Help Print this page 

Document 32010D0640

Title and reference
2010/640/EU: Sklep Komisije z dne 21. oktobra 2010 o spremembi odločb 2006/920/ES in 2008/231/ES o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7179) Besedilo velja za EGP
  • No longer in force
OJ L 280, 26.10.2010, p. 29–58 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 13 Volume 038 P. 263 - 292

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/640/oj
Multilingual display
Text

26.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/29


SKLEP KOMISIJE

z dne 21. oktobra 2010

o spremembi odločb 2006/920/ES in 2008/231/ES o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7179)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/640/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (1) ter zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju priporočil Evropske agencije za železniški promet z dne 17. julija 2009 o doslednih predpisih ERTMS v TSI za nadzor-vodenje in signalizacijo ter za vodenje in upravljanje prometa (ERA/REC/2009-02/INT), o revidirani Prilogi P k TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za visoke in konvencionalne hitrosti (ERA/REC/2009-03/INT), o revidirani Prilogi T k TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za konvencionalne hitrosti (ERA/REC/2009-04/INT) in o spremembi, ki je namenjena doseganju skladnosti med Direktivo 2007/59/ES in TSI Vodenje in upravljanje prometa glede določb o usposobljenosti strojevodij vlakov (ERA/REC/2009-05/INT);

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 12 Uredbe (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da mora Evropska železniška agencija (v nadaljnjem besedilu: Agencija) poskrbeti za prilagoditev tehničnih specifikacij za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI) tehničnemu napredku in tržnim gibanjem ter družbenim zahtevam in predlagati Komisiji spremembe TSI, ki se ji zdijo potrebne.

(2)

Komisija je s Sklepom C(2007) 3371 z dne 13. julija 2007 Agenciji podelila okvirni mandat za opravljanje nekaterih dejavnosti v skladu z Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (3) in Direktivo 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (4). V skladu s pogoji tega okvirnega mandata je bila Agencija pozvana, da izvede revizijo TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za konvencionalne hitrosti, ki je bila sprejeta z Odločbo Komisije 2006/920/ES (5), in revidirane TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za visoke hitrosti, ki je bila sprejeta z Odločbo Komisije 2008/231/ES (6), ter hkrati zagotovi tehnična mnenja o kritičnih napakah ter objavi seznam ugotovljenih manjših napak.

(3)

Evropski sistem vodenja vlakov (v nadaljnjem besedilu: ETCS) in Globalni sistem mobilnih komunikacij – železnica (v nadaljnjem besedilu: GSM-R) veljata za pomembna instrumenta pri vzpostavljanju usklajenega vseevropskega železniškega sistema. Zato je treba čimprej uskladiti predpise, ki urejajo te sisteme. Ob upoštevanju tega načela sta ETCS in GSM-R opredeljena v TSI.

(4)

Nujno je, da so zahteve iz TSI usklajene in nedvoumne. To obenem pomeni, da se različne TSI ne smejo nanašati na tehnične zahteve na različnih stopnjah razvoja. Vse TSI se morajo torej nanašati na identične tehnične zahteve.

(5)

Da bi v TSI uskladili ustrezne predpise za vseevropske železniške sisteme za konvencionalne hitrosti in za visoke hitrosti, je na spletni strani Agencije treba objaviti predpise o izvedbenih vidikih v obliki tehničnega dokumenta.

(6)

TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za konvencionalne hitrosti mora vsebovati enako referenco kot revidirana TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za visoke hitrosti.

(7)

Tehnični dokument „Priloga A k TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti“ mora biti revidiran v skladu s „procesom vodenja kontrole sprememb (CCM)“, ki se uporablja za potrjevanje veljavnosti tehničnih specifikacij ERTMS.

(8)

V skladu s členom 32(1) Direktive 2008/57/ES mora vsako vozilo ob prvi odobritvi za začetek obratovanja prejeti evropsko številko vozila (EVN). V skladu s Sklepom Komisije št. 2007/756/ES z dne 9. novembra 2007 o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14(4) in (5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES (7) se evropska številka vozila vpiše v nacionalni register vozil, ki ga vodi in posodablja s strani zadevne države članice imenovan nacionalni organ.

(9)

Zahteve za identifikacijo vozila, kot so določene v Prilogi P TSI Vodenje in upravljanje prometa (za železniške sisteme za visoke in za konvencionalne hitrosti), je treba revidirati ob upoštevanju razvoja pravnega okvira, kot je podan z Direktivo 2008/57/ES in s Sklepom 2007/756/ES. Ker se številne tehnične oznake zaradi tehničnega napredka še razvijajo, mora Agencija takšne sezname tehničnih oznak objavljati in posodabljati.

(10)

Zahteve glede zavorne moči ostajajo odprto vprašanje v TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za konvencionalne hitrosti. Izvedbene vidike zavorne moči je treba uskladiti.

(11)

Zahteve glede strokovne usposobljenosti ter fizične in psihološke sposobnosti strojevodij vlakov so opredeljene v Direktivi 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). TSI Vodenje in upravljanje prometa ne sme vsebovati takšnih zahtev, da ne pride do prekrivanja in podvajanja.

(12)

Odločbi 2006/920/ES in 2008/231/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29(1) Direktive 2008/57/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremembe Odločbe 2006/920/ES

Odločba 2006/920/ES se spremeni:

(a)

Vstavita se člen 1a in člen 1b:

„Člen 1a

Upravljanje tehničnih oznak

1.   Evropska agencija za železniški promet (ERA) na svoji spletni strani objavlja sezname tehničnih oznak iz Prilog P.9, P.10, P.11, P.12 in P.13.

2.   ERA redno posodablja sezname oznak iz odstavka 1 in obvešča Komisijo o njihovih spremembah. Komisija obvešča države članice o spremembah teh tehničnih oznak prek odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29 Direktive 2008/57/ES.

Člen 1b

Do 31. decembra 2013 se lahko evropska številka vozila spremeni ob novi registraciji vozila in odpravi prve registracije, če se vozilo proda ali da v najem za neprekinjeno obdobje, daljše od 6 mesecev, in če se ni spremenila nobena od tehničnih lastnosti, na podlagi katerih je bilo vozilo odobreno za začetek obratovanja.

Če pri novi registraciji ne gre za isto državo članico kot pri prvi, lahko registracijski subjekt, ki je pristojen za novo registracijo, zahteva kopijo dokumentacije o prvi registraciji.

Takšna sprememba evropske številke vozila ne vpliva na uporabo členov 21 do 26 Direktive 2008/57/ES, kar zadeva postopke za odobritev.

Upravne stroške zaradi spremembe evropske številke vozila krije prijavitelj, ki zaprosi za spremembo evropske številke vozila.“

(b)

Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi I.

Člen 2

Spremembe Odločbe 2008/231/ES

Odločba 2008/231/ES se spremeni.

(a)

Vstavita se člen 1a in člen 1b:

„Člen 1a

Upravljanje tehničnih oznak

1.   Evropska agencija za železniški promet (ERA) na svoji spletni strani objavlja sezname tehničnih oznak iz Prilog P.9, P.10, P.11, P.12 in P.13.

2.   ERA redno posodablja sezname oznak iz odstavka 1 in obvešča Komisijo o njihovih spremembah. Komisija obvešča države članice o spremembah teh tehničnih oznak prek odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29 Direktive 2008/57/ES.

Člen 1b

Do 31. decembra 2013 se lahko evropska številka vozila spremeni ob novi registraciji vozila in odpravi prve registracije, če se vozilo proda ali da v najem za neprekinjeno obdobje, daljše od 6 mesecev, in če se ni spremenila nobena od tehničnih lastnosti, na podlagi katerih je bilo vozilo odobreno za začetek obratovanja.

Če pri novi registraciji ne gre za isto državo članico kot pri prvi, lahko registracijski subjekt, ki je pristojen za novo registracijo, zahteva kopijo dokumentacije o prvi registraciji.

Takšna sprememba evropske številke vozila ne vpliva na uporabo členov 21 do 26 Direktive št. 2008/57/ES, kar zadeva postopke za odobritev.

Upravne stroške zaradi spremembe evropske številke vozila krije prijavitelj, ki zaprosi za spremembo evropske številke vozila.“

(b)

Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi II.

Člen 3

Ta sklep se uporablja od 25. oktobra 2010.

Vendar se točka 6 Priloge I in točka 5 Priloge II uporabljata od 1. januarja 2014.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 21. oktobra 2010

Za Komisijo

Siim KALLAS

Podpredsednik


(1)  UL L 191, 18.7.2008, str. 1.

(2)  UL L 164, 30.4.2004, str. 1.

(3)  UL L 235, 17.9.1996, str. 6.

(4)  UL L 110, 20.4.2001, str. 1.

(5)  UL L 359, 18.12.2006, str. 1.

(6)  UL L 84, 26.3.2008, str. 1.

(7)  UL L 305, 23.11.2007, str. 30.

(8)  UL L 315, 3.12.2007, str. 51.


PRILOGA I

Priloge k Odločbi 2006/920/ES se spremenijo:

1.

Priloga se spremeni:

(a)

Oddelek 2.2.1 se nadomesti z:

„2.2.1   OSEBJE IN VLAKI

Oddelka 4.6 in 4.7 se uporabljata za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge spremljanja vlaka pri prehodu meje med državami, delujoče zunaj krajev, ki so v programu omrežja posameznega upravljavca železniške infrastrukture določeni kot ‚obmejni‘ in so vključeni v njegovo varnostno dovoljenje.

Kot je določeno v točki 8 Priloge VI k Direktivi 2007/59/ES, se oddelek 4.6.2 Jezikovna usposobljenost dodatno uporablja za strojevodje vlakov.

Če je dejavnost uslužbenca povezana le z delom znotraj ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, se ne šteje, da je uslužbenec prečkal mejo.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge odprave vlakov in odobritve vožnje vlaka, se uporablja medsebojno priznavanje strokovne usposobljenosti ter pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge, povezane s končno pripravo vlaka, preden bo ta prečkal mejo, in dela zunaj ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, velja pododdelek 4.6 ob medsebojnem priznavanju pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami. Če vsa vozila vlaka, ki prečka državno mejo, prečkajo mejo le do ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, kakor je opisano zgoraj, se vlak ne šteje za mednarodni vlak.

To je povzeto v naslednjih preglednicah:

Osebje, ki sodeluje pri sestavi in odpravi vlakov, ki bodo prečkali državne meje in nadaljevali vožnjo prek obmejnega kraja

Naloge

Strokovna usposobljenost

Zdravstvene zahteve

Spremljanje vlaka

4.6

4.7

Odobritev vožnje vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Priprava vlaka

4.6

Medsebojno priznavanje

Odprava vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje


Osebje, ki upravlja vlake, ki ne prečkajo državnih meja ali jih prečkajo le do obmejnih krajev

Naloge

Strokovna usposobljenost

Zdravstvene zahteve

Spremljanje vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Odobritev vožnje vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Priprava vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Odprava vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje“

(b)

V točki 2.2.2 se četrti odstavek nadomesti z:

„V nadaljevanju so v Prilogi A k tej TSI določeni podrobni operativni predpisi za Evropski sistem vodenja vlakov (ETCS) in Globalni sistem mobilnih komunikacij – železnica (GSM-R).“

(c)

Oddelek 4.2.2.6.2 se nadomesti z naslednjim:

„4.2.2.6.2   Zavorna moč

Upravljavec infrastrukture (UI) mora prevozniku v železniškem prometu (PŽP) predložiti dejansko potrebno moč. Ti podatki po potrebi vključujejo pogoje uporabe zavornih sistemov, ki lahko vplivajo na infrastrukturo, kot so magnetni in regeneracijski zavorni sistemi ter zavore na vrtinčne tokove.

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti zadostno zavorno moč, tako da svojemu osebju pošlje zavorne predpise, ki jih mora spoštovati.

Predpise glede zavorne moči je treba upravljati v okviru sistema za varno upravljanje UI in PŽP.

Dodatne zahteve so določene v Prilogi T.“

(d)

Točka 4.3.2.6 se nadomesti z:

„4.3.2.6    Uporaba posipanja s peskom: Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo B (oddelkom C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov ob progi) in točko 4.1 Dodatka 1 k Prilogi A (kakor je navedeno v pododdelku 4.3.1.10) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti na drugi strani.“

(e)

Točka 4.3.3.11 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.11   Sestava vlaka, Priloga L

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.5 ter Prilogo L te TSI in pododdelkom 4.2.3.5 (Vzdolžne tlačne sile) TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni) glede vozečih vlakov, ravnanja z vlaki in razporeditve vozil v vlaku.

Obstajal bo vmesnik s prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park, ko gre za vlečna vozila in potniška vozila.“

(f)

Zadnji stavek oddelka 4.6.1 se nadomesti z:

„Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za posamezne naloge so navedene v prilogah J in L.“

(g)

Točki C in D oddelka 4.6.3.1 se nadomestita z:

„C   Začetno preverjanje

osnovni pogoji,

program preverjanja, vključno s praktičnim prikazom,

strokovna usposobljenost inštruktorjev,

izdaja spričevala o usposobljenosti.

D   Ohranjanje usposobljenosti

načela ohranjanja usposobljenosti,

metode, ki jih je treba uporabljati,

formalizacija postopka ohranjanja usposobljenosti,

postopek preverjanja.“

(h)

Točka 4.6.3.2.3.1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.6.3.2.3.1   Znanje o progah

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopek pridobivanja in ohranjanja znanja vlakovnega osebja o progah, na katerih se vozi. Ta postopek mora:

temeljiti na informacijah o progah, ki jih posreduje upravljavec infrastrukture, in

biti v skladu s postopkom iz pododdelka 4.2.1 te TSI.“

(i)

Točka 4.7.5.4 se črta.

(j)

Točka 4.7.6 se črta.

(k)

Oddelek 7.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„7.3.2   SEZNAM POSEBNIH PRIMEROV

Polje je namenoma prazno“

2.

Prilogi A1 in A2 se nadomestita z naslednjo Prilogo A:

„PRILOGA A

OPERATIVNI PREDPISI ERTMS/ETCS IN ERTMS/GSM-R

Operativni predpisi za ERTMS/ETCS in ERTMS/GSM-R so določeni v tehničnem dokumentu ‚Predpisi in načela ETCS in GSM-R – 1. verzija‘, ki je objavljen na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).“

3.

V Prilogi G se spremeni preglednica:

(a)

pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ v stolpcu „Elementi, ki se preverijo za vsak parameter“ se točka „nosečnost (strojevodje)“ črta;

(b)

pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ se vrsta „Posebne zahteve za strojevodje: vid, zahteve glede sluha/govora, antropometrija“ črta vključno s sklicevanjem na oddelek 4.7.6.

4.

Priloga H se črta.

5.

V Prilogi N se zadnja vrsta preglednice (4.7.6 – Posebne zahteve v zvezi z nalogo vožnje vlaka) črta.

6.

Priloge P, P.1, P.2, P.3, P.4, P.5, P.6, P.7, P.8, P.9, P.10, P.11, P.12 in P.13 se nadomestijo z naslednjim:

„PRILOGA P

IDENTIFIKACIJA VOZILA

1.   Splošne opombe

Ta priloga opisuje evropsko številko vozila in povezane oznake, ki so na viden način pritrjene na vozilo za njegovo enotno in trajno identifikacijo med obratovanjem. Ne opisuje drugih številk ali oznak, ki so trajno vgravirane ali pritrjene na šasijo ali glavne sestavne dele vozila med proizvodnjo.

2.   Evropske številke vozil in povezane kratice

Vsako železniško vozilo prejme številko, ki sestoji iz 12 števk (imenovano evropska številka vozila) naslednje sestave:

Skupina železniškega voznega parka

Interoperabilna sposobnost in tip vozila

[2 števki]

Država, v kateri je vozilo registrirano

[2 števki]

Tehnične značilnosti

[4 števke]

Serijska številka

[3 števke]

Kontrolna številka

[1 števka]

Vagoni

00 do 09

10 do 19

20 do 29

30 do 39

40 do 49

80 do 89

[podrobnosti v Prilogi P.6]

01 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.4]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.9]

000 do 999

0 do 9

[podrobnosti v Prilogi P.3]

Vlečeno potniško vozilo

50 do 59

60 do 69

70 do 79

[podrobnosti v Prilogi P.7]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.10]

000 do 999

Vlečni vozni park in enote v vlakovni kompoziciji v fiksni ali vnaprej določeni sestavi

90 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.8]

0000000 do 8999999

[pomen teh številk dokončno opredelijo države članice z dvostranskim ali večstranskim sporazumom]

Posebna vozila

9000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.11]

000 do 999

V posamezni državi 7 števk za tehnične značilnosti in serijska številka zadostujejo za enotno identifikacijo vozila znotraj skupin vlečenih potniških vozil in posebnih vozil (1).

Številko dopolnjujejo abecedne oznake:

(a)

oznake, povezane z interoperabilno zmožnostjo (podrobnosti v Prilogi P.5);

(b)

kratica države, v kateri je vozilo registrirano (podrobnosti v Prilogi P.4);

(c)

oznaka imetnika vozila (podrobnosti v Prilogi P.1);

(d)

kratice za tehnične značilnosti (podrobnosti glede vagonov v Prilogi P.12, glede vlečenih potniških vozil pa v Prilogi P.13).

3.   Dodeljevanje številke

Evropska številka vozila mora biti dodeljena na podlagi predpisov iz Odločbe Komisije št. 2007/756/ES z dne 9. novembra 2007 o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14(4) in (5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES.

Evropska številka vozila se spremeni, kadar zaradi tehničnih sprememb vozila ne odraža interoperabilne sposobnosti ali tehničnih značilnosti na podlagi te Priloge. Zaradi takih tehničnih sprememb je lahko v skladu s členi 20–25 direktive o interoperabilnosti 2008/57/ES potrebna ponovna odobritev začetka obratovanja.

PRILOGA P.1

OZNAKA IMETNIKA VOZILA

1.   Opredelitev oznake imetnika vozila (VKM)

Oznaka imetnika vozila (VKM) je abecedna oznaka, ki sestoji iz 2 do 5 črk (2 4 5 9). Napisana je na vsako železniško vozilo blizu evropske številke vozila. VKM označuje imetnika vozila, kakor je registriran v nacionalnem registru vozil.

VKM je enotna in veljavna v vseh državah, ki jih pokriva ta TSI in ki sklenejo sporazum o uporabi sistema številčenja vozil ter označevanja imetnikov, kakor je opisano v tej TSI.

2.   Oblika oznake imetnika vozila

VKM je prepoznavna predstavitev polnega imena ali kratice imetnika vozila, če je le mogoče. Uporabiti je mogoče vseh 26 črk latinske abecede. Črke v VKM so velike tiskane črke. Črke, ki niso začetnice besed v imenu imetnika, so lahko male črke. Pri preverjanju enotnosti se male črke štejejo kot velike črke.

Črke lahko vsebujejo diakritične znake (3 6 10). Pri preverjanju enotnosti se diakritični znaki na črkah zanemarijo.

Za vozila v lasti imetnikov z bivališčem v državah, ki ne uporabljajo latinske abecede, lahko za VKM stoji prečrkovanje v njihovi abecedi, ki je od VKM ločeno s poševnico (‚/‘). Pri obdelavi podatkov se prečrkovana VKM zanemari.

3.   Določbe o dodeljevanju oznake imetnika vozila

Imetniku vozila se lahko dodeli več kakor ena VKM, če:

ima formalno ime v več kakor enem jeziku,

ima tehten razlog za razlikovanje med posameznimi voznimi parki v svoji organizaciji.

Eno samo VKM je mogoče dodeliti za skupino podjetij:

ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi (npr. strukturi matičnega podjetja),

ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi, ki je znotraj te strukture imenovala in pooblastila eno organizacijo, da v vseh zadevah ravna v imenu vseh drugih,

ki je pooblastila eno samo pravno osebo, da v vseh zadevah ravna v njenem imenu, pri čemer je ta pravna oseba imetnik.

4.   Register oznak imetnika vozila in postopek dodeljevanja

Register VKM je javen in se sproti posodablja.

Vlogo za VKM vloži pristojni nacionalni organ vlagatelja in jo posreduje ERA. VKM se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

Imetnik VKM mora pristojni nacionalni organ obvestiti, ko neha uporabljati VKM, pristojni nacionalni organ pa ta podatek posreduje ERA. VKM se nato prekliče, ko imetnik dokaže, da so bile oznake na vseh zadevnih vozilih spremenjene. Ponovna izdaja oznake ni mogoča naslednjih 10 let, razen če se znova izda prvotnemu imetniku ali drugemu imetniku na njegovo zahtevo.

VKM se lahko prenese na drugega imetnika, ki je pravni naslednik prvotnega imetnika. VKM ostane v veljavi, dokler imetnik VKM ne spremeni svojega imena v ime, ki ni podobno VKM.

PRILOGA P.2

ZAPIS ŠTEVILKE IN POVEZANE ABECEDNE OZNAKE NA KAROSERIJI

1.   Splošni dogovor za zunanje označevanje

Velike tiskane črke in številke, ki tvorijo zapis oznake, so visoke vsaj 80 mm, zapisane pa so v brezserifni pisavi vrhunske kakovosti. Manjša velikost se lahko uporabi le, če ni druge možnosti, kakor da se oznaka zapiše na samostojnem drogu.

Oznaka se zapiše največ 2 metra nad gornjim robom tirnice.

2.   Vagoni

Oznake se na karoserijo vagonov zapišejo:

23.

TEN

 

80

-RFC

 

7369

 

553-4

Zcs

 

 

31.

TEN

 

80

-DB

 

0691

 

235-2

Tanoos

 

 

33.

TEN

 

84

-ACTS

 

4796

 

100-8

Slpss

 

 

Pri vagonih, kjer na karoseriji ni dovolj prostora za tako ureditev, zlasti pri vagonih ploščnikih, je označevanje naslednje:

01 87 3320 644-7

TEN

-SNCF

Ks

Če se na vagon zapiše ena ali več indeksnih številk z nacionalno opredelitvijo, je treba to nacionalno oznako prikazati za mednarodno oznako in jo od nje ločiti z vezajem, kakor sledi:

01 87 3320 644-7

TEN

-SNCF

Ks-xy

3.   Potniški vagoni in vlečena potniška vozila

Številka se zapiše na vsako stranico vozila na naslednji način:

-SNCF

61 87 - 7

 

B10 tu

Oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, in tehničnih značilnosti je natisnjena neposredno pred evropsko številko vozila, za njo ali pod njo.

Pri potniških vagonih, ki imajo kabino za strojevodjo, je evropska številka vozila zapisana tudi v notranjosti kabine.

4.   Lokomotive, pogonski vagoni in posebna vozila

Evropska številka vozila mora biti označena na vseh stranskih stenah vozil vlečnega voznega parka na naslednji način:

92 10 1108 062-6

Evropska številka vozila je zapisana tudi v notranjosti vsake kabine vlečnega voznega parka.

Imetnik lahko s črkami, ki so večje od evropske številke vozila, doda lastno številčno oznako (ki na splošno sestoji iz števk serijske številke in abecedne oznake), če je to koristno za obratovanje. Imetnik lahko izbere mesto za lastno oznako, vendar mora biti evropska številka vozila vedno jasno razvidna iz lastne številčne oznake imetnika.

PRILOGA P.3

PRAVILA ZA DOLOČANJE KONTROLNE ŠTEVKE (12. ŠTEVKE)

Kontrolna števka se določi na naslednji način:

za števke na parnih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se vzamejo njihove decimalne vrednosti,

števke na lihih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se pomnožijo z 2,

nato se izračuna vsota, ki jo tvorijo števke na parnih položajih in vse števke, ki tvorijo delne zmnožke, dobljene iz lihih položajev,

števka enic te vsote se ohrani,

kontrolno števko tvori število, ki skupaj s števko enic tvori vsoto 10; če je to število nič, je kontrolna števka tudi nič.

Primeri

1 —

Če je osnovna številka

3

3

8

4

4

7

9

6

1

0

0

Množitelj

2

1

2

1

2

1

2

1

2

1

2

 

6

3

16

4

8

7

18

6

2

0

0

Vsota: 6 + 3 + 1 + 6 + 4 + 8 + 7 + 1 + 8 + 6 + 2 + 0 + 0 = 52

Števka enic te vsote je 2.

Kontrolna števka je torej 8 in osnovna številka tako postane registrska številka 33 84 4796 100 – 8.

2 —

Če je osnovna številka

3

1

5

1

3

3

2

0

1

9

8

Množitelj

2

1

2

1

2

1

2

1

2

1

2

 

6

1

10

1

6

3

4

0

2

9

16

Vsota: 6 + 1 + 1 + 0 + 1 + 6 + 3 + 4 + 0 + 2 + 9 + 1 + 6 = 40

Števka enic te vsote je 0.

Kontrolna števka je torej 0 in osnovna številka tako postane registrska številka 31 51 3320 198 – 0.

PRILOGA P.4

OZNAČEVANJE DRŽAV, V KATERIH SO VOZILA REGISTRIRANA (ŠTEVKI 3–4 IN KRATICA)

Informacije v zvezi s tretjimi državami so navedene zgolj informativno.

Države

Abecedna oznaka države (2 4 5 9)

Številčna oznaka države

Albanija

AL

41

Alžirija

DZ

92

Armenija

AM

58

Avstrija

A

81

Azerbajdžan

AZ

57

Belorusija

BY

21

Belgija

B

88

Bosna in Hercegovina

BIH

49

Bolgarija

BG

52

Kitajska

RC

33

Hrvaška

HR

78

Kuba

CU (2 4 5 9)

40

Ciper

CY

 

Češka

CZ

54

Danska

DK

86

Egipt

ET

90

Estonija

EST

26

Finska

FIN

10

Francija

F

87

Gruzija

GE

28

Nemčija

D

80

Grčija

GR

73

Madžarska

H

55

Iran

IR

96

Irak

IRQ (2 4 5 9)

99

Irska

IRL

60

Izrael

IL

95

Italija

I

83

Japonska

J

42

Kazahstan

KZ

27

Kirgizija

KS

59

Latvija

LV

25

Libanon

RL

98

Lihtenštajn

FL

 

Litva

LT

24

Luksemburg

L

82

Makedonija

MK

65

Malta

M

 

Moldavija

MD (2 4 5 9)

23

Monako

MC

 

Mongolija

MGL

31

Črna gora

ME

62

Maroko

MA

93

Nizozemska

NL

84

Severna Koreja

PRK (2 4 5 9)

30

Norveška

N

76

Poljska

PL

51

Portugalska

P

94

Romunija

RO

53

Rusija

RUS

20

Srbija

SRB

72

Slovaška

SK

56

Slovenija

SLO

79

Južna Koreja

ROK

61

Španija

E

71

Švedska

SE

74

Švica

CH

85

Sirija

SYR

97

Tadžikistan

TJ

66

Tunizija

TN

91

Turčija

TR

75

Turkmenistan

TM

67

Ukrajina

UA

22

Združeno kraljestvo

GB

70

Uzbekistan

UZ

29

Vietnam

VN (2 4 5 9)

32

PRILOGA P.5

ABECEDNO OZNAČEVANJE INTEROPERABILNE ZMOŽNOSTI

„TEN“: vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

vozilo je skladno z vsemi ustreznimi TSI, veljavnimi ob začetku obratovanja vozila, in je pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja v skladu s členom 22(1) Direktive 2008/57/ES,

vozilo ima dovoljenje, ki velja v vseh državah članicah v skladu s členom 23(1) Direktive 2008/57/ES, ali je kot nadomestno možnost pridobilo posamezna dovoljenja vseh držav članic.

„PPV/PPW“: vozilo, ki je skladno s sporazumom PPV/PPW ali PGW (znotraj držav OSJD)

(izvirnik: PPV/PPW: ППВ (Правила пользования вагонами в международном сообщении; PGW: Правила Пользования Грузовыми Вагонами)

Opombe:

(a)

Vozila z oznako TEN ustrezajo oznakam 0 do 3 za prvo števko v številki vozila iz Priloge P.6.

(b)

Vozila, ki nimajo dovoljenja za obratovanje v vseh državah članicah, morajo imeti oznako držav članic, v katerih so pridobila dovoljenje za obratovanje. Seznam držav članic, ki odobrijo dovoljenja, mora biti označen glede na eno od naslednjih skic, pri čemer D pomeni državo članico, ki je odobrila prvo dovoljenje (v navedenem primeru Nemčija), F pa pomeni državo članico, ki je druga odobrila dovoljenje (v navedenem primeru Francija). Države članice so označene v skladu s Prilogo P.4. To lahko velja tako za vozila, ki so skladna s TSI, kot tudi za tista, ki niso. Ta vozila ustrezajo oznakam 4 do 8 za prvo števko v številki vozila iz Priloge P.6.

Image

Image

PRILOGA P.6

OZNAKE ZA INTEROPERABILNOST, KI SE UPORABLJAJO ZA VAGONE (ŠTEVKI 1–2)

 

2. števka

1. števka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

2. števka

1. števka

 

 

tirna širina

stalna ali spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna ali spremenljiva

tirna širina

 

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

0

z osmi

Se ne uporablja

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Se ne uporablja (8)

Vagoni PPV/PPW

(spremenljiva tirna širina)

z osmi

0

1

s podstavnimi vozički

s podstavnimi vozički

1

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

2

z osmi

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Vagoni PPV/PPW

(stalna tirna širina)

z osmi

2

3

s podstavnimi vozički

s podstavnimi vozički

3

Drugi vagoni

4

z osmi (7 11)

Vagoni, povezani z vzdrževanjem

Drugi vagoni

Vagoni s posebnim številčenjem za tehnične značilnosti, ki ne obratujejo znotraj EU

z osmi

4

8

s podstavnimi vozički (7 11)

s podstavnimi vozički

8

 

 

promet

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

 

 

 

1. števka

2. števka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1. števka

2. števka

PRILOGA P.7

OZNAKE ZA ZMOŽNOST V MEDNARODNEM PROMETU, KI SE UPORABLJAJO ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA (ŠTEVKI 1–2)

 

Domači promet

TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10) in/ali PPV/PPW

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10)

PPV/PPW

2. števka

1. števka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

5

Vozila za domači promet

Vozila stalne tirne širine brez klimatskega sistema (vključno z vagoni za prevoz avtomobilov)

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) brez klimatskega sistema

Se ne uporablja

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) brez klimatskega sistema

Zgodovinska vozila

Se ne uporablja (7 11)

Vozila stalne tirne širine

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z menjavo podstavnega vozička

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z osjo, ki se prilagaja tirni širini

6

Servisna vozila

Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) s klimatskim sistemom

Servisna vozila

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) s klimatskim sistemom

Vagoni za prevoz avtomobilov

Se ne uporablja (7 11)

7

Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka

Se ne uporablja

Se ne uporablja

Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka

Se ne uporablja

Druga vozila

Se ne uporablja

Se ne uporablja

Se ne uporablja

Se ne uporablja

PRILOGA P.8

TIPI VLEČNEGA VOZNEGA PARKA IN ENOT V VLAKOVNI KOMPOZICIJI V FIKSNI ALI VNAPREJ DOLOČENI SESTAVI (ŠTEVKI 1–2)

Prva števka je „9“.

Če druga števka opisuje vrsto vlečnega voznega parka, je obvezno naslednje označevanje:

Oznaka

Splošna vrsta vozila

0

Razno

1

Električna lokomotiva

2

Dizelska lokomotiva

3

Električna motorna veččlenska garnitura (visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]

4

Električna motorna veččlenska garnitura (razen za visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]

5

Dizelska motorna veččlenska garnitura [pogonski vagon ali priklopni vagon]

6

Specializirani priklopni vagon

7

Električna ranžirna lokomotiva

8

Dizelska ranžirna lokomotiva

9

Posebno vozilo

PRILOGA P.9

STANDARDNO NUMERIČNO OZNAČEVANJE VAGONOV (ŠTEVKE 5 DO 8)

V tej prilogi so navedene numerične oznake za glavne tehnične značilnosti vagonov, objavljene na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi št. 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.10

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POTNIŠKIH VOZIL (ŠTEVKI 5–6)

Priloga P.10 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.11

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POSEBNIH VOZIL (ŠTEVKE 6 DO 8)

Priloga P.11 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.12

ČRKOVNE OZNAKE ZA VAGONE RAZEN ČLENKASTIH ALI VEČČLENSKIH VAGONOV

Priloga P.12 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.13

ČRKOVNE OZNAKE ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA

Priloga P.13 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi št. 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

7.

Priloga P.14 se razveljavi.

8.

Priloga T se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA T

ZAVORNA MOČ

Vloga UI

UI obvesti PŽP o zavorni moči, ki je potrebna za vsako progo. Zagotoviti mora tudi podatke o značilnostih proge. UI mora zagotoviti, da so učinki značilnosti proge in omejitve glede tračnic ustrezno upoštevani pri zahtevani zavorni moči.

Zahtevana zavorna moč se načeloma izrazi v odstotnem deležu zavorne mase, razen če se UI in PŽP ne dogovorita o kaki drugi enoti za izražanje zavorne moči (npr. zavorne tone, zavorne sile, vrednosti pojemka, profili pojemka).

Če PŽP tako zaprosi, UI pri vlakovnih enotah in fiksnih vlakovnih kompozicijah navede zahteve glede zavorne zmogljivosti v vrednostih pojemka.

Vloga PŽP

PŽP mora zagotoviti, da vsak vlak dosega ali presega zavorno moč, kot jo zahteva UI. PŽP mora torej zavorno zmogljivost vlaka izračunati ob upoštevanju vlakovne kompozicije.

PŽP mora upoštevati ugotovljeno zavorno moč vozila ali vlakovne enote, ko ju začne uporabljati. Upoštevati je treba omejitve glede železniškega voznega parka, kot so zanesljivost in razpoložljivost zavor. PŽP mora upoštevati tudi podatke o značilnostih proge, ki vplivajo na delovanje vlaka ob določanju zavorne moči za ustavljanje in zavarovanje vlaka.

Zavorna moč, ugotovljena ob preverjanju dejansko obratujočega vlaka (kot so vlakovna kompozicija, razpoložljivost zavor, nastavitev zavor), se uporabi kot vhodna vrednost za vse operativne predpise, ki nato veljajo za vlak.

Zavorna moč ni dosežena

UI mora določiti predpise, ki veljajo, če vlak ne doseže zahtevane zavorne moči. Te predpise mora dati na voljo PŽP.

Če vlak ne doseže zavorne moči, ki se zahteva za proge, po katerih bo peljal, mora PŽP upoštevati posledične omejitve, kot je omejitev hitrosti.“

9.

Priloga U se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA U

SEZNAM ODPRTIH TOČK

Oddelek 4.2.2 –   Dokument o sestavi vlaka

Priloga B (glej pododdelek 4.4 te TSI) – Drugi predpisi, ki omogočajo usklajeno obratovanje novih različnih strukturnih podsistemov

Priloga R (glej pododdelek 4.2.3.2 te TSI) – Identifikacija vlakov

Priloga S (glej pododdelek 4.2.2.1.3 te TSI) – Vidnost vlaka – sklep vlaka“


(1)  Pri posebnih vozilih mora številka v posamezni državi biti enotna pri prvi števki in zadnjih 5 števkah za tehnične značilnosti in serijsko številko.

(2)  Za NMBS/SNCB se lahko še naprej uporablja obkrožena črka B.

(3)  Diakritični znaki so znaki, ki zaznamujejo poseben izgovor, kot na primer À, Ç, Ö, Č, Ž, Å itd. Posebne črke kot Ø in Æ predstavlja ena sama črka; pri preverjanju enotnosti se Ø obravnava kot O in Æ kot A.

(4)  V skladu s sistemom abecednega označevanja iz Dodatka 4 h konvenciji iz leta 1949 in členom 45(4) Konvencije o cestnem prometu iz leta 1968.

(5)  Za vagone, ki smejo nositi oznako TEN, glej Prilogo P.5.

(6)  Vključno z vagoni, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej tabeli. COTIF: vozilo, ki je skladno z uredbo COTIF, veljavno ob začetku obratovanja.

(7)  Stalna ali spremenljiva tirna širina.

(8)  Se ne uporablja pri novih obratujočih vozilih, razen pri vagonih iz serije I (vagoni z uravnano temperaturo).

(9)  Skladnost z veljavnimi TSI, glej Prilogo P.5.

(10)  Vključno z vozili, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej preglednici. COTIF: vozilo, ki je ob začetku obratovanja skladno z uredbo COTIF.

(11)  Se ne uporablja pri novih vozilih, razen pri potniških vagonih s stalno tirno širino (56) in prilagodljivo tirno širino (66), ki že obratujejo.


PRILOGA II

Priloge k Odločbi 2008/231/ES se spremenijo:

1.

Priloga se spremeni:

(a)

Oddelek 2.2.1 se nadomesti z:

„2.2.1   Osebje in vlaki

Oddelka 4.6 in 4.7 se uporabljata za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge spremljanja vlaka pri prehodu meje med državami, delujoče zunaj krajev, ki so v programu omrežja posameznega upravljavca železniške infrastrukture določeni kot ‚obmejni‘ in so vključeni v njegovo varnostno dovoljenje.

Kot je določeno v točki 8 Priloge VI k Direktivi 2007/59/ES, se oddelek ‚4.6.2 Jezikovna usposobljenost‘ dodatno uporablja za voznike vlakov.

Če je dejavnost uslužbenca povezana le z delom znotraj ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, se ne šteje, da je uslužbenec prečkal mejo.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge odprave vlakov in odobritve vožnje vlaka, se uporablja medsebojno priznavanje strokovne usposobljenosti med državami članicami.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge, povezane s končno pripravo vlaka, preden bo ta prečkal mejo, in dela zunaj ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, velja pododdelek 4.6 ob medsebojnem priznavanju pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami. Če vsa vozila vlaka, ki prečka državno mejo, prečkajo mejo le do ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, kakor je opisano zgoraj, se vlak ne šteje za mednarodni vlak.

To je povzeto v naslednjih preglednicah:

Osebje, ki sodeluje pri sestavi in odpravi vlakov, ki bodo prečkali državne meje in nadaljevali vožnjo prek obmejnega kraja

Naloge

Strokovna usposobljenost

Zdravstvene zahteve

Spremljanje vlaka

4.6

4.7

Odobritev vožnje vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Priprava vlaka

4.6

Medsebojno priznavanje

Odprava vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje


Osebje, ki upravlja vlake, ki ne prečkajo državnih meja ali jih prečkajo le do obmejnih krajev

Naloge

Strokovna usposobljenost

Zdravstvene zahteve

Spremljanje vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Odobritev vožnje vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Priprava vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Odprava vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje“

(b)

V oddelku 4.2.2.1.2 se zadnji stavek nadomesti z:

„Podrobna specifikacija je navedena v pododdelku 4.3.3.3.1.“

(c)

Točka 4.3.2.6 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.2.6   Uporaba posipanja s peskom: Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo B (oddelkom C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov ob progi) in oddelkom 4.1 Dodatka 1 k Prilogi A (kakor je navedeno v pododdelku 4.3.1.10) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti na drugi strani.“

(d)

Točka 4.3.3.2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.2   Zahteve za potniška vozila

Obstajajo vmesniki med pododdelkom 4.2.2.4 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa ter pododdelki 4.2.2.4 (Vrata), 4.2.5.3 (Alarmi), 4.3.5.17 (Potniški alarmni signal) in 4.2.7.1 (Zasilni izhodi) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.“

(e)

Točka 4.3.3.9 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.9   Posipanje s peskom

Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo B (oddelkom C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.3.10 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti na drugi strani.“

(f)

Točka 4.3.3.10 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.10   Sestava vlaka, Priloga J

Glede poznavanja funkcij železniškega voznega parka med vlakovnim osebjem obstajajo vmesniki med pododdelkom 4.2.2.5 in Prilogo J te TSI ter pododdelkom 4.2.1.2 (Projektiranje vlaka) in 4.2.7.10 (Koncepti spremljanja in diagnostike) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.“

(g)

Točka 4.3.3.12 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.12   Evidentiranje podatkov

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.3.5.2 (Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku) te TSI ter pododdelkom 4.2.7.10 (Koncepti spremljanja in diagnostike) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.“

(h)

Zadnji stavek oddelka 4.6.1 se nadomesti z:

„Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za posamezne naloge so navedene v prilogah J in L.“

(i)

Točki C in D oddelka 4.6.3.1 se nadomestita z:

„C –   Začetno preverjanje

osnovni pogoji,

program preverjanja, vključno s praktičnim prikazom,

strokovna usposobljenost inštruktorjev,

izdaja spričevala o usposobljenosti.

D –   Ohranjanje usposobljenosti

načela ohranjanja usposobljenosti,

metode, ki jih je treba uporabljati,

formalizacija postopka ohranjanja usposobljenosti,

postopek preverjanja.“

(j)

Oddelek 4.6.3.2.3.1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.6.3.2.3.1   Znanje o progah

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopek pridobivanja in ohranjanja znanja vlakovnega osebja o progah, na katerih se vozi. Ta postopek mora:

temeljiti na informacijah o progah, ki jih posreduje upravljavec infrastrukture, in

biti v skladu s postopkom iz pododdelka 4.2.1 te TSI.“

(k)

Oddelek 4.7.5.4 se črta.

(l)

Oddelek 4.7.6 se črta.

(m)

Oddelek 7.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„7.3.2   Seznam posebnih primerov

Polje je namenoma prazno“

2.

V Prilogi G se spremeni preglednica:

(a)

pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ v stolpcu „Elementi, ki se preverijo za vsak parameter“ se točka „nosečnost (strojevodje)“ črta;

(b)

pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ se vrsta „Posebne zahteve za strojevodje: vid, zahteve glede sluha/govora, antropometrija“ črta vključno s sklicevanjem na oddelek 4.7.6.

3.

Priloga H se črta.

4.

V Prilogi N se zadnja vrsta preglednice (4.7.6– Posebne zahteve v zvezi z nalogo vožnje vlaka) črta.

5.

Priloge P, P.1, P.2, P.3, P.4, P.5, P.6, P.7, P.8, P.9, P.10, P.11, P.12 in P.13 se nadomestijo z naslednjim:

„PRILOGA P

IDENTIFIKACIJA VOZILA

1.   Splošne opombe

Ta priloga opisuje evropsko številko vozila in povezane oznake, ki so na viden način pritrjene na vozilo za njegovo enotno in trajno identifikacijo med obratovanjem. Ne opisuje drugih številk ali oznak, ki so trajno vgravirane ali pritrjene na šasijo ali glavne sestavne dele vozila med proizvodnjo.

2.   Evropske številke vozil in povezane kratice

Vsako železniško vozilo prejme številko, ki sestoji iz 12 števk (imenovano evropska številka vozila) naslednje sestave:

Skupina železniškega voznega parka

Interoperabilna sposobnost in tip vozila

[2 števki]

Država, v kateri je vozilo registrirano

[2 števke]

Tehnične značilnosti

[4 števke]

Serijska številka

[3 števke]

Kontrolna števka

[1 števka]

Vagoni

00 do 09

10 do 19

20 do 29

30 do 39

40 do 49

80 do 89

[podrobnosti v Prilogi P.6]

01 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.4]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.9]

000 do 999

0 do 9

[podrobnosti v Prilogi P.3]

Vlečena potniška vozila

50 do 59

60 do 69

70 do 79

[podrobnosti v Prilogi P.7]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.10]

000 do 999

Vlečni vozni park in enote v vlakovni kompoziciji v fiksni ali vnaprej določeni sestavi

90 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.8]

0000000 do 8999999

[pomen teh številk dokončno opredelijo države članice z dvostranskim ali večstranskim sporazumom]

Posebna vozila

9000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.11]

000 do 999

V posamezni državi 7 števk za tehnične značilnosti in serijska številka zadostujejo za enotno identifikacijo vozila znotraj skupin vlečenih potniških vozil in posebnih vozil (1).

Številko dopolnjujejo abecedne oznake:

(a)

oznake, povezane z interoperabilno zmožnostjo (podrobnosti v Prilogi P.5),

(b)

kratica države, v kateri je vozilo registrirano (podrobnosti v Prilogi P.4),

(c)

oznaka imetnika vozila (podrobnosti v Prilogi P.1),

(d)

kratice za tehnične značilnosti (podrobnosti glede vagonov v Prilogi P.12, glede vlečenih potniških vozil pa v Prilogi P.13).

3.   Dodeljevanje številke

Evropska številka vozila mora biti dodeljena na podlagi predpisov iz Odločbe Komisije št. 2007/756/ES z dne 9. novembra 2007 o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14(4) in (5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES.

Evropska številka vozila se spremeni, kadar zaradi tehničnih sprememb vozila ne odraža interoperabilne sposobnosti ali tehničnih značilnosti na podlagi te Priloge. Zaradi takih tehničnih sprememb je lahko v skladu s členi 20–25 direktive o interoperabilnosti št. 2008/57/ES potrebna ponovna odobritev začetka obratovanja.

PRILOGA P.1

OZNAKA IMETNIKA VOZILA

1.   Opredelitev oznake imetnika vozila (VKM)

Oznaka imetnika vozila (VKM) je abecedna oznaka, ki sestoji iz 2 do 5 črk (2 4 5 9). Napisana je na vsako železniško vozilo blizu evropske številke vozila. VKM označuje imetnika vozila, kakor je registriran v nacionalnem registru vozil.

VKM je enotna in veljavna v vseh državah, ki jih pokriva ta TSI in ki sklenejo sporazum o uporabi sistema številčenja vozil ter označevanja imetnikov, kakor je opisano v tej TSI.

2.   Oblika oznake imetnika vozila

VKM je prepoznavna predstavitev polnega imena ali kratice imetnika vozila, če je le mogoče. Uporabiti je mogoče vseh 26 črk latinske abecede. Črke v VKM so velike tiskane črke. Črke, ki niso začetnice besed v imenu imetnika, so lahko male črke. Pri preverjanju enotnosti se male črke štejejo kot velike črke.

Črke lahko vsebujejo diakritične znake (3 6 10). Pri preverjanju enotnosti se diakritični znaki na črkah zanemarijo.

Za vozila v lasti imetnikov z bivališčem v državah, ki ne uporabljajo latinske abecede, lahko za VKM stoji prečrkovanje v njihovi abecedi, ki je od VKM ločeno s poševnico (‚/‘). Pri obdelavi podatkov se prečrkovana VKM zanemari.

3.   Določbe o dodeljevanju oznake imetnika vozila

Imetniku vozila se lahko dodeli več kakor ena VKM, če:

ima formalno ime v več kakor enem jeziku,

ima tehten razlog za razlikovanje med posameznimi voznimi parki v svoji organizaciji.

Eno samo VKM je mogoče dodeliti za skupino podjetij:

ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi (npr. strukturi matičnega podjetja),

ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi, ki je znotraj te strukture imenovala in pooblastila eno organizacijo, da v vseh zadevah ravna v imenu vseh drugih,

ki je pooblastila eno samo pravno osebo, da v vseh zadevah ravna v njenem imenu, pri čemer je ta pravna oseba imetnik.

4.   Register oznak imetnika vozila in postopek dodeljevanja

Register VKM je javen in se sproti posodablja.

Vlogo za VKM vloži pristojni nacionalni organ vlagatelja in jo posreduje ERA. VKM se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

Imetnik VKM mora pristojni nacionalni organ obvestiti, ko neha uporabljati VKM, pristojni nacionalni organ pa ta podatek posreduje ERA. VKM se nato prekliče, ko imetnik dokaže, da so bile oznake na vseh zadevnih vozilih spremenjene. Ponovna izdaja oznake ni mogoča naslednjih 10 let, razen če se znova izda prvotnemu imetniku ali drugemu imetniku na njegovo zahtevo.

VKM se lahko prenese na drugega imetnika, ki je pravni naslednik prvotnega imetnika. VKM ostane v veljavi, dokler imetnik VKM ne spremeni svojega imena v ime, ki ni podobno VKM.

PRILOGA P.2

ZAPIS ŠTEVILKE IN POVEZANE ABECEDNE OZNAKE NA KAROSERIJI

1.   Splošni dogovor za zunanje označevanje

Velike tiskane črke in številke, ki tvorijo zapis oznake, so visoke vsaj 80 mm, zapisane pa so v brezserifni pisavi vrhunske kakovosti. Manjša velikost se lahko uporabi le, če ni druge možnosti, kakor da se oznaka zapiše na samostojnem drogu.

Oznaka se zapiše največ 2 metra nad gornjim robom tirnice.

2.   Vagoni

Oznake se na karoserijo vagonov zapišejo:

23.

TEN

 

80

-RFC

 

7369

 

553-4

Zcs

 

 

31.

TEN

 

80

-DB

 

0691

 

235-2

Tanoos

 

 

33.

TEN

 

84

-ACTS

 

4796

 

100-8

Slpss

 

 

Pri vagonih, kjer na karoseriji ni dovolj prostora za tako ureditev, zlasti pri vagonih ploščnikih, je označevanje naslednje:

01 87 3320 644-7

TEN

-SNCF

Ks

Če se na vagon zapiše ena ali več indeksnih številk z nacionalno opredelitvijo, je treba to nacionalno oznako prikazati za mednarodno oznako in jo od nje ločiti z vezajem, kakor sledi:

01 87 3320 644-7

TEN

-SNCF

Ks-xy

3.   Potniški vagoni in vlečena potniška vozila

Številka se zapiše na vsako stranico vozila na naslednji način:

-SNCF

61 87 - 7

 

B10 tu

Oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, in tehničnih značilnosti je natisnjena neposredno pred evropsko številko vozila, za njo ali pod njo.

Pri potniških vagonih, ki imajo kabino za strojevodjo, je evropska številka vozila zapisana tudi v notranjosti kabine.

4.   Lokomotive, pogonski vagoni in posebna vozila

Evropska številka vozila mora biti označena na vseh stranskih stenah vozil vlečnega voznega parka na naslednji način:

92 10 1108 062-6

Evropska številka vozila je zapisana tudi v notranjosti vsake kabine vlečnega voznega parka.

Imetnik lahko s črkami, ki so večje od evropske številke vozila, doda lastno številčno oznako (ki na splošno sestoji iz števk serijske številke in abecedne oznake), če je to koristno za obratovanje. Imetnik lahko izbere mesto za lastno oznako; vendar mora biti evropska številka vozila vedno jasno razvidna iz lastne številčne oznake imetnika.

PRILOGA P.3

PRAVILA ZA DOLOČANJE KONTROLNE ŠTEVKE (12. ŠTEVKE)

Kontrolna števka se določi na naslednji način:

za števke na parnih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se vzamejo njihove decimalne vrednosti,

števke na lihih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se pomnožijo z 2,

nato se izračuna vsota, ki jo tvorijo števke na parnih položajih in vse števke, ki tvorijo delne zmnožke, dobljene iz lihih položajev,

števka enic te vsote se ohrani,

kontrolno števko tvori število, ki skupaj s števko enic tvori vsoto 10; če je to število nič, je kontrolna števka tudi nič.

Primeri

1 —

Če je osnovna številka

3

3

8

4

4

7

9

6

1

0

0

Množitelj

2

1

2

1

2

1

2

1

2

1

2

 

6

3

16

4

8

7

18

6

2

0

0

Vsota: 6 + 3 + 1 + 6 + 4 + 8 + 7 + 1 + 8 + 6 + 2 + 0 + 0 = 52

Števka enic te vsote je 2.

Kontrolna števka je torej 8 in osnovna številka tako postane registrska številka 33 84 4796 100 – 8.

2 —

Če je osnovna številka

3

1

5

1

3

3

2

0

1

9

8

Množitelj

2

1

2

1

2

1

2

1

2

1

2

 

6

1

10

1

6

3

4

0

2

9

16

Vsota: 6 + 1 + 1 + 0 + 1 + 6 + 3 + 4 + 0 + 2 + 9 + 1 + 6 = 40

Števka enic te vsote je 0.

Kontrolna števka je torej 0 in osnovna številka tako postane registrska številka 31 51 3320 198 – 0.

PRILOGA P.4

OZNAČEVANJE DRŽAV, V KATERIH SO VOZILA REGISTRIRANA (ŠTEVKI 3–4 IN KRATICA)

Informacije v zvezi s tretjimi državami so navedene zgolj informativno.

Države

Abecedna oznaka države (2 4 5 9)

Številčna oznaka države

Albanija

AL

41

Alžirija

DZ

92

Armenija

AM

58

Avstrija

A

81

Azerbajdžan

AZ

57

Belorusija

BY

21

Belgija

B

88

Bosna in Hercegovina

BIH

49

Bolgarija

BG

52

Kitajska

RC

33

Hrvaška

HR

78

Kuba

CU (2 4 5 9)

40

Ciper

CY

 

Češka

CZ

54

Danska

DK

86

Egipt

ET

90

Estonija

EST

26

Finska

FIN

10

Francija

F

87

Gruzija

GE

28

Nemčija

D

80

Grčija

GR

73

Madžarska

H

55

Iran

IR

96

Irak

IRQ (2 4 5 9)

99

Irska

IRL

60

Izrael

IL

95

Italija

I

83

Japonska

J

42

Kazahstan

KZ

27

Kirgizija

KS

59

Latvija

LV

25

Libanon

RL

98

Lihtenštajn

FL

 

Litva

LT

24

Luksemburg

L

82

Makedonija

MK

65

Malta

M

 

Moldavija

MD (2 4 5 9)

23

Monako

MC

 

Mongolija

MGL

31

Črna gora

ME

62

Maroko

MA

93

Nizozemska

NL

84

Severna Koreja

PRK (2 4 5 9)

30

Norveška

N

76

Poljska

PL

51

Portugalska

P

94

Romunija

RO

53

Rusija

RUS

20

Srbija

SRB

72

Slovaška

SK

56

Slovenija

SLO

79

Južna Koreja

ROK

61

Španija

E

71

Švedska

SE

74

Švica

CH

85

Sirija

SYR

97

Tadžikistan

TJ

66

Tunizija

TN

91

Turčija

TR

75

Turkmenistan

TM

67

Ukrajina

UA

22

Združeno kraljestvo

GB

70

Uzbekistan

UZ

29

Vietnam

VN (2 4 5 9)

32

PRILOGA P.5

ABECEDNO OZNAČEVANJE INTEROPERABILNE ZMOŽNOSTI

‚TEN‘: vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

vozilo je skladno z vsemi ustreznimi TSI, veljavnimi ob začetku obratovanja vozila, in je pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja v skladu s členom 22(1) Direktive 2008/57/ES,

vozilo ima dovoljenje, ki velja v vseh državah članicah v skladu s členom 23(1) Direktive 2008/57/ES, ali je kot nadomestno možnost pridobilo posamezna dovoljenja vseh držav članic.

‚PPV/PPW‘: vozilo, ki je skladno s sporazumom PPV/PPW ali PGW (znotraj držav OSJD)

(izvirnik: PPV/PPW:ППВ (Правила пользования вагонами в международном сообщении; PGW: Правила Пользования Грузовыми Вагонами)

Opombe:

(a)

Vozila z oznako TEN ustrezajo oznakam 0 do 3 za prvo števko v številki vozila iz Priloge P.6.

(b)

Vozila, ki nimajo dovoljenja za obratovanje v vseh državah članicah, morajo imeti oznako držav članic, v katerih so pridobila dovoljenje za obratovanje. Seznam držav članic, ki odobrijo dovoljenja, mora biti označen glede na eno od naslednjih skic, pri čemer D pomeni državo članico, ki je odobrila prvo dovoljenje (v navedenem primeru Nemčija), F pa pomeni državo članico, ki je druga odobrila dovoljenje (v navedenem primeru Francija). Države članice so označene v skladu s Prilogo P.4. To lahko velja tako za vozila, ki so skladna s TSI, kot tudi za tista, ki niso. Ta vozila ustrezajo oznakam 4 do 8 za prvo števko v številki vozila iz Priloge P.6.

Image

Image

PRILOGA P.6

OZNAKE ZA INTEROPERABILNOST, KI SE UPORABLJAJO ZA VAGONE (ŠTEVKI 1–2)

 

2. števka

1. števka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

2. števka

1. števka

 

 

tirna širina

stalna ali spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna ali spremenljiva

tirna širina

 

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

0

z osmi

Se ne uporablja

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Se ne uporablja (8)

Vagoni PPV/PPW

(spremenljiva tirna širina)

z osmi

0

1

s podstavnimi vozički

s podstavnimi vozički

1

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

2

z osmi

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Vagoni PPV/PPW

(stalna tirna širina)

z osmi

2

3

s podstavnimi vozički

s podstavnimi vozički

3

Drugi vagoni

4

z osmi (7 11)

Vagoni, povezani z vzdrževanjem

Drugi vagoni

Vagoni s posebnim številčenjem za tehnične značilnosti, ki ne obratujejo znotraj EU

z osmi

4

8

s podstavnimi vozički (7 11)

s podstavnimi vozički

8

 

 

promet

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

 

 

 

1. števka

2. števka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1. števka

2. števka

PRILOGA P.7

OZNAKE ZA ZMOŽNOST V MEDNARODNEM PROMETU, KI SE UPORABLJAJO ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA (ŠTEVKI 1–2)

 

Domači promet

TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10) in/ali PPV/PPW

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10)

PPV/PPW

2. števka

1. števka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

5

Vozila v domačem prometu

Vozila stalne tirne širine brez klimatskega sistema (vključno z vagoni za prevoz avtomobilov)

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) brez klimatskega sistema

Se ne uporablja

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) brez klimatskega sistema

Zgodovinska vozila

Se ne uporablja (7 11)

Vozila stalne tirne širine

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z menjavo podstavnega vozička

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z osjo, ki se prilagaja tirni širini

6

Servisna vozila

Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) s klimatskim sistemom

Servisna vozila

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) s klimatskim sistemom

Vagoni za prevoz avtomobilov

Se ne uporablja (7 11)

7

Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka

Se ne uporablja

Se ne uporablja

Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka

Se ne uporablja

Druga vozila

Se ne uporablja

Se ne uporablja

Se ne uporablja

Se ne uporablja

PRILOGA P.8

TIPI VLEČNEGA VOZNEGA PARKA IN ENOT V VLAKOVNI KOMPOZICIJI V FIKSNI ALI VNAPREJ DOLOČENI SESTAVI (ŠTEVKI 1–2)

Prva števka je „9“.

Če druga števka opisuje vrsto vlečnega voznega parka, je obvezno naslednje označevanje:

Oznaka

Splošna vrsta vozila

0

Razno

1

Električna lokomotiva

2

Dizelska lokomotiva

3

Električna motorna veččlenska garnitura (visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]

4

Električna motorna veččlenska garnitura (razen za visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]

5

Dizelska motorna veččlenska garnitura [pogonski vagon ali priklopni vagon]

6

Specializirani priklopni vagon

7

Električna ranžirna lokomotiva

8

Dizelska ranžirna lokomotiva

9

Posebno vozilo

PRILOGA P.9

STANDARDNO NUMERIČNO OZNAČEVANJE VAGONOV (ŠTEVKE 5 DO 8)

V tej prilogi so navedene numerične oznake za glavne tehnične značilnosti vagonov, objavljene na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.10

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POTNIŠKIH VOZIL (ŠTEVKI 5–6)

Priloga P.10 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.11

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POSEBNIH VOZIL (ŠTEVKE 6 DO 8)

Priloga P.11 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.12

ČRKOVNE OZNAKE ZA VAGONE RAZEN ČLENKASTIH ALI VEČČLENSKIH VAGONOV

Priloga P.12 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.13

ČRKOVNE OZNAKE ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA

Priloga P.13 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

6.

Priloga P.14 se razveljavi.


(1)  Pri posebnih vozilih mora številka v posamezni državi biti enotna pri prvi števki in zadnjih 5 števkah za tehnične značilnosti in serijsko številko.

(2)  Za NMBS/SNCB se lahko še naprej uporablja obkrožena črka B.

(3)  Diakritični znaki so znaki, ki zaznamujejo poseben izgovor, kot na primer À, Ç, Ö, Č, Ž, Å itd. Posebne črke kot Ø in Æ predstavlja ena sama črka; pri preverjanju enotnosti se Ø obravnava kot O in Æ kot A.

(4)  V skladu s sistemom abecednega označevanja iz Dodatka 4 h konvenciji iz leta 1949 in členom 45(4) Konvencije o cestnem prometu iz leta 1968.

(5)  Za vagone, ki smejo nositi oznako TEN, glej Prilogo P.5.

(6)  Vključno z vagoni, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej tabeli. COTIF: vozilo, ki je skladno z uredbo COTIF, veljavno ob začetku obratovanja.

(7)  Stalna ali spremenljiva tirna širina.

(8)  Se ne uporablja pri novih obratujočih vozilih, razen pri vagonih iz serije I (vagoni z uravnano temperaturo).

(9)  Skladnost z veljavnimi TSI, glej Prilogo P.5.

(10)  Vključno z vozili, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej preglednici. COTIF: vozilo, ki je ob začetku obratovanja skladno z uredbo COTIF.

(11)  Se ne uporablja pri novih vozilih, razen pri potniških vagonih s stalno tirno širino (56) in prilagodljivo tirno širino (66), ki že obratujejo.


Top