7.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/1

(1)

Komisija je 7. aprila 2000 sprejela sporočilo z naslovom „Lokalno delovanje za zaposlovanje – lokalna razsežnost za evropsko strategijo zaposlovanja“.

(2)

Sporočilo Komisije z dne 13. novembra 2007 z naslovom „Evropska pobuda za razvoj mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju“ je opredelilo štiri prednostna področja za ukrepanje: izboljšanje pravnega in institucionalnega okolja v državah članicah, ustvarjanje ugodnih razmer za zaposlovanje in podjetništvo, spodbujanje najboljših praks ter zagotavljanje dodatnega finančnega kapitala za mikrofinančne ustanove. Kot prvi korak pri uresničevanju tega načrta sta Komisija in Evropska investicijska banka (EIB) leta 2008 ustanovili Jasmine (Skupni ukrep za podporo mikrofinančnih institucij v Evropi), ki omogoča mentorstvo nebančnim finančnim ustanovam za mikrokredite in katere zmogljivost financiranja skupaj znaša 20 milijonov EUR, ki jih daje EIB.

(3)

V sporočilu Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom „Spodbujanje dostojnega dela za vse – Prispevek EU k izvajanju agende za dostojno delo po svetu“ in v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (4) je bil predstavljen pomen dostojnega dela za vse.

(4)

Izjava voditeljev držav po vrhunskem srečanju G-20 v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009 je vsebovala zavezo za izboljšanje dostopa revnih ljudi do finančnih storitev, na primer s pomočjo mikrofinanc. Voditelji so se tudi zavezali k ustanovitvi mednarodne skupine strokovnjakov za finančno vključevanje, ki bo opredelila izkušnje s področja inovativnih pristopov za zagotavljanje finančnih storitev revnim, spodbujala uspešne regulativne in politične pristope ter pripravila standarde za dostop do financiranja, finančno pismenost in zaščito potrošnikov.

(5)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 24. marca 2009 o priporočilih Komisiji glede evropske pobude za razvoj mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju zahteval, da Komisija okrepi prizadevanja za razvoj mikrokreditov v podporo rasti in zaposlovanju. Poleg tega je Evropski parlament odobril dodatne štiri milijone EUR podpore za pilotni ukrep, ki bi se izvajal v okviru Jasmine. Evropski parlament je tudi pozval Komisijo, naj sofinancira projekte za mikrokredite, zlasti za ogrožene ciljne skupine.

(6)

Sedanja prizadevanja Unije in držav članic je treba okrepiti, da se povečata dostop in ponudba mikrofinanc, ki v razumnem obdobju lahko zadostita veliko povpraševanje tistih, ki jih v tem kriznem obdobju najbolj potrebujejo, to so na primer osebe, ki so izgubile službo ali jim grozi izguba službe ali imajo težave pri vstopanju ali ponovnem vstopanju na trg delovne sile, ter osebe, ki jim grozi socialna izključenost, ogrožene osebe ali osebe, ki so v zapostavljenem položaju pri dostopu do konvencionalnega kreditnega trga in želijo ustanoviti ali nadalje razviti lastno mikropodjetje, kar vključuje tudi samozaposlitev in dejavno spodbujanje enakih možnosti žensk in moških.

(7)

Sporočilo Komisije z dne 3. junija 2009 z naslovom „Skupna zaveza za zaposlovanje“ je poudarilo potrebo, da se brezposelnim osebam da nova možnost in se nekaterim najbolj prikrajšanim skupinam v Evropi, ki imajo težave pri dostopu do konvencionalnega kreditnega trga, odpre pot v podjetništvo. Poleg sedanjih instrumentov je treba ustrezno ukrepati za še močnejšo gospodarsko in socialno kohezijo z utrditvijo ukrepov EIB in Evropskega investicijskega sklada (EIS) ter drugih mednarodnih finančnih ustanov brez poseganja v dejavnosti držav članic. Komisija je zato napovedala predlog za nov mikrofinančni instrument za vso EU (v nadaljevanju „instrument“), ki bi razširil doseg mikrofinanciranja, zlasti za posebne ogrožene skupine, in bi dodatno podprl razvoj podjetništva, socialnega gospodarstva in mikropodjetij. Države članice lahko zato, da bo instrument učinkovit, da bo imel dolgotrajen učinek, da bo dosegel potencialne upravičence in da bo proaktiven dejavnik tako za gospodarsko politiko kot tudi za politiko lokalnega razvoja, vzpostavijo nacionalno kontaktno točko, ki lahko spodbuja, usklajuje, ocenjuje in nadzoruje vse ukrepe, ki se na njihovih ozemljih sprejmejo v okviru instrumenta.

(8)

Vedno večji delež mikrofinanc za ogrožene osebe, ki so v zapostavljenem položaju pri dostopu do konvencionalnega kreditnega trga, zagotavljajo v Evropski uniji nekomercialne mikrofinančne ustanove, kreditne zadruge in banke, ki so zavezane načelu družbene odgovornosti. Instrument bi lahko povečal razpoložljivost mikrofinanc in pomagal akterjem, ki dopolnjujejo komercialni bančni trg, pri zadostitvi sedanjega povpraševanja.

(9)

Pogosto so ponudniki mikrofinanc v Evropski uniji komercialne banke, ki bi morale postati pomembni partnerji v okviru tega instrumenta, da se obnovi zaupanje v kreditni trg, pri čemer se je treba osredotočiti zlasti na stranke, ki niso kreditno sposobne.

(10)

Javne in zasebne ustanove, ki ponujajo mikrofinance v okviru tega sklepa, bi morale spoštovati načela odgovornega posojanja in s tem preprečevati zlasti preveliko zadolževanje posameznikov in podjetij.

(11)

Poleg težkega dostopa do finančnih sredstev sta med glavnimi ovirami za ustanavljanje in razvoj mikropodjetij socialna izključenost ter negotovost glede prehoda od brezposelnosti ali socialnega varstva na samozaposlitev. Evropski instrumenti mikrofinanciranja lahko dodatno podpirajo strukture socialnega gospodarstva, ki izključenim osebam pomagajo in jih spremljajo pri njihovem ponovnem vključevanju v družbo, pomagajo pa jim tudi, da si pridobijo minimalno usposobljenost, potrebno za trajno ukvarjanje s podjetništvom.

(12)

Uporaba virov Unije je primerna in ustreza zgoraj navedeni resoluciji Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2009. Poleg tega bo enoten instrument za vso EU združil finančne vzvode iz mednarodnih finančnih ustanov in preprečil razpršen pristop, s tem pa povečal mikrofinančno ponudbo v vseh državah članicah. Instrument bi se moral ustanoviti na podlagi skupnega upravljanja, da bi izkoristil izkušnje mednarodnih finančnih ustanov ter zlasti EIB in EIS.

(13)

Ukrepi, ki jih financira ta instrument, bi morali biti usklajeni in združljivi z drugimi politikami Unije ter bi morali izpolnjevati določbe Pogodbe in aktov, ki so bili sprejeti na njeni podlagi. Ukrepi instrumenta bi morali dopolnjevati druge posege Unije, zlasti finančni instrument Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (PKI), Jasmine, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), program Jeremie (Skupna evropska sredstva za mikro in srednja podjetja) in Evropski socialni sklad (ESS).

(14)

Za namene tega sklepa bi moralo „mikrofinanciranje“ vključevati jamstva, mikrokredite, lastniški in navidezni lastniški kapital, razširjen na fizične osebe in mikropodjetja, ki jih ureja ta sklep, ter mikrokredite, ki se opredelijo kot posojila pod 25 000 EUR. Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij (5) opredeljuje „mikropodjetje“ kot podjetje, ki zaposluje manj kot 10 ljudi, kar vključuje tudi samozaposlitev, in katerega letni promet in/ali letna bilančna vsota ne presega dveh milijonov EUR, kar bi morala biti ustrezna opredelitev za namene tega sklepa.

(15)

Za namene tega sklepa in v skladu z nacionalnimi predpisi bi moralo „mikropodjetje v socialnem gospodarstvu“ pomeniti mikropodjetje, ki proizvaja blago in storitve z jasnim družbenim poslanstvom ali za člane skupnosti zagotavlja storitve z neprofitnim namenom.

(16)

Instrument bi bilo treba izvajati prek ustreznega niza ukrepov, ki bi vključeval delitev tveganja, jamstva, lastniške in dolžniške instrumente, ki jih mednarodne finančne institucije ponujajo ponudnikom mikrofinanciranja. Da bi se povečala učinkovitost instrumenta, bi ga bilo treba usklajevati in izvajati skladno z evropskimi in nacionalnimi finančnimi instrumenti ter nacionalnimi finančnimi institucijami –

(a)

osebe, ki so ostale brez službe ali jim to grozi ali imajo težave pri vstopanju ali ponovnem vstopanju na trg delovne sile, ter osebe, ki jim grozi socialna izključenost, ogrožene osebe, ki so v zapostavljenem položaju pri dostopu do konvencionalnega trga posojil in želijo ustanoviti ali nadalje razvijati lastno mikropodjetje, kar vključuje tudi samozaposlitev;

(b)

mikropodjetja, zlasti v socialnem gospodarstvu, in mikropodjetja, ki zaposlujejo osebe iz točke (a).

(a)

jamstva in instrumenti za delitev tveganja;

(b)

lastniški instrumenti;

(c)

dolžniški instrumenti;

(d)

podporni ukrepi, kot so obveščanje, spremljanje, nadziranje, revizije in ocene, ki so neposredno potrebni za uspešno in učinkovito izvajanje tega sklepa ter dosego njegovih ciljev.