EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32009D0339
2009/339/EC: Commission Decision of 16 April 2009 amending Decision 2007/589/EC as regards the inclusion of monitoring and reporting guidelines for emissions and tonne-kilometre data from aviation activities (notified under document number C(2009) 2887) (Text with EEA relevance)
2009/339/ES: Odločba Komisije z dne 16. aprila 2009 o spremembi Odločbe 2007/589/ES glede vključitve smernic za spremljanje in sporočanje emisij in podatkov o tonskih kilometrih iz letalskih dejavnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 2887) (Besedilo velja za EGP)
2009/339/ES: Odločba Komisije z dne 16. aprila 2009 o spremembi Odločbe 2007/589/ES glede vključitve smernic za spremljanje in sporočanje emisij in podatkov o tonskih kilometrih iz letalskih dejavnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 2887) (Besedilo velja za EGP)
OJ L 103, 23.4.2009, p. 10–29
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2012; implicitno zavrnjeno 32012R0601
23.4.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 103/10 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 16. aprila 2009
o spremembi Odločbe 2007/589/ES glede vključitve smernic za spremljanje in sporočanje emisij in podatkov o tonskih kilometrih iz letalskih dejavnosti
(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 2887)
(Besedilo velja za EGP)
(2009/339/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) ter zlasti člena 14(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (2) je letalske dejavnosti vključila v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti. |
(2) |
Komisija v skladu s členom 14(1) Direktive 2003/87/ES sprejme smernice za spremljanje in poročanje v zvezi z emisijami, ki so posledica letalskih dejavnosti, ter za spremljanje in sporočanje podatkov o tonskih kilometrih iz letalskih dejavnosti za namen vloge iz člena 3e ali 3f navedene direktive. |
(3) |
Država članica upravljavka zagotovi, da vsak operator zrakoplova pristojnemu organu v tej državi članici predloži načrte za spremljanje, v katerih so določeni ukrepi za spremljanje in sporočanje letnih emisij ter podatkov o tonskih kilometrih za namen vloge za dodelitev pravic, ki se dodelijo brezplačno, in da pristojni organ take načrte potrdi v skladu s smernicami, sprejetimi v skladu s členom 14(1) navedene direktive. |
(4) |
Odločbo Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je treba zato ustrezno spremeniti. |
(5) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe, navedenega v členu 23 Direktive 2003/87/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Odločba 2007/589/ES se spremeni:
1. |
Člen 1 se nadomesti z naslednjim: „Člen 1 Smernice za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES in iz dejavnosti, vključenih v skladu s členom 24(1) navedene direktive, so določene v prilogah od I do XIV k tej odločbi. Smernice za spremljanje in sporočanje podatkov o tonskih kilometrih iz letalskih dejavnosti za namen vloge v skladu s členom 3e ali 3f Direktive 2003/87/ES so določene v Prilogi XV. Te smernice temeljijo na načelih iz Priloge IV k navedeni direktivi.“ |
2. |
V Tabeli prilog se dodajo naslednje navedbe:
|
3. |
Priloga I se spremeni, kot je določeno v delu A Priloge k tej odločbi. |
4. |
Priloga XIV se doda, kot je določeno v delu B Priloge k tej odločbi. |
5. |
Priloga XV se doda, kot je določeno v delu C Priloge k tej odločbi. |
Člen 2
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 16. aprila 2009
Za Komisijo
Stavros DIMAS
Član Komisije
(1) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.
(2) UL L 8, 13.1.2009, str. 3.
(3) UL L 229, 31.8.2007, str. 1.
PRILOGA
A. |
Priloga I se spremeni:
|
B. |
Doda se naslednja Priloga XIV: „PRILOGA XIV Smernice za dejavnosti, specifične za določanje emisij zaradi letalskih dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES 1. MEJE IN POPOLNOST Smernice, specifične za dejavnosti iz te priloge, se uporabljajo za spremljanje in sporočanje emisij iz letalskih dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES. Priloga II za izgorevanje goriv se za mobilne vire, kot so zrakoplovi, ne uporablja. Vključijo se vsi leti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, ki jih opravi operator zrakoplova med poročevalnim obdobjem. Za ugotavljanje edinstvenega operatorja zrakoplova, kakor je opredeljen v členu 3(o) Direktive 2003/87/ES, ki je odgovoren za let, se uporabi klicna koda, ki se uporablja za kontrolo zračnega prometa (ATC). Klicna koda je označevalnik Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) v polju 7 načrta leta ali, če ni na voljo, registrska oznaka zrakoplova. Če istovetnost operatorja zrakoplova ni znana, velja za operatorja zrakoplova lastnik zrakoplova, razen če pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, kdo je operator zrakoplova. 2. DOLOČITEV EMISIJ CO2 Emisije CO2 iz letalskih dejavnosti se izračunajo po formuli: emisije CO2 = poraba goriva * faktor emisije 2.1. IZBIRA METODOLOGIJE Operator zrakoplova v načrtu za spremljanje določi, katera metodologija spremljanja se uporablja za vsako vrsto zrakoplova. Če namerava operator zrakoplova uporabiti zakupljen zrakoplov ali druge vrste zrakoplovov, ki ob predložitvi pristojnemu organu še niso vključeni v načrt za spremljanje, mora operator zrakoplova v načrt za spremljanje vključiti opis postopka, uporabljen za določitev metodologije spremljanja za te dodatne vrste zrakoplovov. Operator zrakoplova zagotovi, da se metodologija spremljanja, potem ko je bila izbrana, dosledno uporablja. Operator zrakoplova v načrtu za spremljanje za vsako vrsto zrakoplova določi:
Za točki (b) in (c), kadar je to potrebno zaradi posebnih okoliščin, kot so dobavitelji goriva, ki ne morejo zagotoviti vseh podatkov, potrebnih za določeno metodologijo, lahko ta seznam uporabljenih metodologij vsebuje seznam odstopanj od splošne metodologije za določena letališča. 2.2. PORABA GORIVA Poraba goriva je izražena kot gorivo, porabljeno v masnih enotah (tonah) med poročevalnim obdobjem. Porabo goriva je treba spremljati za vsak let in za vsako gorivo ter mora vključevati gorivo, ki ga je porabil pomožni motor, kot je predvideno v spodnjih formulah za izračun. Podatki o polnjenju z gorivom se lahko določijo na podlagi meritev dobavitelja goriva, kot so dokumentirane v evidencah o dobavi goriva ali v računih za vsak let. Druga možnost je, da se podatki o polnjenju z gorivom določijo z merilnimi sistemi na krovu zrakoplova. Podatki se pridobijo od dobavitelja goriva, iz evidenc v dokumentaciji o masi in ravnotežju ali tehničnega dnevnika zrakoplova oziroma se z zrakoplova elektronsko prenesejo operatorju zrakoplova. Podatki o gorivu v rezervoarjih se lahko določijo z merilnimi sistemi na krovu zrakoplova, iz evidenc v dokumentaciji o masi in ravnotežju ali tehničnega dnevnika zrakoplova oziroma se z zrakoplova elektronsko prenesejo operatorju zrakoplova. Operator izbere metodo, ki zagotavlja najbolj popolne in pravočasne podatke ob najmanjši dopustni negotovosti brez nerazumno visokih stroškov. 2.2.1. FORMULE ZA IZRAČUN Dejansko porabljeno gorivo se izračuna po eni od naslednjih formul:
2.2.2. ZAHTEVE GLEDE KOLIČINSKE OPREDELITVE Stopnja 1 Poraba goriva v poročevalnem obdobju je določena z največjo dopustno negotovostjo, manjšo od ± 5 %. Stopnja 2 Poraba goriva v poročevalnem obdobju je določena z največjo dopustno negotovostjo, manjšo od ± 2,5 %. Operatorji zrakoplovov s povprečnimi sporočenimi letnimi emisijami v preteklem obdobju trgovanja (ali konservativno oceno ali projekcijo, če sporočene emisije niso na voljo ali se ne uporabljajo več), ki so enake ali manjše od 50 kiloton fosilnega CO2, za glavne tokove vira kot minimum uporabljajo stopnjo 1. Vsi drugi operatorji zrakoplovov za glavne tokove vira uporabljajo stopnjo 2. 2.2.3. GOSTOTA GORIVA Če je količina polnjenja z gorivom ali količina goriva, preostalega v rezervoarjih, določena v prostorninskih enotah (litrih ali m3), operator zrakoplova to količino pretvori iz prostornine v maso, tako da uporabi vrednosti dejanske gostote. Dejanska gostota pomeni gostoto, izraženo kot kg/liter in določeno za veljavno temperaturo za določeno meritev. Če ni mogoče uporabiti merilnih sistemov na krovu, je dejanska gostota tista, ki jo izmeri dobavitelj goriva ob polnjenju z gorivom in ki je evidentirana na računu za gorivo ali dobavnici. Če take informacije niso na voljo, se dejanska gostota določi iz temperature goriva med točenjem, ki jo zagotovi dobavitelj ali ki je posebej določena za letališče, na katerem poteka polnjenje z gorivom, ob uporabi standardnih korelacijskih tabel za temperaturo in gostoto. Le v primerih, za katere je pristojnemu organu zadovoljivo dokazano, da dejanskih vrednosti ni na voljo, se uporabi standardni faktor gostote 0,8 kg/liter. 2.3. FAKTOR EMISIJE Za vsako letalsko gorivo se uporabljajo naslednji referenčni dejavniki, izraženi kot t CO2/t goriva, na podlagi referenčnih neto kaloričnih vrednosti in faktorjev emisije, opredeljenih v oddelku 11 Priloge I. Tabela 1 Faktorji emisij za letalska goriva
Ta pristop se za namene poročanja šteje kot stopnja 1. Za alternativna goriva, za katera niso bile določene referenčne vrednosti, se faktorji emisije, specifični za dejavnost, določijo, kot je opredeljeno v oddelkih 5.5 in 13 Priloge I. V takih primerih se neto kalorična vrednost določi in sporoči kot opomba. Če alternativno gorivo vsebuje biomaso, veljajo zahteve za spremljanje in poročanje o vsebnosti biomase iz Priloge I. Za komercialno tržena goriva se faktor emisije ali vsebnost ogljika, na kateri temelji, vsebnost biomase in neto kalorična vrednost lahko izpelje iz evidence o nakupu za zadevno gorivo, ki ga je dobavil dobavitelj goriva, če je bilo dobljeno na podlagi sprejetih mednarodnih standardov. 3. OCENA NEGOTOVOSTI Operator zrakoplova razume glavne vire negotovosti pri izračunu emisij. Če operator zrakoplova opredeli vire negotovosti in z njimi povezane stopnje negotovosti, se od operatorjev zrakoplovov ne zahteva podrobna ocena negotovosti, kot je določena v oddelku 7.1 Priloge I. Te informacije se uporabijo pri izbiri metodologije spremljanja v skladu z oddelkom 2.2. Kadar se polnjenja z gorivom določajo samo na podlagi fakturne količine goriva ali drugih ustreznih informacij, ki jih zagotovi dobavitelj goriva, kot so dobavnice za točenje goriva za posamezen let, se ne zahteva dodatnega dokaza o s tem povezani stopnji negotovosti. Kadar se za merjenje polnjenja z gorivom uporabljajo sistemi na krovu, je stopnja negotovosti, povezana z merjenji goriva, podprta s spričevali o kalibraciji. Če takih spričeval ni na voljo, operatorji zrakoplova:
Negotovosti za vse druge sestavne dele metodologije spremljanja lahko temeljijo na konservativni strokovni presoji ob upoštevanju ocenjenega števila letov v poročevalnem obdobju. Nobene zahteve ni, da bi morali upoštevati kumulativne učinke vseh sestavnih delov merilnega sistema na negotovost letnih podatkov o dejavnosti. Operator zrakoplova redno navzkrižno preverja količino polnjenja z gorivom, kot je navedena v računih, in količino polnjenja z gorivom, navedeno z merjenjem na krovu, ter sprejme popravne ukrepe v skladu z oddelkom 10.3.5, če opazi odstopanja. 4. POENOSTAVLJENI POSTOPKI ZA MALE ONESNAŽEVALCE Operatorji zrakoplovov, ki v treh zaporednih štirimesečnih obdobjih opravijo manj kot 243 letov na posamezno obdobje, in operatorji zrakoplovov, ki opravijo lete, katerih skupne letne emisije so nižje od 10 000 ton CO2 letno, se štejejo za male onesnaževalce. Operatorji zrakoplovov, ki so mali onesnaževalci, lahko ocenijo porabo goriva z orodji, ki jih uporablja Eurocontrol ali druga zadevna organizacija, ki lahko obdelajo vse pomembne informacije o zračnem prometu, kot so tiste, na voljo Eurocontrolu. Veljavna orodja se uporabijo samo, če jih je odobrila Komisija, vključno z uporabo korekcijskih faktorjev za izravnavo kakršnih koli netočnosti metod modeliranja. Operator zrakoplova, ki uporablja poenostavljeni postopek in v poročevalnem letu preseže prag za male onesnaževalce, o tem obvesti pristojni organ. Če operator zrakoplova pristojnemu organu ne dokaže zadovoljivo, da od naslednjega poročevalnega obdobja dalje ne bo več presegel praga, operator zrakoplova posodobi načrt za spremljanje, da tako izpolni zahteve za spremljanje iz oddelkov 2 in 3. Revidirani načrt za spremljanje se brez nepotrebnega odlašanja predloži v odobritev pristojnemu organu. 5. PRISTOPI ZA VRZELI PODATKOV Operator zrakoplova sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev, da bi prihajalo do manjkajočih podatkov, tako da izvaja ustrezne nadzorne dejavnosti iz oddelka od 10.2 do 10.3 Priloge I k tem smernicam. Če pristojni organ, operator zrakoplova ali preveritelj odkrije, da za let, ki ga vključuje Priloga I k Direktivi 2003/87/ES, manjka del podatkov, potrebnih za določitev emisij, zaradi okoliščin, ki jih operator zrakoplova ne more nadzirati, in da teh podatkov ni mogoče določiti z nadomestno metodo, opredeljeno v načrtu za spremljanje, lahko operator emisije za ta let oceni z orodji, navedenimi v zgornjem oddelku 4. Količina emisij, za katere se uporabi tak pristop, je podrobno opredeljena v letnem poročilu o emisijah. 6. NAČRT ZA SPREMLJANJE Operatorji zrakoplovov predložijo načrt za spremljanje v odobritev pristojnemu organu vsaj štiri mesece pred začetkom prvega poročevalnega obdobja. Pristojni organ zagotovi, da operator zrakoplova pregleda načrt za spremljanje pred začetkom vsakega obdobja trgovanja in, če je to primerno, predloži revidiran načrt za spremljanje. Po predložitvi načrta za spremljanje zaradi poročanja o emisijah od 1. januarja 2010 se načrt za spremljanje pregleda pred začetkom obdobja trgovanja, ki se začne leta 2013. Pri izvajanju takega pregleda operator zrakoplova za pristojni organ zadovoljivo oceni, ali je mogoče metodologijo spremljanja spremeniti, da bi izboljšali kakovost sporočenih podatkov brez nerazumno visokih stroškov. Morebitne predlagane spremembe metodologije spremljanja je treba sporočiti pristojnemu organu. Za znatne spremembe metodologije spremljanja, zaradi katerih je potrebna posodobitev načrta za spremljanje, je potrebna odobritev pristojnega organa. Znatne spremembe vključujejo:
Z odstopanjem od oddelka 4.3 v Prilogi I načrt za spremljanje vsebuje naslednje informacije: Za operatorje zrakoplovov:
Poleg točk od 1 do 7 načrt za spremljanje za vse operatorje zrakoplovov, razen malih onesnaževalcev, ki želijo uporabiti poenostavljeni postopek iz zgornjega oddelka 4, vsebuje:
Poleg točk od 1 do 7 načrt za spremljanje pri malih onesnaževalcih, ki želijo uporabiti poenostavljeni postopek iz zgornjega oddelka 4, vsebuje:
Pristojni organ lahko od operatorja zrakoplova zahteva, naj za predložitev načrta za spremljanje uporabi elektronsko predlogo. Komisija lahko objavi standardizirano elektronsko predlogo ali specifikacijo oblike datoteke. V tem primeru pristojni organ sprejme, da operator zrakoplova uporabi te predloge ali specifikacije, razen če predloga pristojnega organa zahteva vnos vsaj istih podatkov. 7. OBLIKA POROČANJA Operatorji zrakoplovov za poročanje o letnih emisijah uporabijo obliko iz spodnjega oddelka 8. Pristojni organ lahko od operatorja zrakoplova zahteva, naj za predložitev letnega poročila o emisijah uporabi elektronsko predlogo. Komisija lahko objavi standardizirano elektronsko predlogo ali specifikacijo oblike datoteke. V tem primeru pristojni organ sprejme, da operator zrakoplova uporabi te predloge ali specifikacije, razen če predloga pristojnega organa zahteva vnos vsaj istih podatkov. Emisije v poročilu se zaokrožijo na tone CO2. Faktorji emisije se zaokrožijo tako, da vključujejo le števke, pomembne za izračun emisij in namene poročanja. Pri vseh števkah za izračun se uporabi poraba goriva na let. 8. VSEBINA LETNEGA POROČILA O EMISIJAH Vsak operator zrakoplova v letno poročilo o emisijah vključi naslednje informacije:
Tabela 2 Oblika poročanja za letne emisije iz letalskih dejavnosti
Vsak operator zrakoplova v letno poročilo o emisijah vključi naslednje informacije kot prilogo:
Operator lahko zahteva, da se ta priloga obravnava kot zaupna informacija. 9. PREVERJANJE Poleg zahtev po preverjanju iz oddelka 10.4 Priloge I preveritelj upošteva naslednje:
|
C. |
Doda se naslednja Priloga XV: „PRILOGA XV Smernice za dejavnosti, specifične za določanje podatkov o tonskih kilometrih iz letalskih dejavnosti za namen vloge v skladu s členom 3e ali 3f Direktive 2003/87/ES 1. UVOD Ta priloga vsebuje splošne smernice za spremljanje, sporočanje in preverjanje podatkov o tonskih kilometrih za letalske dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES. Priloga I se uporablja za spremljanje, sporočanje in preverjanje podatkov o tonskih kilometrih, če je to primerno. V ta namen se sklicevanja na emisije razlagajo kot sklicevanja na podatke o tonskih kilometrih. Oddelki 4.1, 4.2, 5.1, od 5.3 do 5.7, od 6 do 7 in od 11 do 16 Priloge I se ne uporabljajo za podatke o tonskih kilometrih. 2. MEJE IN POPOLNOST Smernice, specifične za dejavnosti iz te priloge, se uporabljajo za spremljanje in sporočanje podatkov o tonskih kilometrih iz letalskih dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES. Vključijo se vsi leti iz Priloge I k navedeni direktivi, ki jih opravi operator zrakoplova med poročevalnim obdobjem. Za ugotavljanje edinstvenega operatorja zrakoplova, kot je opredeljen v členu 3(o) Direktive 2003/87/ES, ki je odgovoren za let, se uporabi klicna koda, ki se uporablja za kontrolo zračnega prometa (ATC). Klicna koda je označevalnik Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) v polju 7 načrta leta ali, če ni na voljo, registrska oznaka zrakoplova. Če istovetnost operatorja zrakoplova ni znana, velja za operatorja zrakoplova lastnik zrakoplova, razen če dokaže, katera druga oseba je bila operator zrakoplova. 3. NAČRT ZA SPREMLJANJE V skladu s členom 3g Direktive 2003/87/ES operatorji zrakoplovov predložijo načrt za spremljanje, ki določa ukrepe za spremljanje in sporočanje podatkov o tonskih kilometrih. Operatorji zrakoplovov predložijo načrt za spremljanje v odobritev pristojnemu organu vsaj štiri mesece pred začetkom prvega poročevalnega obdobja. Operator zrakoplova v načrtu za spremljanje določi, katera metodologija spremljanja se uporablja za posamezno vrsto zrakoplova. Če namerava operator zrakoplova uporabiti zakupljen zrakoplov ali druge vrste zrakoplovov, ki ob predložitvi pristojnemu organu še niso vključeni v načrt za spremljanje, mora operator zrakoplova v načrt za spremljanje vključiti opis postopka, uporabljen za določitev metodologije spremljanja za te dodatne vrste zrakoplovov. Operator zrakoplova zagotovi, da se metodologija spremljanja, potem ko je bila izbrana, dosledno uporablja. Z odstopanjem od oddelka 4.3 v Prilogi I mora načrt za spremljanje vsebovati naslednje informacije:
Pristojni organ lahko od operatorja zrakoplova zahteva, naj za predložitev načrta za spremljanje uporabi elektronsko predlogo. Komisija lahko objavi standardizirano elektronsko predlogo ali specifikacijo oblike datoteke. V tem primeru pristojni organ sprejme, da operator zrakoplova uporabi te predloge ali specifikacije, razen če predloga pristojnega organa zahteva vnos vsaj istih podatkov. 4. METODOLOGIJE ZA IZRAČUN PODATKOV O TONSKIH KILOMETRIH 4.1. FORMULA ZA IZRAČUN Operatorji zrakoplovov spremljajo in sporočajo podatke o tonskih kilometrih ob uporabi metodologije na podlagi izračuna. Izračun podatkov o tonskih kilometrih temelji na naslednji formuli: tonski kilometri (t km) = razdalja (km) * koristni tovor (t) 4.2. RAZDALJA Razdalja se izračuna po formuli: razdalja [km] = razdalja velikega kroga [km] + 95 km Razdalja velikega kroga je opredeljena kot najkrajša razdalja med katerima koli točkama na površju Zemlje, katere približek se izračuna ob uporabi sistema iz člena 3.7.1.1 Priloge 15 k Čikaški konvenciji (WGS 84). Zemljepisno širino in dolžino je treba vzeti iz podatkov o lokaciji letališča, objavljenih v Zbornikih zrakoplovnih informacij (v nadaljevanju: AIP) v skladu s členom 15 Čikaške konvencije ali iz vira, ki uporablja podatke AIP. Lahko se uporabijo tudi izračuni razdalj, ki jih izračuna računalniški program ali tretja oseba, če ta metodologija izračunavanja temelji na zgornji formuli in podatkih AIP. 4.3. KORISTNI TOVOR Koristni tovor se izračuna po naslednji formuli: koristni tovor (t) = masa tovora in pošte (t) + masa potnikov in prijavljene prtljage (t) 4.3.1. MASA TOVORA IN POŠTE Za izračun koristnega tovora se uporabi dejanska ali standardna masa iz dokumentacije o masi in ravnotežju za ustrezne lete. Operatorji zrakoplovov, od katerih se dokumentacija o masi in ravnotežju ne zahteva, v načrtu za spremljanje, ki ga odobri pristojni organ, predlagajo ustrezno metodologijo za določanje mase tovora in pošte. Dejanska masa tovora in pošte izključuje taro vseh palet in vsebnikov, ki niso koristni tovor, ter obratovalno težo. 4.3.2. MASA POTNIKOV IN PRIJAVLJENE PRTLJAGE Operatorji zrakoplovov lahko uporabijo eno od dveh različnih stopenj za določitev mase potnikov. Operator zrakoplova lahko za določitev mase potnikov in prijavljene prtljage kot najnižjo izbere stopnjo 1. Izbrano stopnjo trgovanja je treba uporabiti za vse lete v istem obdobju. Stopnja 1 Uporabi se privzeta vrednost 100 kg za vsakega potnika in njegovo prijavljeno prtljago. Stopnja 2 Uporabi se masa za potnika in prijavljeno prtljago iz dokumentacije o masi in ravnotežju ta vsak let. 5. OCENA NEGOTOVOSTI Operator zrakoplova razume glavne vire negotovosti pri izračunu podatkov o tonskih kilometrih. Podrobna analiza negotovosti iz oddelka 7 Priloge I se za metodologijo določanja podatkov o tonskih kilometrih ne zahteva. Operator zrakoplova redno izvaja ustrezne nadzorne dejavnosti iz oddelkov 10.2 in 10.3 Priloge I ter nemudoma sprejme popravne ukrepe v skladu z oddelkom 10.3.5, če opazi nepravilnosti. 6. POROČANJE Sporočanje podatkov o tonskih kilometrih se zahteva za namen vlog iz členov 3e in 3f Direktive 2003/87/ES samo glede v njiju določenih let spremljanja. Operatorji zrakoplovov za sporočanje podatkov o tonskih kilometrih uporabijo obliko iz spodnjega oddelka 7. Pristojni organ lahko od operatorja zrakoplova zahteva, naj za predložitev poročila o podatkih o tonskih kilometrih uporabi elektronsko predlogo. Komisija lahko objavi standardizirano elektronsko predlogo ali specifikacijo oblike datoteke. V tem primeru pristojni organ sprejme, da operator zrakoplova uporabi te predloge ali specifikacije, razen če predloga pristojnega organa zahteva vnos vsaj istih podatkov. Tonski kilometri se sporočajo kot zaokrožene vrednosti [t km]. Pri vseh števkah za izračun se uporabijo vsi podatki na let. 7. VSEBINA POROČILA O PODATKIH O TONSKIH KILOMETRIH Vsak operator zrakoplova v poročilo o podatkih o tonskih kilometrih vključi naslednje informacije:
8. PREVERJANJE Poleg zahtev po preverjanju iz oddelka 10.4 Priloge I preveritelj upošteva naslednje:
Raven pomembnosti za podatke o tonskih kilometrih je 5 %.“ |
(1) Čikaška konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu in priloge k njej, podpisana v Čikagu 7. decembra 1944.“
(2) Ne velja za komercialna standardna goriva iz tabele 1 te priloge, ki se uporabljajo za letalske dejavnosti.
(3) Zbirne emisije na tretjo državo, sporočene za posamezno državo.