hektolitrske mase (kilogram/hektoliter) zadevnega tovora.


PRILOGA VII

STANDARDNA METODA ZA DOLOČANJE FLOTACIJSKEGA INDEKSA IZ ČLENA 7(3)

Pripravite vodno raztopino natrijevega nitrata specifične teže 1,25 in jo hranite pri 35 °C.

V raztopino dajte 100 zrn koruze iz reprezentativnega vzorca z najvišjo vsebnostjo vlage 14,5 %.

Raztopino stresajte pet minut v razmakih po 30 sekund, da odstranite zračne mehurčke.

Ločite na površini plavajoča od potopljenih zrn in jih preštejte.

Flotacijski indeks se izračuna na naslednji način:

Flotacijskih indeks za poskus = (število plavajočih zrn)/(število potopljenih zrn) × 100

Poskus ponovite petkrat.

Flotacijski indeks je aritmetična sredina petih poskusov, pri čemer se najvišja in najnižja vrednost ne upoštevata.


PRILOGA VIII

Razveljavljena uredba z njenimi zaporednimi spremembami

Uredba Komisije (ES) št. 1249/96

(UL L 161, 29.6.1996, str. 125)

 

Uredba Komisije (ES) št. 641/97

(UL L 98, 15.4.1997, str. 2)

 

Uredba Komisije (ES) št. 2092/97

(UL L 292, 25.10.1997, str. 10)

 

Uredba Komisije (ES) št. 2519/98

(UL L 315, 25.11.1998, str. 7)

 

Uredba Komisije (ES) št. 2235/2000 (1)

(UL L 256, 10.10.2000, str. 13)

Samo člen 2

Uredba Komisije (ES) št. 2104/2001

(UL L 283, 27.10.2001, str. 8)

 

Uredba Komisije (ES) št. 597/2002

(UL L 91, 6.4.2002, str. 9)

 

Uredba Komisije (ES) št. No 1900/2002

(UL L 287, 25.10.2002, str. 15)

 

Uredba Komisije (ES) št. 1110/2003

(UL L 158, 27.6.2003, str. 12)

 

Uredba Komisije (ES) št. 777/2004

(UL L 123, 27.4.2004, str. 50)

Samo člen 5

Uredba Komisije (ES) št. 1074/2008

(UL L 294, 1.11.2008, str. 3)

 

Uredba Komisije (ES) št. 459/2009

(UL L 139, 5.6.2009, str. 3)

 

Uredba Komisije (EU) št. 170/2010

(UL L 51, 2.3.2010, str. 8)

 


(1)  Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2015/2001 (UL L 272, 13.10.2001, str. 31).


PRILOGA IX

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 1249/96

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1), prva in druga poved

Člen 2(1), prvi pododstavek

Člen 2(1), tretja poved

Člen 2(1), drugi pododstavek

Člen 2(2)

Člen 2(2)

Člen 2(3)

Člen 2(3)

Člen 2(4), prvi pododstavek, prva alinea

Člen 2(4), prvi pododstavek, točka (a)

Člen 2(4), prvi pododstavek, druga in tretja alinea

Člen 2(4), prvi pododstavek, točka (b)

Člen 2(4), drugi pododstavek

Člen 2(4), drugi pododstavek

Člen 2(5), prvi pododstavek, prva poved

Člen 3(1)

Člen 2(5), prvi pododstavek, druga poved

Člen 3(2)

Člen 2(5), prvi pododstavek, tretja poved

Člen 3(3)

Člen 2(5), drugi pododstavek

Člen 3(4), prvi pododstavek

Člen 2(5), tretji pododstavek

Člen 3(4), drugi pododstavek

Člen 2a

Člen 3

Člen 4

Člen 4(1)

Člen 5(1)

Člen 4(2)

Člen 5(2)

Člen 4(3), prva, druga in tretja alinea

Člen 5(3)(a), (b) in (c)

Člen 4(4)

Člen 5(4)

Člen 4(5)

Člen 5(5)

Člen 5

Člen 6

Člen 6(1)

Člen 7(1)

Člen 6(1a), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea

Člen 7(2), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)

Člen 6(1a), drugi do šesti pododstavek

Člen 7(2), drugi do šesti pododstavek

Člen 6(2), prvi pododstavek

Člen 7(3), prvi pododstavek

Člen 6(2), drugi pododstavek

Člen 7(3), drugi pododstavek

Člen 6(2), tretji pododstavek, druga in tretja alinea

Člen 7(3), tretji pododstavek, točki (a) in (b)

Člen 6(2), četrti pododstavek

Člen 7(3), četrti pododstavek

Člen 6(2), peti pododstavek

Člen 7(3), peti pododstavek

Člen 6(3)

Člen 7(4)

Člen 6(4)

Člen 7(5)

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga III

Priloga III

Priloga IV

Priloga IV

Priloga IVa

Priloga V

Priloga IVb

Priloga VI

Priloga V

Priloga VII

Priloga VI

Priloga I

Priloga VIII

Priloga IX


Top