Help Print this page 

Document 32008D0231

Title and reference
2008/231/ES: Odločba Komisije z dne 1. februarja 2008 o sprejeti tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z obratovalnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive Sveta 96/48/ES in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2002/734/ES z dne 30. maja 2002 (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 356) (Besedilo velja za EGP)
  • No longer in force
OJ L 84, 26.3.2008, p. 1–131 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 13 Volume 031 P. 51 - 181

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2008/231/oj
Multilingual display
Text

26.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/1


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 1. februarja 2008

o sprejeti tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z obratovalnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive Sveta 96/48/ES in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2002/734/ES z dne 30. maja 2002

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 356)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/231/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (1) ter zlasti člena 6(1) in 6(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 6(2) Direktive 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES (2), osnutek sprememb tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI) sestavi Evropska agencija za železniški promet (ERA) po pooblastilu Komisije.

(2)

Osnutek TSI, priložene tej odločbi, je izdelal skupni predstavniški organ po pooblastilu iz leta 2001 v skladu s členom 6(1) Direktive 96/48/ES pred začetkom veljavnosti Direktive 2004/50/ES. Za skupni predstavniški organ je bilo imenovano Evropsko združenje za železniško interoperabilnost (AEIF).

(3)

Osnutek TSI je spremljalo predstavitveno poročilo z analizo stroškov in koristi, kakor je predvideno v členu 6(5) Direktive 96/48/ES.

(4)

Osnutek TSI je na podlagi predstavitvenega poročila pregledal odbor, ustanovljen z Direktivo 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti.

(5)

TSI v svoji sedanji različici vseh bistvenih zahtev ne obravnava v celoti. V skladu s členom 17 Direktive 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, so tehnični vidiki, ki niso zajeti, uvrščeni med „odprte točke“ v Prilogi U te TSI.

(6)

V skladu s členom 17 Direktive 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, posamezne države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o ustreznih nacionalnih tehničnih predpisih, ki se uporabljajo za izpolnjevanje bistvenih zahtev iz teh „odprtih točk“, ter o organih, ki jih imenujejo za izvajanje postopka za ugotavljanje skladnosti ali primernosti za uporabo ter postopka, ki se uporablja za preverjanje interoperabilnosti podsistemov v smislu člena 16(2) Direktive 96/48/ES. V ta namen bi morale države članice, kolikor je to mogoče, uporabljati načela in merila, predvidena v Direktivi 96/48/ES, ob pomoči organov, priglašenih po členu 20 Direktive 96/48/ES. Komisija bi morala opraviti analizo podatkov, ki jih predložijo države članice v obliki nacionalnih predpisov, postopkov, organov, pooblaščenih za izvajanje postopkov, in trajanja teh postopkov ter, kadar je to primerno, z odborom razpravljati o potrebi po sprejetju kakršnih koli ukrepov.

(7)

Zadevna TSI ne sme zahtevati uporabe posebnih tehnologij ali tehničnih rešitev, razen kadar je to nujno potrebno za interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti.

(8)

TSI temelji na najboljšem strokovnem znanju, ki je na voljo med pripravo ustreznega osnutka. Zaradi razvojnih dosežkov v tehnologiji, obratovalnih, varnostnih ali socialnih zahtev se lahko pokaže potreba po spremembi ali dopolnitvi te TSI. Če je ustrezno, je treba sprožiti postopek revizije ali posodobitve v skladu s členom 6(3) Direktive 96/48/ES.

(9)

Za spodbujanje inovacij, in da bi se upoštevale pridobljene izkušnje, je treba priloženo TSI redno revidirati.

(10)

Kadar so predlagane inovativne rešitve, mora proizvajalec ali naročnik navesti odstopanje od ustreznega oddelka TSI. Evropska železniška agencija bo dokončala ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije za vmesnike te rešitve ter razvila metode ocenjevanja.

(11)

Izvajanje priložene TSI in skladnost z ustreznimi oddelki TSI je treba določiti v skladu z izvedbenim načrtom, ki ga vsaka posamezna država članica pripravi za proge, za katere je odgovorna. Komisija mora opraviti analizo obvestil, ki so jih poslale države članice, in kadar je to primerno, z odborom razpravljati o potrebi po sprejetju nadaljnjih ukrepov.

(12)

Železniški promet trenutno obratuje v skladu z veljavnimi nacionalnimi, dvostranskimi, večnacionalnimi ali mednarodnimi sporazumi. Pomembno je, da navedeni sporazumi ne ovirajo sedanjega in prihodnjega napredka za dosego interoperabilnosti. V ta namen mora Komisija preučiti navedene sporazume, da bi ugotovila, ali je treba ustrezno revidirati TSI, predstavljeno v tej odločbi.

(13)

Določbe te odločbe so skladne z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 21 Direktive Sveta 96/48/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Komisija s to odločbo sprejme revidirano različico Tehnične specifikacije za interoperabilnost („TSI“), ki se nanaša na podsistem „vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive 96/48/ES.

TSI je določena v Prilogi k tej odločbi.

TSI velja za podsistem vodenja in upravljanja železniškega prometa, kakor je opredeljen v Prilogi II k Direktivi 96/48/ES.

Člen 2

1.   Za vprašanja, ki so uvrščena med „odprte točke“ v Prilogi U k TSI, so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za verifikacijo interoperabilnosti v skladu s členom 16(2) Direktive 96/48/ES, veljavni tehnični predpisi v uporabi v državi članici, s katerimi se odobri začetek obratovanja zadevnega podsistema iz te odločbe.

2.   Vsaka država članica uradno obvesti druge države članice in Komisijo v šestih mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi:

(a)

o seznamu veljavnih tehničnih predpisov, navedenih v odstavku 1;

(b)

o postopkih za ugotavljanje skladnosti in postopkih preverjanja, ki naj se uporabijo v zvezi z uporabo teh predpisov;

(c)

o organih, ki jih imenuje za izvajanje navedenih postopkov za ugotavljanje skladnosti in postopkov preverjanja.

Člen 3

Države članice v šestih mesecih od začetka veljavnosti priložene TSI obvestijo Komisijo o naslednjih vrstah sporazumov:

(a)

o nacionalnih, dvostranskih ali večstranskih sporazumih med državami članicami in prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci železniške infrastrukture, sklenjenih bodisi trajno bodisi začasno, ki so nujni zaradi posebne ali lokalne narave nameravane železniške storitve;

(b)

o dvostranskih ali večstranskih sporazumih med prevoznikom/prevozniki v železniškem prometu, upravljavcem/upravljavci železniške infrastrukture ali državo članico/državami članicami, ki zagotavljajo precej visoke ravni lokalne ali regionalne interoperabilnosti;

(c)

o mednarodnih sporazumih med eno ali več državami članicami in vsaj eno tretjo državo ali med prevoznikom/prevozniki v železniškem prometu ali upravljavcem/upravljavci železniške infrastrukture držav članic in vsaj enim prevoznikom v železniškem prometu ali upravljavcem železniške infrastrukture tretje države, ki zagotavljajo precej visoke ravni lokalne ali regionalne interoperabilnosti.

Člen 4

Države članice pripravijo nacionalni izvedbeni načrt TSI v skladu z merili, določenimi v poglavju 7 Priloge.

Ta izvedbeni načrt sporočijo preostalim državam članicam in Komisiji najpozneje v enem letu od začetka uporabe te odločbe.

Člen 5

Od datuma, ko se ta odločba začne uporabljati, se določbe iz Odločbe Komisije 2002/734/ES (3) ne uporabljajo več.

Člen 6

Ta odločba začne veljati 1. september 2008.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 1. februar 2008.

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik Komisije


(1)  UL L 235, 17.9.1996, str. 6.

(2)  UL L 164, 30.4.2004, str. 114.

(3)  UL L 245, 12.9.2002, str. 370.


PRILOGA

DIREKTIVA 96/48/ES – INTEROPERABILNOST VSEEVROPSKEGA žELEZNIšKEGA SISTEMA ZA VISOKE HITROSTI

OSNUTEK TEHNIčNE SPECIFIKACIJE ZA INTEROPERABILNOST

Podsistem „Vodenje in upravljanje železniškega prometa“

1

UVOD

1.1

Tehnično področje uporabe

1.2

Geografsko področje uporabe

1.3

Vsebina te TSI

2

OPREDELITEV PODSISTEMA/PODROčJA UPORABE

2.1

Podsistem

2.2

Področje uporabe

2.2.1

Osebje in vlaki

2.2.2

Načela obratovanja

2.2.3

Uporabnost pri obstoječih vozilih in infrastrukturi

2.3

Povezava med to TSI in Direktivo 2004/49/ES

3

BISTVENE ZAHTEVE

3.1

Skladnost z bistvenimi zahtevami

3.2

Bistvene zahteve – pregled

3.3

Posebni vidiki teh zahtev

3.3.1

Varnost

3.3.2

Zanesljivost in razpoložljivost

3.3.3

Zdravje

3.3.4

Varstvo okolja

3.3.5

Tehnična združljivost

3.4

Vidiki, ki so posebej povezani s podsistemom Vodenje in upravljanje železniškega prometa

3.4.1

Varnost

3.4.2

Zanesljivost in razpoložljivost

3.4.3

Tehnična združljivost

4

ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1

Uvod

4.2

Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem

4.2.1

Specifikacije, ki se nanašajo na osebje

4.2.1.1

Splošne zahteve

4.2.1.2

Dokumentacija za strojevodje

4.2.1.2.1

Pravilnik

4.2.1.2.2

Opis proge in ustrezne opreme ob progah, na katerih poteka promet

4.2.1.2.2.1

Priprava navodil o progi

4.2.1.2.2.2

Spremenjeni elementi

4.2.1.2.2.3

Takojšnje obveščanje strojevodje

4.2.1.2.3

Vozni redi

4.2.1.2.4

Železniški vozni park

4.2.1.3

Dokumentacija za osebje prevoznikov železniškega prometa razen strojevodij

4.2.1.4

Dokumentacija za osebje upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka

4.2.1.5

Komunikacije v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka

4.2.2

Specifikacije, ki se nanašajo na vlake

4.2.2.1

Vidnost vlaka

4.2.2.1.1

Splošna zahteva

4.2.2.1.2

Čelo vlaka

4.2.2.2

Slišnost vlaka

4.2.2.2.1

Splošna zahteva

4.2.2.2.2

Nadzorna tipka

4.2.2.3

Identifikacija vozila

4.2.2.4

Zahteve za potniška vozila

4.2.2.5

Sestava vlaka

4.2.2.6

Zaviranje vlaka

4.2.2.6.1

Minimalne zahteve zavornega sistema

4.2.2.6.2

Zavorna moč

4.2.2.7

Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju

4.2.2.7.1

Splošna zahteva

4.2.2.7.2

Zahtevani podatki

4.2.3

Specifikacije, ki se nanašajo na obratovanje vlaka

4.2.3.1

Načrtovanje vlaka

4.2.3.2

Identifikacija vlakov

4.2.3.3

Odhod vlaka

4.2.3.3.1

Preverjanja in preskusi pred odhodom

4.2.3.3.2

Obveščanje upravljavca infrastrukture o obratovalnem stanju vlaka

4.2.3.4

Upravljanje prometa

4.2.3.4.1

Splošne zahteve

4.2.3.4.2

Javljanje vlaka

4.2.3.4.2.1

Podatki, potrebni za javljanje položaja vlaka

4.2.3.4.2.2

Predvideni čas predaje

4.2.3.4.3

Nevarno blago

4.2.3.4.4

Kakovost obratovanja

4.2.3.5

Evidentiranje podatkov

4.2.3.5.1

Evidentiranje nadzornih podatkov zunaj vlaka

4.2.3.5.2

Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku

4.2.3.6

Delovanje v poslabšanih razmerah

4.2.3.6.1

Obvestilo drugim uporabnikom

4.2.3.6.2

Obvestilo strojevodjem

4.2.3.6.3

Dogovorjeni postopki ob nepredvidenih dogodkih

4.2.3.7

Upravljanje v izrednih razmerah

4.2.3.8

Pomoč vlakovnemu osebju ob nezgodi ali večji okvari železniškega voznega parka

4.3

Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

4.3.1

Vmesniki s TSI Infrastruktura

4.3.1.1

Opazovanje signalov

4.3.1.2

Potniška vozila

4.3.1.3

Poklicna usposobljenost

4.3.2

Vmesniki s TSI Nadzor-vodenje in signalizacija

4.3.2.1

Evidentiranje nadzornih podatkov

4.3.2.2

Budnik

4.3.2.3

Operativni predpisi ERTMS/ETCS in ERTMS/GSM-R

4.3.2.4

Opazovanje signalov in progovnih znamenj

4.3.2.5.

Zaviranje vlaka

4.3.2.6

Uporaba posipanja s peskom: Osnovne postavke v zvezi s poklicno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

4.3.2.7

Evidentiranje podatkov in ugotavljanje pregretosti osnih ležajev

4.3.3

Vmesniki s TSI Železniški vozni park

4.3.3.1

Zaviranje

4.3.3.2

Zahteve za potniška vozila

4.3.3.3

Vidnost vlaka

4.3.3.3.1

Na čelnem vozilu vlaka v smeri potovanja

4.3.3.3.2

Na sklepu vlaka

4.3.3.4

Slišnost vlaka

4.3.3.5

Opazovanje signalov

4.3.3.6

Budnik

4.3.3.7

Sestava vlaka in Priloga B

4.3.3.8

Parametri železniškega voznega parka, ki vplivajo na zemeljske sisteme za spremljanje vlakov in dinamično vedenje voznega parka

4.3.3.9

Posipanje s peskom

4.3.3.10

Sestava vlaka, prilogi H in J

4.3.3.11

Dogovorjeni postopek ob nepredvidenih dogodkih in upravljanje v izrednih razmerah

4.3.3.12

Evidentiranje podatkov

4.3.3.13

Aerodinamični učinki na gramozno gredo

4.3.3.14

Okoljske razmere

4.3.3.15

Bočni veter

4.3.3.16

Maksimalno nihanje tlaka v predorih

4.3.3.17

Zunanji hrup

4.3.3.18

Požarna varnost

4.3.3.19

Postopki dviga/reševanja

4.3.3.20

Koncepti spremljanja in diagnostike

4.3.3.21

Posebne specifikacije za dolge predore

4.3.3.22

Zahteve glede zmogljivosti vlečne sile

4.3.3.23

Zahteve glede vlečne adhezije

4.3.3.24

Funkcionalne in tehnične specifikacije glede pogonskega vira energije

4.3.4

Vmesniki s TSI Energijski podsistem za visoke hitrosti

4.3.5

Vmesniki s TSI Varnost v železniških predorih

4.3.6

Vmesniki s TSI za osebe z zmanjšano gibljivostjo

4.4

Operativni predpisi

4.5

Predpisi glede vzdrževanja

4.6

Poklicna usposobljenost

4.6.1

Poklicna usposobljenost

4.6.1.1

Strokovno znanje

4.6.1.2

Sposobnost uporabe znanja v praksi

4.6.2

Jezikovna usposobljenost

4.6.2.1

Načela

4.6.2.2

Raven znanja

4.6.3

Začetno in trajno preverjanje osebja

4.6.3.1

Osnovne postavke

4.6.3.2

Analiza potreb po usposabljanju

4.6.3.2.1

Oblikovanje analize potreb po usposabljanju

4.6.3.2.2

Posodabljanje analize potreb po usposabljanju

4.6.3.2.3

Posebne postavke za vlakovno osebje in pomožno osebje

4.6.3.2.3.1

Znanje o progah

4.6.3.2.3.2

Znanje o železniškem voznem parku

4.6.3.2.3.3

Pomožno osebje

4.7

Zdravstveni in varnostni pogoji

4.7.1

Uvod

4.7.2

Priporočena merila za odobritev zdravnikov medicine dela in zdravstvenih organizacij

4.7.3

Merila za odobritev psihologov, ki sodelujejo pri psihološkem preverjanju, in zahteve za psihološko preverjanje

4.7.3.1

Dokazila o izobrazbi psihologov

4.7.3.2

Vsebina in razlaga psihološkega preverjanja

4.7.3.3

Izbira orodij za preverjanje

4.7.4

Zdravstveni pregledi in psihološka preverjanja

4.7.4.1

Pred nastopom službe

4.7.4.1.1

Minimalna vsebina zdravstvenega pregleda

4.7.4.1.2

Psihološko preverjanje

4.7.4.2

Po nastopu službe

4.7.4.2.1

Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

4.7.4.2.2

Minimalna vsebina rednega zdravstvenega pregleda

4.7.4.2.3

Dodatni zdravstveni pregledi in/ali psihološka preverjanja

4.7.5

Zdravstvene zahteve

4.7.5.1

Splošne zahteve

4.7.5.2

Zahteve glede vida

4.7.5.3

Zahteve glede sluha

4.7.5.4

Nosečnost

4.7.6

Posebne zahteve v zvezi z nalogo vožnje vlaka

4.7.6.1

Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

4.7.6.2

Dodatna vsebina zdravstvenega pregleda

4.7.6.3

Dodatne zahteve glede vida

4.7.6.4

Dodatne zahteve glede sluha in govora

4.7.6.5

Antropometrija

4.7.6.6.

Svetovanje pri travmatičnih dogodkih

4.8

Registri železniške infrastrukture in železniškega voznega parka

4.8.1

Infrastruktura

4.8.2

Železniški vozni park

5

KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1

Opredelitev

5.2

Seznam komponent

5.3

Zmogljivosti in specifikacije komponent

6

OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT TER VERIFIKACIJA PODSISTEMA

6.1

Komponente interoperabilnosti

6.2

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa

6.2.1

Načela

6.2.2

Dokumentacija o predpisih in postopkih

6.2.3

Postopek ocenjevanja

6.2.3.1

Odločitev pristojnega organa

6.2.3.2

Če je ocenjevanje potrebno

6.2.4

Zmogljivost sistema

7

IZVAJANJE

7.1

Načela

7.2

Smernice za izvajanje

7.3

Posebni primeri

7.3.1

Uvod

7.3.2

Seznam posebnih primerov

PRILOGA A:

Operativni predpisi ERTMS/ETCS in ERTMS/GSM-R

PRILOGA B:

Drugi predpisi, ki omogočajo usklajeno obratovanje novih strukturnih podsistemov

A. SPLOŠNO

B. VARNOST IN ZAŠČITA OSEBJA

C. OPERATIVNI VMESNIK Z OPREMO ZA SIGNALIZACIJO IN VODENJE IN NADZOR

D. VOŽNJA VLAKA

E. RESNA NESREČA, NESREČA IN INCIDENT

PRILOGA C:

Z VARNOSTJO POVEZANA KOMUNIKACIJSKA METODOLOGIJA

PRILOGA D:

INFORMACIJE, DO KATERIH MORA IMETI DOSTOP PREVOZNIK V ŽELEZNIŠKEM PROMETU, V ZVEZI S PROGAMI, NA KATERIH NAMERAVA OBRATOVATI

PRILOGA E:

RAVEN JEZIKA IN KOMUNIKACIJE

PRILOGA F:

INFORMATIVNE IN NEOBVEZNE SMERNICE ZA OCENJEVANJE PODSISTEMA VODENJE IN UPRAVLJANJE ŽELEZNIšKEGA PROMETA

PRILOGA G:

INFORMATIVNI IN NEOBVEZNI SEZNAM ELEMENTOV, KI SE PREVERIJO ZA VSAK OSNOVNI PARAMETER

PRILOGA H:

OSNOVNE POSTAVKE V ZVEZI S POKLICNO USPOSOBLJENOSTJO ZA NALOGE VOŽNJE VLAKA

PRILOGA I:

NI V UPORABI

PRILOGA J:

OSNOVNE POSTAVKE V ZVEZI S POKLICNO USPOSOBLJENOSTJO ZA NALOGE, POVEZANE S „SPREMLJANJEM VLAKOV“

PRILOGA K:

NI V UPORABI

PRILOGA L:

OSNOVNE POSTAVKE V ZVEZI S POKLICNO USPOSOBLJENOSTJO ZA NALOGE PRIPRAVE VLAKA

PRILOGA M:

NI V UPORABI

PRILOGA N:

INFORMATIVNE IN NEOBVEZNE SMERNICE ZA IZVAJANJE

PRILOGA O:

NI V UPORABI

PRILOGA P:

IDENTIFIKACIJA VOZILA

PRILOGA Q:

NI V UPORABI

PRILOGA R:

IDENTIFIKACIJA VLAKA

PRILOGA S:

NI V UPORABI

PRILOGA T:

ZAVORNA MOČ

PRILOGA U:

SEZNAM ODPRTIH TOčK

PRILOGA V:

PRIPRAVA IN POSODABLJANJE DOKUMENTOV S PRAVILI ZA STROJEVODJE

SLOVAR

1   Uvod

1.1   Tehnično področje uporabe

Ta TSI se nanaša na podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, ki je eden od podsistemov, navedenih v Prilogi II(1) k Direktivi 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, in njegovo vzdrževanje.

Ta TSI se uporablja za naslednje razrede vlakov, ne glede na to, ali gre za motorne vlake in motorne garniture (nedeljive med obratovanjem) ali posamezna vozila. Uporablja se tako za potniška vozila kot vozila, ki niso namenjena za prevoz potnikov:

:

razred 1

:

Vlaki z največjo hitrostjo najmanj 250 km/h,

:

razred 2

:

Vlaki z največjo hitrostjo najmanj 190 km/h, vendar manj kot 250 km/h.]

V skladu s Prilogo I k Direktivi so specifikacije opredeljene za vsako od naslednjih kategorij prog:

kategorija I: posebej zgrajene proge za visoke hitrosti, opremljene za hitrosti, ki so na splošno enake ali višje od 250 km/h,

kategorija II: posebej nadgrajene proge za visoke hitrosti, opremljene za hitrosti okoli 200 km/h,

kategorija III: posebej nadgrajene proge za visoke hitrosti, ki imajo posebne lastnosti zaradi topografskih, reliefnih ali urbanističnih omejitev, na katerih mora biti hitrost prilagojena za vsak primer posebej.]

1.2   Geografsko področje uporabe

Geografsko področje uporabe te TSI je vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, opisan v Prilogi I k Direktivi 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES.

1.3   Vsebina te TSI

V skladu s členom 5(3) in Prilogo I(1)(b) k Direktivi 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, ta TSI:

(a)

navaja predvideno področje uporabe (poglavje 2);

(b)

določa bistvene zahteve za podsistem (poglavje 3) in njegove vmesnike z drugimi podsistemi (poglavje 4);

(c)

določa funkcionalne in tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati ciljni podsistem in njegovi vmesniki z drugimi podsistemi (poglavje 4).

(d)

določa komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki morajo biti predmet evropskih specifikacij, vključno z evropskimi standardi, potrebnimi za doseganje interoperabilnosti znotraj vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (poglavje 5);

(e)

za vsak obravnavani primer navaja postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti po eni strani ali ES-verifikacijo podsistemov po drugi strani (poglavje 6);

(f)

navaja strategijo za izvajanje TSI (poglavje 7);

(g)

za zadevno osebje navaja poklicno usposobljenost ter zdravstvene in varnostne razmere pri delu, ki so nujne za obratovanje in vzdrževanje podsistema pa tudi za uresničevanje TSI.

Poleg tega se lahko v skladu s členom 5(5) za vsako TSI predvidijo posebni primeri; ti so navedeni v poglavju 7.

Navsezadnje ta TSI v poglavju 4 zajema tudi posebna pravila glede obratovanja in vzdrževanja za področje uporabe, navedeno v zgornjih točkah 1.1 in 1.2.

2   Opredelitev podsistema/področja uporabe

2.1   Podsistem

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa je eden od podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, naveden v Prilogi II k Direktivi 96/48/ES.

2.2   Področje uporabe

V povezavi s Prilogo I k Direktivi 96/48/ES (kakor je spremenjena v Prilogi I k Direktivi 2004/50/ES) se področje uporabe te TSI nanaša na podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa za upravljavce železniške infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu pri obratovanju vlakov na progah vseevropskega železniškega omrežja za visoke hitrosti.

Specifikacije, določene v tej TSI za vodenje in upravljanje železniškega prometa, se lahko uporabljajo kot referenčni dokument za obratovanje drugih vlakov na progah vseevropskega železniškega omrežja za visoke hitrosti, čeprav niso zajeti na področje uporabe te TSI.

2.2.1   Osebje in vlaki

Opozoriti velja, da se člen 5.3(g) Direktive 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, in člen 5.3(g) Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, razhajata v tem, da prvi govori o „poklicni usposobljenosti“ osebja v železniškem sistemu za visoke hitrosti, drugi pa v povezavi z železniškim sistemom za konvencionalne hitrosti uporablja izraz „strokovna usposobljenost“.

Razlikovanje med TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa za visoke in konvencionalne hitrosti ne bi bilo primerno, zato je bila sprejeta domneva, da uporaba izraza „poklicna usposobljenost“ zajema namen zakonodajalca.

Pododdelka 4.6 in 4.7 se uporabljata za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge vožnje vlaka in spremljanja vlaka pri prehodu meje med državami, delujoče zunaj krajev, ki so v programu omrežja posameznega upravljavca železniške infrastrukture določeni kot „obmejni“ in so vključeni v njegovo varnostno dovoljenje.

Če je dejavnost uslužbenca povezana le z delom znotraj zgoraj opisanih „obmejnih“ krajev, ne šteje, da je prečkal mejo.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge odprave vlakov in odobritve vožnje vlaka, se uporablja medsebojno priznavanje poklicne usposobljenosti ter pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge, povezane s končno pripravo vlaka, preden bo ta prečkal mejo, in dela zunaj zgoraj opisanih „obmejnih“ krajev, velja pododdelek 4.6 ob medsebojnem priznavanju pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami. Če vsa vozila vlaka, ki prečka državno mejo, prečkajo mejo le do „obmejnih“ krajev, kakor je opisano zgoraj, se vlak ne šteje za mednarodni vlak.

To je povzeto v spodnjih preglednicah:

Osebje, ki sodeluje pri sestavi in odpravi vlakov, ki bodo prečkali državne meje in nadaljevali vožnjo prek obmejnega kraja

Naloge

Poklicna usposobljenost

Zdravstvene zahteve

Vožnja vlaka in spremljanje vlaka

4.6

4.7

Odobritev vožnje vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Priprava vlaka

4.6

Medsebojno priznavanje

Odprava vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje


Osebje, ki upravlja vlake, ki ne prečkajo državnih meja ali jih prečkajo le do obmejnih krajev

Naloge

Poklicna usposobljenost

Zdravstvene zahteve

Vožnja vlaka in spremljanje vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Odobritev vožnje vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Priprava vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Odprava vlaka

Medsebojno priznavanje

Medsebojno priznavanje

Pri branju teh preglednic je treba upoštevati, da so komunikacijska načela iz poglavja 4.2.1 obvezna zahteva.

Pri čezmejnih odsekih sporazumi med sosednjimi upravljavci infrastrukture ali državami članicami iz člena 7.1 opisujejo:

varnostna pravila, ki se uporabljajo med njimi, v zvezi z zavarovanjem gradbišč, povezanih z vzdrževanjem zadevnih infrastrukturnih podisistemov, ter vsebino usposabljanja osebja, ki opravlja za varnost pomembne naloge, povezane z zavarovanjem teh gradbišč,

varnostna pravila, ki se uporabljajo med njimi, v zvezi z obratovanjem in zavarovanjem gradbišč, povezanih z vzdrževanjem fiksnih naprav zadevnih energijskih podisistemov, ter vsebino usposabljanja osebja, ki opravlja za varnost pomembne naloge, povezane z obratovanjem in zaščito teh naprav.

2.2.2   Načela obratovanja

Splošni cilj pričujoče različice te TSI, ki je druga po začetku veljavnosti Direktive 96/48/ES, vendar prva, ki upošteva spremembe iz Direktive 2004/50/ES, je omogočiti usklajeno obratovanje strukturnih podsistemov, ki naj bi se uporabljali v omrežju za visoke hitrosti. Zlasti predpisi in postopki, ki so neposredno povezani z obratovanjem novega sistema za nadzor vlakov in signalizacijo, morajo biti v enakih razmerah enaki.

Na začetku je ta TSI zajemala le tiste elemente (kakor je določeno v poglavju 4) podsistema „Vodenje in upravljanje železniškega prometa“ za visoke hitrosti, pri katerih med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture večinoma obstajajo operativni vmesniki ali pri katerih je interoperabilnost posebej koristna. Pri tem so bile ustrezno upoštevane zahteve iz Direktive 2004/49/ES (Direktiva o varnosti na železnicah).

V nadaljevanju so v Prilogi A k tej TSI določeni podrobni operativni predpisi za Evropski sistem vodenja vlakov (ETCS) in Globalni sistem mobilnih komunikacij – železnica (GSM-R).

2.2.3   Uporabnost pri obstoječih vozilih in infrastrukturi

Čeprav se večina zahtev iz te TSI nanaša na procese in postopke, se številne zahteve nanašajo tudi na fizične elemente, vlake in vozila, ki so pomembni za obratovanje.

Merila za načrtovanje teh elementov so opisana v TSI za druge podsisteme, denimo železniški vozni park. V okviru TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa je upoštevana njihova operativna funkcija.

V teh primerih se priznava, da lahko spreminjanje obstoječega železniškega voznega parka/infrastrukture, da bi izpolnili vse zahteve te TSI, pomeni velik strošek. Zato je treba zadevne zahteve uporabljati le za nove elemente, ali kadar je element dograjen ali obnovljen in potrebuje novo dovoljenje za obratovanje po členu 14(3) Direktive 96/48/ES.

2.3   Povezava med to TSI in Direktivo 2004/49/ES

Čeprav je ta TSI oblikovana v okviru Direktive o interoperabilnosti 96/48/ES (kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES), obravnava zahteve, tesno povezane z operativnimi postopki in procesi, ki se zahtevajo od upravljavca infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu, kadar ta zaprosi za varnostno dovoljenje/spričevalo iz Direktive o varnosti na železnicah (2004/49/ES).

3   Bistvene zahteve

3.1   Skladnost z bistvenimi zahtevami

V skladu s členom 4(1) Direktive 96/48/ES morajo vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti izpolnjevati bistvene zahteve, ki so določene med splošnimi zahtevami v Prilogi III k tej direktivi.

3.2   Bistvene zahteve – pregled

Bistvene zahteve zajemajo:

varnost,

zanesljivost in razpoložljivost,

zdravje,

varstvo okolja,

tehnično združljivost.

V skladu z Direktivo 96/48/ES so bistvene zahteve lahko splošno veljavne za celoten vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti ali pa so specifične za vsak podsistem in njegove komponente.

3.3   Posebni vidiki teh zahtev

Pomen splošnih zahtev za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa je opredeljen v naslednjih klavzulah.

3.3.1   Varnost

V skladu s Prilogo III k Direktivi 96/48/ES so bistvene zahteve glede varnosti, ki veljajo za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, naslednje:

Bistvena zahteva 1.1.1 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Načrtovanje, gradnja ali izdelava, vzdrževanje in spremljanje za varnost pomembnih komponent in zlasti tistih, ki so vključene v vožnjo vlakov, morajo pod ustreznimi pogoji jamčiti varnost na ravni, ki je določena za to omrežje, vključno za posebne poslabšane razmere.“

Kar zadeva podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, je ta bistvena zahteva obravnavana v specifikaciji pododdelka „vidnost vlaka“ (pododdelka 4.2.2.1 in 4.3) in „slišnost vlaka“ v pododdelkih 4.2.2.2 in 4.3.

Bistvena zahteva 1.1.2 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Parametri za sistem kolo/tir morajo izpolnjevati zahteve stabilnosti, ki so potrebne za zagotovitev varne vožnje pri največji dovoljeni hitrosti.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.1.3 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Komponente, ki se uporabljajo, morajo prenesti vse običajne in izjemne obremenitve, ki so bile ugotovljene med njihovim obratovanjem. Učinki nepredvidenih napak na varnost morajo biti omejeni z ustreznimi sredstvi.“

Kar zadeva podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, je ta bistvena zahteva obravnavana v specifikaciji pododdelka „vidnost vlaka“ (pododdelka 4.2.2.1 in 4.3).

Bistvena zahteva 1.1.4 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Načrtovanje fiksnih naprav in železniškega voznega parka ter izbira uporabljenega materiala morata biti taka, da pri požaru omejujeta nastajanje, širjenje in učinke ognja ali dima.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.1.5 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Vse naprave, ki jih bodo uporabniki upravljali, morajo biti zasnovane tako, da ne ogrožajo varnega obratovanja naprav ali zdravja in varnosti uporabnikov, kadar se uporabljajo na predvideni način, ki ni v skladu z ustreznimi navodili.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

3.3.2   Zanesljivost in razpoložljivost

Bistvena zahteva 1.2 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Spremljanje in vzdrževanje fiksnih in gibljivih komponent, ki so udeležene v vožnji vlakov, morajo biti organizirane, izvedene in kvantificirane tako, da delujejo pod predvidenimi pogoji.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

3.3.3   Zdravje

Bistvena zahteva 1.3.1 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Materiali, ki so zaradi načina uporabe lahko nevarni za zdravje tistih, ki imajo do njih dostop, se v vlakih in železniški infrastrukturi ne smejo uporabljati.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.3.2 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Te materiale je treba izbrati, razvijati in uporabljati tako, da se omeji emisija škodljivih in nevarnih dimov ali plinov, zlasti ob požaru.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

3.3.4   Varstvo okolja

Bistvena zahteva 1.4.1 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Treba je presoditi posledice vzpostavitve in delovanja vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti na okolje in jih upoštevati v fazi projektne zasnove sistema v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.4.2 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Materiali, ki se uporabljajo v vlakih in infrastrukturi, morajo preprečevati emisijo dimov ali plinov, ki so škodljivi ali nevarni za okolje, zlasti ob požaru.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.4.3 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Železniški vozni park in sistemi za dobavo energije morajo biti zasnovani in proizvedeni tako, da so elektromagnetsko združljivi z napravami, opremo in javnimi ali zasebnimi omrežji, katere lahko ovirajo.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

3.3.5   Tehnična združljivost

Bistvena zahteva 1.5 Priloge III k Direktivi 96/48/ES

„Tehnične značilnosti infrastruktur in stabilnih naprav morajo biti združljive druga z drugo in z vlaki, ki se bodo uporabljali na vseevropskem železniškem sistemu za visoke hitrosti.

Če je na nekaterih delih omrežja skladnost teh značilnosti težko doseči, je mogoče uvesti začasne rešitve, ki zagotavljajo združljivost v prihodnje.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

3.4   Vidiki, ki so posebej povezani s podsistemom Vodenje in upravljanje železniškega prometa

3.4.1   Varnost

Bistvena zahteva 2.7.1 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Usklajenost predpisov za delovanje omrežja in usposobljenost strojevodij in vlakospremnega osebja mora zagotavljati varno mednarodno obratovanje.

Vzdrževalne dejavnosti in njihova pogostost, usposabljanje in strokovnost vzdrževalcev ter sistem zagotavljanja kakovosti v vzdrževalnih centrih prevoznikov morajo zagotavljati visoko raven varnosti.“

To bistveno zahtevo obravnavajo naslednji pododdelki te specifikacije:

Identifikacija vozila (pododdelek 4.2.2.3)

Zaviranje vlaka (pododdelek 4.2.2.6)

Sestava vlaka (pododdelek 4.2.2.5)

Zahteve za potniška vozila (pododdelek 4.2.2.4)

Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju (pododdelek 4.2.2.7)

Vidnost vlaka (pododdelka 4.2.2.1 in 4.3)

Slišnost vlaka (pododdelka 4.2.2.1 in 4.3)

Odhod vlaka (pododdelek 4.2.3.3)

Upravljanje prometa (pododdelek 4.2.3.4)

Opazovanje signalov in budnik (pododdelek 4.3)

Komunikacije v zvezi z varnostjo (pododdelka 4.2.1.5 in 4.6)

Dokumentacija za strojevodje (pododdelek 4.2.1.2)

Dokumentacija za osebje prevoznikov železniškega prometa razen strojevodij (pododdelek 4.2.1.3)

Dokumentacija za osebje upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka (pododdelek 4.2.1.4)

Obratovanje v poslabšanih razmerah (pododdelek 4.2.3.6)

Upravljanje v izrednih razmerah (pododdelek 4.2.3.7)

Operativni predpisi ERTMS (pododdelek 4.4)

Poklicna usposobljenost (pododdelka 2.2.1 in 4.6)

Zdravstveni in varnostni pogoji (pododdelka 2.2.1 in 4.7)

3.4.2   Zanesljivost in razpoložljivost

Bistvena zahteva 2.7.2 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Vzdrževalne dejavnosti in njihova pogostost, usposabljanje in strokovnost vzdrževalcev ter sistem zagotavljanja kakovosti v vzdrževalnih centrih prevoznikov morajo zagotavljati visoko raven zanesljivosti in razpoložljivosti.“

To bistveno zahtevo zagotavljajo naslednji pododdelki te specifikacije:

Sestava vlaka (pododdelek 4.2.2.5)

Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju (pododdelek 4.2.2.7)

Upravljanje prometa (pododdelek 4.2.3.4)

Komunikacije v zvezi z varnostjo (pododdelek 4.2.1.5)

Obratovanje v poslabšanih razmerah (pododdelek 4.2.3.6)

Upravljanje v izrednih razmerah (pododdelek 4.2.3.7)

Poklicna usposobljenost (pododdelek 4.6)

Zdravstveni in varnostni pogoji (pododdelek 4.7)

3.4.3   Tehnična združljivost

Bistvena zahteva 2.7.3 Priloge III k Direktivi 96/48/ES:

„Usklajenost predpisov za delovanje omrežij in usposobljenost strojevodij in vlakospremnega osebja ter osebja, zadolženega za vodenje in upravljanje prometa, mora zagotavljati učinkovitost delovanja vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti.“

To bistveno zahtevo obravnavajo naslednji pododdelki te specifikacije:

Identifikacija vozila (pododdelek 4.2.2.3)

Zaviranje vlaka (pododdelek 4.2.2.6)

Sestava vlaka (pododdelek 4.2.2.5)

Zahteve za potniška vozila (pododdelek 4.2.2.4)

Komunikacije v zvezi z varnostjo (pododdelek 4.2.1.5)

Delovanje v poslabšanih razmerah (pododdelek 4.2.3.6)

Upravljanje v izrednih razmerah (pododdelek 4.2.3.7)

4   Značilnosti podsistema

4.1   Uvod

Vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti (TEN), za katerega se uporablja Direktiva 96/48/ES in katerega del je podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, je integriran sistem in treba je preveriti njegovo usklajenost. Zlasti je treba pregledati usklajenost specifikacij za podsistem, njegove vmesnike s sistemom, v katerega se vključujejo, in operativne predpise.

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, kakor je opisan v pododdelku 2.2, ob upoštevanju vseh ustreznih bistvenih zahtev zajema le elemente, določene v naslednjem oddelku.

V skladu z Direktivo 2001/14/ES je upravljavec infrastrukture v celoti odgovoren za predložitev vseh ustreznih zahtev za vlake, ki imajo dovoljenje za vožnjo po njegovem omrežju, pri čemer se upoštevajo nagibne razmere posameznih prog ter funkcionalne ali tehnične specifikacije, določene v nadaljevanju.

4.2   Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem

Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa sestavljajo:

specifikacije, ki se nanašajo na osebje,

specifikacije, ki se nanašajo na vlake,

specifikacije, ki se nanašajo na obratovanje vlaka.

4.2.1   Specifikacije, ki se nanašajo na osebje

4.2.1.1   Splošne zahteve

Ta oddelek obravnava osebje, ki sodeluje pri vodenju podsistema z izvajanjem za varnost pomembnih nalog, v katere je vključen neposreden vmesnik med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture.

Osebje prevoznika v železniškem prometu:

opravlja nalogo vožnje vlakov in je del „vlakovnega osebja“ (v tem dokumentu „strojevodja“),

opravlja naloge na vlaku (razen vožnje) in je del „vlakovnega osebja“,

opravlja naloge priprave vlakov.

Osebje upravljavca infrastrukture, ki opravlja nalogo odobritve vožnje vlakov

Zajeta področja so:

dokumentacija,

komunikacija

ter v obsegu, ki je določen v oddelku 2.2 te TSI:

usposobljenost (glej pododdelek 4.6 ter priloge H, J in L),

zdravstveni in varnostni pogoji (glej pododdelek 4.7).

4.2.1.2   Dokumentacija za strojevodje

Prevoznik v železniškem prometu, ki upravlja vlak, mora strojevodji pravočasno zagotoviti vse potrebne informacije, da ta lahko opravi svoje naloge.

Te informacije morajo upoštevati vse potrebne elemente za obratovanje v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah za proge, na katerih poteka promet, in za železniški vozni park, ki se uporablja na teh progah.

4.2.1.2.1   Pravilnik

Vsi potrebni postopki, ki veljajo za strojevodjo, morajo biti zajeti v dokumentu ali računalniški datoteki z naslovom „Pravilnik za strojevodjo“.

V „Pravilniku za strojevodjo“ so navedene zahteve, ki veljajo za vse prevožene proge in železniški vozni park, uporabljen na teh progah, v skladu z obratovanjem v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah, na katere lahko naleti strojevodja.

„Pravilnik za strojevodjo“ mora zajemati dva ločena vidika:

prvi opisuje skupne predpise in postopke, ki veljajo po vsem vseevropskem železniškem omrežju (ob upoštevanju vsebine prilog A, B in C),

drugi določa vse potrebne predpise in postopke, značilne za posameznega upravljavca infrastrukture.

Vsebovati mora postopke, ki zajemajo najmanj naslednje vidike:

varnost in zaščita osebja,

signalizacija, nadzor in vodenje,

obratovanje vlakov, tudi v poslabšanih razmerah,

vleka in železniški vozni park,

nezgode in nesreče.

Za sestavo tega dokumenta je odgovoren prevoznik v železniškem prometu.

Prevoznik v železniškem prometu mora pravilnik za strojevodjo predstaviti v enaki obliki za vso infrastrukturo, po kateri bo strojevodja vozil.

Pravilnik ima dva dodatka:

dodatek 1: Priročnik za komunikacijske postopke,

dodatek 2: Zbirka obrazcev

Prevoznik v železniškem prometu mora pravilnik za strojevodjo napisati v jeziku ene od držav članic ali v „delovnem“ jeziku enega od upravljavcev infrastrukture, za katere bodo pravila veljala. To ne bo veljalo za sporočila in obrazce, ki morajo ostati v „delovnem“ jeziku upravljavcev infrastrukture.

Postopek za pripravo in posodobitev pravilnika za strojevodjo obsega naslednje korake:

upravljavec infrastrukture (ali organizacija, ki je odgovorna za pripravo operativnih predpisov) mora prevozniku v železniškem prometu predložiti ustrezne informacije v „delovnem“ jeziku upravljavca infrastrukture,

prevoznik v železniškem prometu mora sestaviti začetni ali posodobljen dokument,

če prevoznik v železniškem prometu ne sestavi pravilnika za strojevodjo v istem jeziku, v katerem je bila ustrezna informacija prvotno predložena, mora poskrbeti za vse potrebne prevode.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III k Direktivi 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja upravljavca infrastrukture vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina dokumentacije, predložene prevoznikom v železniškem prometu, popolna in točna.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III Direktive 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina pravilnika popolna in točna.

Priloga V opisuje ta postopek v obliki diagrama in vsebuje pregled postopka.

4.2.1.2.2   Opis proge in ustrezne opreme ob progah, na katerih poteka promet

Strojevodjem je treba za proge, po katerih bodo vozili, zagotoviti opis prog in s tem povezane opreme ob progi, ki se nanaša na nalogo vožnje vlaka. Te informacije morajo biti opredeljene v enotnem dokumentu, poimenovanem „Navodila o progi“ (v pisni ali računalniški obliki).

Navodila o progi morajo zajemati vsaj naslednje podatke:

splošne obratovalne lastnosti,

oznake o nagibnih razmerah oziroma o lomu nivelete na progi,

podroben diagram proge.

4.2.1.2.2.1   Priprava navodil o progi

Navodila o progi morajo biti sestavljena v enem od jezikov držav članic, ki ga izbere prevoznik v železniškem prometu, ali v „delovnem“ jeziku, ki ga uporablja upravljavec infrastrukture.

Vsebovati morajo naslednje informacije (seznam ni dokončen):

splošne obratovalne lastnosti:

vrsta signalizacije in ustrezen prometni režim (dvotirna proga, dvosmerni promet, vožnja po levi ali desni itn.),

vrsta pogonskega vira energije,

vrsta naprav za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se vodi promet.

oznake o nagibnih razmerah oziroma o lomu nivelete na progi:

vrednosti vzponov in padcev ter njihova natančna lokacija

podroben diagram proge:

imena postaj in ključnih mest na progi ter njihov položaj;

predori – vključno z lokacijo, imenom, dolžino, posebne informacije, kakršne so dostopne poti in točke varnega izstopa ter varna mesta za evakuacijo potnikov;

bistvene lokacije, kot so nevtralni odseki železniškega omrežja,

dovoljene hitrostne omejitve za vsak zadevni tir in po potrebi različne hitrosti za nekatere vrste vlakov,

ime organizacije, odgovorne za nadzor upravljanja prometa, in imena območij nadzora upravljanja prometa,

imena in območja nadzora središč za upravljanje prometa, kot so postavljalnice,

identifikacija radijskih kanalov, ki naj se uporabijo.

Obliko Navodil o progi je treba pripraviti enako za vse infrastrukture, po katerih poteka promet vlakov enega prevoznika.

Navodila o progi sestavi prevoznik na podlagi informacij, ki jih prejme od upravljavca infrastrukture.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III k Direktivi 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja upravljavca infrastrukture vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina dokumentacije, predložene prevoznikom v železniškem prometu, popolna in točna.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III Direktive 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina pravilnika popolna in točna.

4.2.1.2.2.2   Spremenjeni elementi

Upravljavec infrastrukture mora prevoznika obvestiti o vseh elementih, ki so bodisi trajno bodisi začasno spremenjeni. O spremembah ga mora obvestiti pravočasno, da prevoznik v železniškem prometu preuči njihove posledice, posodobi dokumente in pouči osebje. Prevoznik v železniškem prometu jih mora zbrati v za to namenjenem dokumentu ali računalniški datoteki, katerih oblika je enaka za vse infrastrukture, po katerih poteka promet vlakov enega prevoznika.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III k Direktivi 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja upravljavca infrastrukture vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina dokumentacije, predložene prevoznikom v železniškem prometu, popolna in točna.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III k Direktivi 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina dokumenta o spremenjenih elementih popolna in točna.

4.2.1.2.2.3   Takojšnje obveščanje strojevodje

Postopek takojšnjega obveščanja strojevodij o vseh spremembah varnostnih ureditev na vlakovni poti morajo opredeliti zadevni upravljavci infrastrukture (postopek mora biti enoten, kjer se uporabljajo sistemi ERTMS/ETCS).

4.2.1.2.3   Vozni redi

Pošiljanje podatkov o voznih redih omogoča točnost vožnje vlakov in pomaga pri učinkovitosti storitev.

Prevoznik v železniškem prometu mora strojevodjem posredovati informacije, potrebne za normalen promet vlakov, ki vključujejo vsaj naslednje:

identifikacijo vlaka,

po potrebi dneve, ko vlaki vozijo,

kraje postanka in s tem povezana opravila,

druge časovne točke,

čas prihoda/odhoda/prevoza na vsaki od navedenih točk.

Take informacije o prometu vlakov, ki morajo temeljiti na informacijah, ki jih zagotovi upravljavec infrastrukture, se lahko pošljejo v elektronski obliki ali na papirju.

Oblika informacij za strojevodje mora biti enotna po vseh progah, po katerih vozi prevoznik v železniškem prometu.

4.2.1.2.4   Železniški vozni park

Prevoznik v železniškem prometu mora strojevodji zagotoviti vse informacije v zvezi z obratovanjem železniškega voznega parka v poslabšanih razmerah (kakor so vlaki, ki potrebujejo pomoč). Taka dokumentacija mora obravnavati tudi poseben vmesnik z osebjem upravljavca infrastrukture za tovrstne primere.

4.2.1.3   Dokumentacija za osebje prevoznikov železniškega prometa razen strojevodij

Prevoznik v železniškem prometu mora vsemu svojemu osebju (vlakovnemu ali drugemu), vključenemu v za varnost pomembne naloge, ki vsebujejo neposreden vmesnik z osebjem, opremo ali sistemi upravljavca infrastrukture, priskrbeti pravila, postopke ter posebne informacije o železniškem voznem parku in progi, potrebne za take naloge. Te informacije se uporabljajo pri obratovanju v normalnih in poslabšanih razmerah.

Struktura, oblika, vsebina ter postopek priprave in posodabljanja teh informacij za vlakovno osebje morajo biti v skladu s specifikacijo iz pododdelka 4.2.1.2 te TSI.

4.2.1.4   Dokumentacija za osebje upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka

Vse informacije, potrebne za zagotavljanje komunikacije v zvezi z varnostjo med osebjem, ki odobri vožnjo vlakov, in vlakovnim osebjem, morajo biti določene v:

dokumentih, ki opisujejo komunikacijski protokol (Priloga C),

dokumentu z naslovom Zbirka obrazcev.

Upravljavec infrastrukture mora te dokumente sestaviti v svojem „delovnem“ jeziku.

4.2.1.5   Komunikacije v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka

Za komunikacije v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu (kakor je opredeljeno v Prilogi L) in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka, se uporablja „delovni“ jezik (glej slovar), ki ga uporablja upravljavec infrastrukture na zadevni progi.

Načela za komunikacije v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem in osebjem, ki je odgovorno za odobritev vožnje vlakov, so navedena v Prilogi C.

V skladu z Direktivo 2001/14/ES je upravljavec infrastrukture odgovoren za objavo „delovnega jezika“, ki ga njegovo osebje uporablja med vsakodnevnim obratovanjem.

Kadar pa je zaradi lokalne prakse treba zagotoviti uporabo še enega jezika, mora upravljavec infrastrukture določiti zemljepisne meje njegove uporabe.

4.2.2   Specifikacije, ki se nanašajo na vlake

4.2.2.1   Vidnost vlaka

4.2.2.1.1   Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da so vlaki opremljeni s sredstvi, ki označujejo čelo in sklep vlaka.

4.2.2.1.2   Čelo vlaka

Prevoznik v železniškem prometu mora z namestitvijo in razporeditvijo prižganih belih čelnih luči zagotoviti, da je približujoči se vlak jasno viden in prepoznaven. Tako ga je kot takega mogoče razlikovati od bližnjih cestnih vozil in drugih premikajočih se predmetov.

Podrobna specifikacija je navedena v pododdelku 4.3.3.4.1.

4.2.2.2   Slišnost vlaka

4.2.2.2.1   Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da so vlaki opremljeni z zvočno opozorilno napravo, ki označuje, da se približuje vlak.

4.2.2.2.2   Nadzorna tipka

Zvočno opozorilno napravo mora biti mogoče sprožiti iz vseh voznih položajev.

4.2.2.3   Identifikacija vozila

Vsako vozilo mora imeti številko, po kateri se razlikuje od vseh drugih železniških vozil. Ta številka mora biti označena na vidnem mestu vsaj na vsaki vzdolžni stranici vozila.

Označene morajo biti tudi operativne omejitve, ki veljajo za vozilo.

Dodatne zahteve so določene v Prilogi P.

4.2.2.4   Zahteve za potniška vozila

Združljivost med potniškimi vozili in peroni na načrtovanih potniških postajališčih mora zagotavljati varen vstop in izstop.

Potniki lahko z notranje strani odprejo vrata, namenjena za njihovo uporabo, šele ko se vlak ustavi in jih vlakovno osebje sprosti.

Sprostitev vrat mora biti za vsako stran vlaka ločena. Brezhibnost zapiranja in blokiranja vrat na potniških vlakih mora biti stalno označena.

Sprostitve vrat ne sme biti mogoče sprožiti z uporabo vlečne sile. (Za namen te zahteve „sprostitev vrat“ pomeni, da je vlakovno osebje potnikom omogočilo odpiranje vrat.)

Vsa vozila, ki prevažajo potnike, morajo biti opremljena z zasilnimi izhodi.

Potniška vozila morajo biti opremljena z alarmom, ki ga lahko sprožijo potniki, ali z zasilno zavoro. Če se ta sproži, mora biti strojevodja na to takoj opozorjen, vendar mora ohraniti nadzor nad vlakom.

4.2.2.5   Sestava vlaka

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti pravila in postopke, ki jih mora upoštevati njegovo osebje, da se zagotovi skladnost vlaka z dodeljeno potjo.

Zahteve glede sestave vlaka morajo upoštevati naslednje elemente:

vozila

vsa vozila vlaka morajo izpolnjevati vse zahteve, ki veljajo na progah, po katerih bo vlak vozil,

vsa vozila vlaka morajo biti primerna za vožnjo pri največji hitrosti, pri kateri naj bi vlak vozil,

vsa vozila vlaka morajo biti vseskozi med potovanjem znotraj določenega vzdrževalnega intervala (glede časa in razdalje),

vlak

kombinacija vozil, ki sestavljajo vlak, mora ustrezati tehničnim omejitvam zadevne proge in ne sme biti daljša od največje dovoljene dolžine za odhodne in sprejemne postaje ali službena mesta,

prevoznik v železniškem prometu mora poskrbeti, da je vlak tehnično ustrezen za vožnjo in da tak ostane do konca potovanja,

teža in osna obremenitev

teža vlaka mora biti znotraj največje dovoljene teže, ki velja za odsek proge, trdnost spenjač, vlečno moč in druge ustrezne značilnosti vlaka; upoštevati je treba omejitve osne obremenitve,

največja hitrost vlaka

pri največji hitrosti, pri kateri lahko vlak vozi, je treba upoštevati morebitne omejitve na zadevni progi, zavorno učinkovitost, osno obremenitev in vrsto vozila,

kinematični razpon

kinematični profil vsakega vozila (skupaj z vsem tovorom) vlaka mora biti znotraj največjega dovoljenega za odsek proge.

Dodatne omejitve se lahko zahtevajo ali predpišejo zaradi vrste zavornega režima ali vrste vleke na posameznem vlaku.

Sestavo vlaka je treba opisati v usklajenem dokumentu sestave vlaka (glej Prilogo U).

4.2.2.6   Zaviranje vlaka

4.2.2.6.1   Minimalne zahteve zavornega sistema

Vsa vozila vlaka morajo biti povezana z neprekinjenim samodejnim zavornim sistemom, kakor je opredeljen v TSI za železniški vozni park.

Čelna in sklepna vozila (vključno z vsemi vlečnimi vozili) vseh vlakov morajo imeti delujočo samodejno zavoro.

Če se vlak po nesreči strga na dva dela, se mora ta zavora samodejno sprožiti, tako da se oba dela razstavljenih vozil ustavita.

4.2.2.6.2   Zavorna moč

Upravljavec infrastrukture se mora odločiti, ali:

prevoznikom v železniškem prometu predloži informacije, potrebne za izračun zahtevane zavorne moči za zadevne proge, vključno z informacijami glede sprejemljivih zavornih sistemov in pogojev za njihovo uporabo, ali

kot drugo možnost predloži dejansko zahtevano moč.

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti zadostno zavorno moč, tako da svojemu osebju pošlje zavorne predpise, ki jih mora spoštovati.

Informacije, ki jih potrebuje prevoznik v železniškem prometu za izračun zavorne moči, potrebne za ustavitev in mirovanje vlaka, morajo upoštevati nagibne razmere vseh zadevnih prog, dodeljeno pot in razvoj sistema ERTMS/ETCS.

Dodatne zahteve so določene v Prilogi T.

4.2.2.7   Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju

4.2.2.7.1   Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu mora določiti postopek, s katerim zagotovi, da vsa varnostna oprema na vlaku v celoti deluje in da vlak lahko varno vozi.

Prevoznik v železniškem prometu mora upravljavca infrastrukture obvestiti o vseh spremembah značilnosti vlaka, ki vplivajo na zmogljivost, ali morebitnih spremembah, zaradi katerih na dodeljeni poti ne bi bilo prostora za vlak.

Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu morata opredeliti in posodabljati pogoje in postopke za vožnjo vlakov v poslabšanih razmerah.

4.2.2.7.2   Zahtevani podatki

Podatki, potrebni za varno in učinkovito obratovanje, in postopek, s katerim je treba te podatke sporočiti, morajo zajemati:

identifikacijo vlaka,

navedbo prevoznika v železniškem prometu, ki je odgovoren za vlak,

dejansko dolžino vlaka,

ali vlak nenačrtovano prevaža potnike ali živali,

vse operativne omejitve z navedbo zadevnega vozila (profil, omejitve hitrosti itd.),

informacije, ki jih upravljavec infrastrukture potrebuje za prevoz nevarnega blaga.

Prevoznik v železniškem prometu mora določiti postopek, s katerim zagotovi, da so ti podatki upravljavcu infrastrukture na voljo pred odhodom vlaka.

Prevoznik v železniškem prometu mora določiti postopek za obveščanje upravljavca infrastrukture, če vlak ne bo zasedel dodeljene poti ali je odpovedan.

4.2.3   Specifikacije, ki se nanašajo na obratovanje vlaka

4.2.3.1   Načrtovanje vlaka

Upravljavec infrastrukture mora sporočiti, kateri podatki so potrebni, kadar se prosi za vlakovno pot. Dodatni vidiki v zvezi s tem so določeni v Direktivi 2001/14/ES.

4.2.3.2   Identifikacija vlakov

Identifikacija vlaka mora biti nedvoumna.

Zahteve so določene v Prilogi R.

4.2.3.3   Odhod vlaka

4.2.3.3.1   Preverjanja in preskusi pred odhodom

Prevoznik v železniškem prometu mora v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka v točki 4.1 te TSI in vseh veljavnih predpisih opredeliti preverjanja in preskuse (predvsem glede zavor), ki jih je treba opraviti pred odhodom.

4.2.3.3.2   Obveščanje upravljavca infrastrukture o obratovalnem stanju vlaka

Prevoznik v železniškem prometu mora pred odhodom in med potovanjem obvestiti upravljavca infrastrukture o vseh nepravilnostih, ki vplivajo na vlak ali njegovo obratovanje in imajo lahko negativne posledice za vožnjo vlaka.

4.2.3.4   Upravljanje prometa

4.2.3.4.1   Splošne zahteve

Upravljanje prometa mora zagotavljati varno, učinkovito in točno obratovanje železniškega sistema, vključno z učinkovitim odpravljanjem motenj v prevozu.

Upravljavec infrastrukture mora določiti postopke in sredstva za:

sprotno upravljanje vlakov,

operativne ukrepe za vzdrževanje največje mogoče zmogljivosti infrastrukture pri dejanskih ali predvidenih zamudah ali nezgodah in

obveščanje prevoznikov v železniškem prometu v teh primerih.

Po dogovoru z upravljavcem infrastrukture se lahko uvedejo še morebitni dodatni postopki, ki jih zahteva prevoznik in vplivajo na vmesnik z upravljavcem infrastrukture.

4.2.3.4.2   Javljanje vlaka

4.2.3.4.2.1   Podatki, potrebni za javljanje položaja vlaka

Upravljavec infrastrukture mora:

zagotoviti način za takojšnje evidentiranje časov odhoda, prihoda ali prevoza vlaka na vnaprej določenih točkah javljanja v svojem omrežju in vrednost časa delta,

posredovati posebne podatke, potrebne v zvezi z javljanjem položaja. Te informacije morajo vsebovati:

identifikacijo vlaka,

navedbo točke javljanja,

progo, po kateri vozi vlak,

načrtovani čas na točki javljanja,

dejanski čas na točki javljanja (in ali gre za odhod, prihod ali prevoz – za vmesne točke javljanja, na katerih se vlak javi, je treba ločeno predložiti čase prihoda in odhoda),

prezgodnji prihod ali zamudo na točki javljanja v minutah,

začetno pojasnilo vsake posamezne zamude, daljše od 10 minut, ali kakor to zahteva režim spremljanja delovanja,

navedbo, da javljanje vlaka zamuja, in zamudo v minutah,

morebitno prejšnjo identifikacijo vlaka,

odpoved celotnega potovanja ali dela potovanja vlaka.

4.2.3.4.2.2   Predvideni čas predaje

Upravljavec infrastrukture mora imeti vzpostavljen postopek, ki omogoča navedbo ocenjenega števila minut odklona od načrtovanega časa, ko naj bi en upravljavec infrastrukture predal vlak drugemu.

Vključevati mora informacije o motnjah v prevozu (opis in lokacija problema).

4.2.3.4.3   Nevarno blago

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopke za nadzor prevoza nevarnega blaga.

Ti postopki morajo vsebovati:

obstoječe evropske standarde, kakor je določeno v Direktivi 96/49/ES, za ugotavljanje nevarnega blaga na vlakih,

obvestilo strojevodji o prisotnosti in položaju nevarnega blaga na vlaku,

informacije, ki jih upravljavec infrastrukture potrebuje za prevoz nevarnega blaga,

določitev načinov sporazumevanja in načrtovanje posebnih ukrepov za izredne razmere, povezane s tem blagom, v sodelovanju z upravljavcem infrastrukture.

4.2.3.4.4   Kakovost obratovanja

Upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu imajo na voljo postopke za spremljanje učinkovitega delovanja vseh zadevnih storitev.

Postopki spremljanja so načrtovani za analizo podatkov in ugotavljanje temeljnih pojavov pri človeških in sistemskih napakah. Rezultati te analize se uporabljajo za uvajanje izboljšav, namenjenih za odpravo ali ublažitev dogodkov, ki bi lahko ogrozili učinkovito delovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti.

Kadar bi bile te izboljšave lahko koristne za celotno omrežje, ki vključuje še druge upravljavce infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu, se te ob spoštovanju poslovne skrivnosti ustrezno sporočijo.

Upravljavec infrastrukture v čim krajšem času analizira dogodke, ki bistveno ovirajo obratovanje. Če je to primerno in zlasti kadar primer zadeva njihovega uslužbenca, k sodelovanju pri analizi povabi prevoznike v železniškem prometu, udeležene v zadevnem dogodku. Kadar izsledki analize privedejo do priporočil za izboljšave omrežja, namenjene odpravi ali ublažitvi vzrokov za nesreče/nezgode, se ta priporočila sporočijo ustreznim upravljavcem infrastrukture in zadevnim prevoznikom v železniškem prometu.

Ti postopki se dokumentirajo in opravi se notranja presoja.

4.2.3.5   Evidentiranje podatkov

Podatke, ki se nanašajo na vožnjo vlaka, je treba evidentirati in hraniti za naslednje namene:

podporo sistematičnemu spremljanju varnosti kot sredstvu za preprečevanje nezgod in nesreč,

ugotavljanje delovanja strojevodje, vlaka in infrastrukture v času pred nezgodo ali nesrečo in (če je primerno) takoj po njej, s čimer je mogoče ugotoviti vzroke, povezane z vožnjo ali opremo vlaka, na podlagi tega pa sprejeti nove in spremenjene ukrepe, da se to ne bi ponovilo,

evidentiranje informacij v zvezi z delovanjem in, kjer je to primerno, delovnim časom lokomotive/vlečnega vozila in strojevodje.

Iz evidentiranih podatkov mora biti mogoče razbrati:

datum in čas evidentiranja,

natančno zemljepisno lokacijo evidentiranega primera (razdalja v kilometrih od prepoznavne lokacije),

identifikacijo vlaka,

identiteto strojevodje.

Zahteve glede hranjenja, občasnega vrednotenja in dostopa do teh podatkov so določene v ustreznih nacionalnih predpisih države članice:

v kateri ima prevoznik v železniškem prometu licenco (za podatke, evidentirane na vozilu) ali

države članice, v kateri je infrastruktura (za podatke, evidentirane zunaj vlaka).

4.2.3.5.1   Evidentiranje nadzornih podatkov zunaj vlaka

Upravljavec infrastrukture mora evidentirati najmanj naslednje podatke:

okvaro opreme ob progah, ki je povezana z vožnjo vlakov (signalizacija, kretnice itd.),

ugotovitev pregretosti osnih ležajev,

komunikacijo med strojevodjo in osebjem upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka.

4.2.3.5.2   Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku

Prevoznik v železniškem prometu mora evidentirati najmanj naslednje podatke:

neupoštevanje signalov za nevarnost ali „dovoljenja za konec vožnje“,

uporabo zasilne zavore,

hitrost, pri kateri vozi vlak,

vse osamitve ali prekrivanja kontrolnih (signalnih) sistemov na vlaku,

delovanje zvočne opozorilne naprave (piščali),

delovanje vzvodov vrat (odpiranje, zapiranje),

zaznavo detektorjev pregretosti osnih ležajev na vlaku, če so nameščeni,

navedbo kabine, za katero se evidentirajo podatki, ki jih je treba preveriti,

podatke za evidentiranje delovnega časa strojevodij.

4.2.3.6   Delovanje v poslabšanih razmerah

4.2.3.6.1   Obvestilo drugim uporabnikom

Upravljavci infrastrukture morajo skupaj s prevozniki v železniškem prometu določiti postopek za takojšnje medsebojno obveščanje o morebitnih razmerah, ki ovirajo varnost, delovanje in/ali razpoložljivost železniškega omrežja ali železniškega voznega parka.

4.2.3.6.2   Obvestilo strojevodjem

Upravljavec infrastrukture mora pri vsakem obratovanju v poslabšanih razmerah, ki je povezano z njegovo pristojnostjo, dati strojevodjem uradna navodila o ukrepih za varno premagovanje poslabšanih razmer.

4.2.3.6.3   Dogovorjeni postopki ob nepredvidenih dogodkih

Upravljavec infrastrukture mora skupaj s prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo na njegovi infrastrukturi, in če je primerno, s sosednjimi upravljavci infrastrukture opredeliti, objaviti in omogočiti ustrezne ukrepe za nepredvidene dogodke ter dodeliti naloge na osnovi zahteve po zmanjšanju negativnih posledic zaradi delovanja v poslabšanih razmerah.

Zahteve glede načrtovanja in odziv na take dogodke morajo biti sorazmerni z naravo in morebitno resnostjo poslabšanja razmer.

Ti ukrepi, ki morajo vsebovati najmanj načrte za vzpostavitev „normalnega“ stanja omrežja, lahko obravnavajo tudi:

okvare železniškega voznega parka (na primer tiste, ki bi lahko povzročile večje motnje v prometu, postopke za pomoč vlakom v okvari),

okvare infrastrukture (na primer kadar pride do izpada električne energije ali nastopijo razmere, zaradi katerih se lahko vlaki preusmerijo z dodeljene poti),

izredne vremenske razmere.

Upravljavec infrastrukture mora vzpostaviti in posodabljati podatke o ključnem osebju upravljavca infrastrukture in prevoznika v železniškem prometu, ki ga je mogoče poklicati pri motnjah v prevozu, zaradi katerih nastopi delovanje v poslabšanih razmerah. Vsebovati morajo kontaktne številke med delovnim časom in zunaj njega.

Prevoznik v železniškem prometu mora te podatke poslati upravljavcu infrastrukture in ga obveščati o vseh morebitnih spremembah.

Upravljavec infrastrukture mora obveščati prevoznike v železniškem prometu o vseh morebitnih spremembah svojih podatkov.

4.2.3.7   Upravljanje v izrednih razmerah

Upravljavec infrastrukture ob posvetovanju z:

vsemi prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo na njegovi infrastrukturi, ali

če je primerno, predstavniškimi organi prevoznikov v železniškem prometu, ki obratujejo na njegovi infrastrukturi, ali

po potrebi s sosednjimi upravljavci infrastrukture,

lokalnimi oblastmi in

po potrebi predstavniki služb za ukrepanje v sili na lokalni ali nacionalni ravni, vključno z gasilskimi in reševalnimi službami,

in v skladu z Direktivo 2004/49/ES opredeli, objavi ter omogoči ustrezne ukrepe za obvladovanje izrednih razmer in ponovno vzpostavitev normalnega delovanja proge.

Taki ukrepi praviloma zajemajo:

trke,

požare na vlakih,

evakuacijo vlakov,

nesreče v predorih,

nezgode, ki zadevajo nevarno blago,

iztirjenja.

Prevoznik v železniškem prometu upravljavcu infrastrukture predloži vse posebne informacije glede teh okoliščin, zlasti glede popravil ali ponovnega utirjanja. (Glej tudi določbo 4.2.7.5 v TSI Tovorni vagoni železniškega voznega parka za konvencionalne hitrosti.)

Poleg tega ima prevoznik v železniškem prometu vzpostavljene postopke za obveščanje potnikov o izrednih razmerah na vozilu in o varnostnih ukrepih.

4.2.3.8   Pomoč vlakovnemu osebju ob nezgodi ali večji okvari železniškega voznega parka

Prevoznik v železniškem prometu določi ustrezne postopke za pomoč vlakovnemu osebju v poslabšanih razmerah, da bi preprečili ali zmanjšali zamude zaradi tehničnih ali drugih napak železniškega voznega parka (npr. načine sporazumevanja, ukrepe ob evakuaciji vlaka).

4.3   Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

Skladno z bistvenimi zahtevami iz poglavja 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike naslednje:

4.3.1   Vmesniki s TSI Infrastruktura

4.3.1.1   Opazovanje signalov

Strojevodja mora opazovati signale, ki morajo biti strojevodji vidni z njegovega normalnega voznega položaja. Isto velja za druga progovna znamenja, če so povezana z varnostjo.

Progovna znamenja in signalne oznake morajo biti načrtovani tako usklajeno, da je to omogočeno. Pri tem je treba upoštevati:

da so ustrezno nameščeni, tako da žarometi vlaka omogočajo strojevodji prebrati informacijo,

ustreznost in jakost osvetlitve, kadar je treba informacijo osvetliti,

kadar se uporablja odsevanje, morajo biti odsevne lastnosti uporabljenega materiala v skladu z ustreznimi specifikacijami, znamenja pa izdelana tako, da lahko strojevodja ob pomoči žarometov na vlaku informacijo z lahkoto prebere.

4.3.1.2   Potniška vozila

Združljivost med potniškimi vozili in peroni na načrtovanih potniških postajališčih mora zagotavljati varen vstop in izstop.

Upoštevana mora biti minimalna razdalja med peronom in deli vozil pod električno napetostjo.

4.3.1.3   Poklicna usposobljenost

Obstaja vmesnik s pododdelkom 2.2.1 te TSI in pododdelkom 4.6 infrastrukturne TSI za visoke hitrosti.

4.3.2   Vmesniki s TSI Nadzor-vodenje in signalizacija

4.3.2.1   Evidentiranje nadzornih podatkov

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa določa operativne zahteve za evidentiranje nadzornih podatkov (glej pododdelek 4.2.3.5 te TSI), ki jih mora izpolnjevati podsistem Nadzor-vodenje (glej oddelek 4.2.15 TSI Nadzor-vodenje in signalizacija vseevropskega železniškega omrežja za visoke hitrosti).

4.3.2.2   Budnik

Kjer infrastruktura to omogoča, ta naprava samodejno sporoči proženje v signalizacijski kontrolni center. Med to operativno zahtevo in pododdelkom 4.2.2 v TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti obstaja vmesnik, povezan s sistemom ERTMS.

4.3.2.3   Operativni predpisi ERTMS/ETCS in ERTMS/GSM-R

Priloga A te TSI ima vmesnik s FRS in SRS za ERTMS/ETCS, FRS in SRS za ERTMS/GSM-R, podrobno navedenimi v Prilogi A TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti.

Obstaja tudi vmesnik med pododdelkom 4.4 te TSI in Prilogo A TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti v zvezi z informativnimi navodili o pravilih, načelih in izvajanju ERTMS.

Obstaja tudi vmesnik s specifikacijami za vmesnik ETCS med strojevodjem in strojem (DMI) (oddelek 4.2.13 TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti) in specifikacijami za DMI EIRENE (oddelek 4.2.14 TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti).

Obstaja vmesnik med Prilogo A te TSI in pododdelkom 4.2.2 TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti v zvezi z osamitvijo funkcionalnosti ETCS na vozilu.

4.3.2.4   Opazovanje signalov in progovnih znamenj

Strojevodja mora opazovati signale in progovna znamenja, ki morajo biti strojevodji vidni z njegovega normalnega voznega položaja. To velja tudi za druge znake ob progi, če so povezani z varnostjo.

Progovna znamenja, znaki in signalne oznake so načrtovani tako usklajeno, da je to omogočeno. Pri tem je treba upoštevati:

da so ustrezno nameščeni, tako da žarometi vlaka omogočajo strojevodji prebrati informacijo,

ustreznost in jakost osvetlitve, kadar je treba informacijo osvetliti,

kadar se uporablja odsevanje, morajo biti odsevne lastnosti uporabljenega materiala v skladu z ustreznimi specifikacijami, znaki pa izdelani tako, da lahko strojevodja ob pomoči žarometov na vlaku informacijo z lahkoto prebere.

Obstaja vmesnik s pododdelkom 4.2.16 TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti glede zunanjega vidnega polja strojevodje. V prihodnji različici Priloge A TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti bo tudi nova točka o progovnih znamenjih za proge, opremljene s sistemom ETCS.

4.3.2.5.   Zaviranje vlaka

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.6.2 te TSI in pododdelkom 4.3.1.5 (Zagotovljena zavorna moč vlaka in značilnosti) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti.

4.3.2.6   Uporaba posipanja s peskom: Osnovne postavke v zvezi s poklicno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo H in Prilogo B (§C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov ob progi) in § 4.1 dodatka 1 k Prilogi A (kakor je navedeno v pododdelku 4.3.1.10) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti na drugi strani.

4.3.2.7   Evidentiranje podatkov in ugotavljanje pregretosti osnih ležajev

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.3.5 te TSI na eni strani in točkami 5, 7 in 55 pododdelka 4.2.2 (Funkcionalnost ETCS na vozilu) v Prilogi A in pododdelkom 4.2.10 (HABD (Detektor pregretosti osnih ležajev)) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti na drugi strani. V prihodnje bo obstajal vmesnik s Prilogo B TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa, ko bo rešena odprta točka v Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti.

4.3.3   Vmesniki s TSI Železniški vozni park

4.3.3.1   Zaviranje

Obstajajo vmesniki med pododdelki 4.2.2.5.1, 4.2.2.6.1 in 4.2.2.6.2 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa ter pododdelkoma 4.2.4.1 in 4.2.4.3 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.

Obstaja tudi vmesnik med pododdelkom 4.2.4.5 (Zavore na vrtinčne tokove) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti in pododdelkom 4.2.2.6.2 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Obstaja tudi vmesnik med pododdelkom 4.2.4.6 (Zaščita imobiliziranega vlaka) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti in pododdelkom 4.2.2.6.2 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Obstaja tudi vmesnik med pododdelkom 4.2.4.7 (Delovanje zavor na ostrih nagibih) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti ter pododdelkoma 4.2.2.6.2 in 4.2.1.2.2.3 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

4.3.3.2   Zahteve za potniška vozila

Obstajajo vmesniki med pododdelkom 4.2.2.4 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa ter pododdelki 4.2.2.4 (Vrata), 4.2.5.3 (Alarmi), 4.3.5.16 (Potniški alarmni signal) in 4.2.7.1 (Zasilni izhodi) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.

4.3.3.3   Vidnost vlaka

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa določa, da so osnovne zahteve za vidnost vlakov, ki jih mora opredeliti podsistem Železniški vozni park, prikazane v naslednjih določbah.

4.3.3.3.1   Na čelnem vozilu vlaka v smeri potovanja

Naprej obrnjeni sprednji del čelnega vozila vlaka mora biti opremljen s tremi lučmi v obliki enakokrakega trikotnika, kakor prikazuje slika. Te luči so vedno prižgane, kadar vlak vozi s tega konca.

Image

Prednje luči morajo optimizirati opaznost vlaka (npr. za delavce na tirih in uporabnike javnih križišč), zagotavljati strojevodji zadostno vidnost (osvetlitev proge pred njim, progovnih znamenj/signalnih oznak itd.) ponoči in ob slabi vidljivosti in ne zaslepijo strojevodij nasproti vozečih vlakov.

Razmik, višina nad tiri, premer, intenzivnost luči, dimenzije in oblika oddajanega snopa svetlobe podnevi in ponoči morajo biti standardizirani.

Obstaja vmesnik s pododdelkom 4.2.7.4.1 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti in pododdelkom 4.2.2.1.2 te TSI.

4.3.3.3.2   Na sklepu vlaka

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.1.3 te TSI in pododdelkom 4.2.7.4.1 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.

4.3.3.4   Slišnost vlaka

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa določa, da je osnovna zahteva za slišnost vlakov, ki jo mora izpolnjevati podsistem Železniški vozni park, ta, da je vlak sposoben naznaniti svojo prisotnost z zvočnim opozorilom.

Zvoki, ki jih oddaja opozorilna naprava, frekvenca in jakost teh zvokov ter način, kako strojevodja sproži napravo, so standardizirani.

Obstaja vmesnik s pododdelkom 4.2.7.4.2 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti in pododdelkom 4.2.2.2 te TSI.

4.3.3.5   Opazovanje signalov

Strojevodja mora opazovati signale, signali pa morajo biti strojevodji vidni. Isto velja za druga progovna znamenja, če so povezana z varnostjo.

Kabine za strojevodje so načrtovane tako usklajeno, da strojevodja iz svojega normalnega voznega položaja z lahkoto vidi prikazano informacijo.

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.4 te TSI in pododdelkom 4.2.2.7 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.

4.3.3.6   Budnik

Naprava za spremljanje odzivov strojevodje, ki ustavi vlak, če se strojevodja ne odzove v času, ki ga je treba določiti.

Glede budnika obstaja vmesnik med pododdelkoma 4.3.3.2 in 4.3.3.7 te TSI ter pododdelkom 4.2.7.9 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.

4.3.3.7   Sestava vlaka in Priloga B

Obstaja vmesnik med:

pododdelki 4.2.2.5, 4.2.3.6.3 in 4.2.3.7 te TSI na eni strani

in pododdelki 4.2.2.2.b (Končne spenjače in spenjalni sistemi za reševanje vlakov) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti ter njegovo Prilogo K, prav tako pododdelkom 4.2.3.5 (Maksimalna dolžina vlaka) na drugi strani

v zvezi z:

največjo dovoljeno težo vlaka na maksimalnem vzponu ali padcu na zadevni progi,

maksimalno dolžino vlaka in

pospeškom pri prečnem nagibu proge.

4.3.3.8   Parametri železniškega voznega parka, ki vplivajo na zemeljske sisteme za spremljanje vlakov in dinamično vedenje voznega parka

Obstajajo vmesniki med pododdelkoma 4.2.3.3.2 in 4.2.3.4 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti in pododdelkom 4.2.3.6 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

4.3.3.9   Posipanje s peskom

Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo H in Prilogo B (§ C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.3.10 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti na drugi strani.

4.3.3.10   Sestava vlaka, prilogi H in J

Glede poznavanja funkcij železniškega voznega parka med vlakovnim osebjem obstajajo vmesniki med pododdelkom 4.2.2.5 ter prilogama H in J te TSI s pododdelkoma 4.2.1.2 (Projektiranje vlaka) in 4.2.7.11 (Koncepti spremljanja in diagnostike) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.

4.3.3.11   Dogovorjeni postopek ob nepredvidenih dogodkih in upravljanje v izrednih razmerah

Obstaja vmesnik med pododdelkoma 4.2.3.6.3 in 4.2.3.7 te TSI ter pododdelkom 4.2.2.2 (Končne spenjače in spenjalni sistemi za reševanje vlakov) in Prilogo K TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.

Obstaja tudi vmesnik med pododdelkoma 4.2.3.6 in 4.2.3.7 te TSI ter pododdelkoma 4.2.7.1 (Ukrepi v sili) in 4.2.7.2 (Požarna varnost) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.

4.3.3.12   Evidentiranje podatkov

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.3.5.2 (Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku) te TSI ter pododdelkom 4.2.7.11 (Koncepti spremljanja in diagnostike) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.

4.3.3.13   Aerodinamični učinki na gramozno gredo

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.3.11 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti in pododdelkom 4.2.1.2.2.3 te TSI.

4.3.3.14   Okoljske razmere

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.6.1 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti ter pododdelkoma 4.2.2.5 in 4.2.3.3.2 te TSI.

4.3.3.15   Bočni veter

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.6.3 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti ter pododdelkoma 4.2.1.2.2.3 in 4.2.3.6 te TSI.

4.3.3.16   Maksimalno nihanje tlaka v predorih

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.6.4 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti ter pododdelkoma 4.2.1.2.2.3 in 4.2.3.6 te TSI.

4.3.3.17   Zunanji hrup

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.6.5 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti in pododdelkom 4.2.3.7 te TSI.

4.3.3.18   Požarna varnost

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.7.2 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti in pododdelkom 4.2.3.7 te TSI.

4.3.3.19   Postopki dviga/reševanja

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.7.5 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti in pododdelkom 4.2.3.7 te TSI.

4.3.3.20   Koncepti spremljanja in diagnostike

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.7.11 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti ter prilogama H in J te TSI.

4.3.3.21   Posebne specifikacije za dolge predore

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.7.12 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti ter pododdelki 4.2.1.2.2.1, 4.2.3.7 in 4.6.3.2.3.3 te TSI.

4.3.3.22   Zahteve glede zmogljivosti vlečne sile

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.8.1 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti ter pododdelkoma 4.2.2.5 in 4.2.3.3.2 te TSI.

4.3.3.23   Zahteve glede vlečne adhezije

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.8.2 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti ter pododdelki 4.2.3.3.2, 4.2.3.6 in 4.2.1.2.2 te TSI.

4.3.3.24   Funkcionalne in tehnične specifikacije glede pogonskega vira energije

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.8.3 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti ter pododdelkoma 4.2.3.6 in 4.2.1.2.2 te TSI.

4.3.4   Vmesniki s TSI Energijski podsistem za visoke hitrosti

Obstaja vmesnik s pododdelkom 2.2.1 te TSI in pododdelkom 4.6 energijske TSI za visoke hitrosti.

4.3.5   Vmesniki s TSI Varnost v železniških predorih

Več zahtev TSI Varnost v železniških predorih se dopolnjuje z elementi TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa. Podrobno so navedene v pododdelku 4.3.4 TSI Varnost v železniških predorih.

Obstaja poseben vmesnik med pododdelkom 4.2.5.1.3.2 TSI Varnost v železniških predorih in pododdelkom 4.6.3.2.3.3 te TSI.

4.3.6   Vmesniki s TSI za osebe z zmanjšano gibljivostjo

Več zahtev TSI za osebe z zmanjšano gibljivostjo se dopolnjuje z elementi TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa. Podrobno so navedene v pododdelkih 4.1.4 in 4.2.4 TSI za osebe z zmanjšano gibljivostjo.

4.4   Operativni predpisi

Predpisi in postopki, ki omogočajo usklajeno delovanje novih in drugačnih strukturnih podsistemov za uporabo v vseevropskem železniškem omrežju, zlasti tisti, ki so neposredno povezani z novim sistemom za vodenje in signalizacijo vlakov, so v enakih razmerah enaki.

V ta namen so bili sestavljeni operativni predpisi za Evropski sistem vodenja vlakov (ETCS) in Globalni sistem mobilnih komunikacij – železnica (GSM-R). Določeni so v Prilogi A.

Prilogo A (Predpisi in načela za ETCS in GSM-R) dopolnjujeta naslednja informativna dokumenta:

Predstavitveno poročilo o predpisih in načelih ETCS/GSM-R (EEIG Ref.: 05E374)

Priporočila za uvajanje ERTMS (EEIG Ref.: 05E375)

Drugi operativni predpisi, ki jih je mogoče standardizirati po vsem vseevropskem železniškem omrežju, so določeni v Prilogi B.

Ker se uporaba teh predpisov načrtuje za celotno vseevropsko železniško omrežje, je popolna usklajenost zelo pomembna. Edina organizacija, ki jih lahko spreminja, je ERA, ki je pristojna za sprotno posodabljanje prilog A, B in C k tej TSI.

4.5   Predpisi glede vzdrževanja

Se ne uporabljajo.

4.6   Poklicna usposobljenost

V skladu s pododdelkom 2.2.1 te TSI ta oddelek obravnava poklicno in jezikovno usposobljenost ter postopek preverjanja, ki se zahteva, da osebje pridobi to usposobljenost.

4.6.1   Poklicna usposobljenost

Osebje (vključno z izvajalci) prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture mora pridobiti ustrezno poklicno usposobljenost za opravljanje vseh potrebnih nalog v zvezi z varnostjo v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah. Taka usposobljenost zajema strokovno znanje in sposobnost uporabe tega znanja v praksi.

Osnovne postavke v zvezi s poklicno usposobljenostjo za posamezne naloge so navedene v prilogah H, J in L.

4.6.1.1   Strokovno znanje

Ob upoštevanju teh prilog in odvisno od nalog posameznega delavca bo zahtevano znanje zajemalo naslednje:

splošno obratovanje železnic s posebnim poudarkom na dejavnosti, pomembni za varnost:

načela delovanja sistema varnega upravljanja njihovih organizacij,

vloge in odgovornosti ključnih oseb, ki sodelujejo pri interoperabilnem obratovanju,

ocena nevarnosti, zlasti v zvezi s tveganji pri obratovanju železnice in sistemih za električno vleko,

ustrezno poznavanje nalog v zvezi z varnostjo pri postopkih in vmesnikih za:

proge in opremo ob progi,

železniški vozni park,

okolje.

4.6.1.2   Sposobnost uporabe znanja v praksi

Da bo osebje sposobno uporabljati to znanje v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah, mora temeljito poznati:

metodo in načela za uporabo teh predpisov in postopkov,

postopek za uporabo opreme ob progi in železniškega voznega parka ter vse posebne opreme v zvezi z varnostjo,

načela sistema varnega upravljanja za preprečevanje nepotrebnih nevarnosti za ljudi in za proces

in imeti splošno sposobnost prilagajanja različnim okoliščinam, s katerimi se lahko posameznik sreča.

V skladu z določbo 2 v Prilogi III k Direktivi 2004/49/ES morajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture vzpostaviti sistem upravljanja usposobljenosti, s katerim bodo poskrbeli za preverjanje in ohranjanje posamezne usposobljenosti svojega osebja. Poleg tega se po potrebi zagotovi usposabljanje, s katerim se poskrbi za posodabljanje znanja in spretnosti, zlasti v zvezi s slabostmi ali pomanjkljivostmi v delovanju sistema ali posameznika.

4.6.2   Jezikovna usposobljenost

4.6.2.1   Načela

Upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu morajo zagotoviti, da je njihovo ustrezno osebje usposobljeno za uporabo komunikacijskih protokolov in načel, določenih v tej TSI.

Kadar upravljavec infrastrukture uporablja drug „delovni“ jezik, kakor ga navadno uporablja osebje prevoznika v železniškem prometu, mora tako jezikovno in komunikacijsko usposabljanje obsegati pomemben del skupnega sistema upravljanja usposobljenosti prevoznika v železniškem prometu.

Osebje prevoznika v železniškem prometu, katerega naloga je sporazumevanje z osebjem upravljavca infrastrukture v zvezi z za varnost pomembnimi zadevami v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah, obvlada „delovni“ jezik upravljavca infrastrukture na zadostni ravni.

4.6.2.2   Raven znanja

Raven znanja jezika upravljavca infrastrukture mora biti zadostna zaradi varnostnih razlogov:

Strojevodja mora znati najmanj:

pošiljati in razumevati sporočila, opredeljena v Prilogi C k tej TSI,

učinkovito se sporazumevati v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah,

izpolnjevati obrazce, povezane z uporabo zbirke obrazcev.

Drugo vlakovno osebje, katerega naloge zahtevajo sporazumevanje z upravljavcem infrastrukture glede za varnost pomembnih zadev, mora biti usposobljeno najmanj za pošiljanje in razumevanje informacij o vlaku in njegovem obratovalnem stanju.

Napotki o primernih ravneh usposobljenosti so opredeljeni v Prilogi E. Raven znanja za strojevodje je najmanj raven 3. Raven znanja za osebje, ki spremlja vlak, je najmanj 2.

4.6.3   Začetno in trajno preverjanje osebja

4.6.3.1   Osnovne postavke

V skladu z določbo 2 v Prilogi III k Direktivi 2004/49/ES morajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture opredeliti postopek preverjanja za svoje osebje. Priporočeno je, da se upoštevajo vse naslednje postavke:

A.

Izbira osebja

ocena izkušenj in sposobnosti,

ocena sposobnosti rabe zahtevanega tujega jezika ali tujih jezikov ali sposobnosti njihovega učenja.

B.

Začetno poklicno izobraževanje

analiza potreb po usposabljanju,

viri usposabljanja,

usposabljanje inštruktorjev.

C.

Začetno preverjanje

osnovni pogoji (najnižja starost strojevodij …),

program preverjanja, vključno s praktičnim prikazom,

usposobljenost inštruktorjev,

izdaja spričevala o usposobljenosti.

D.

Ohranjanje usposobljenosti

načela ohranjanja usposobljenosti,

zlasti za osebje, ki opravlja nalogo vožnje vlaka, se usposobljenost preverja najmanj enkrat na leto,

metode, ki jih je treba uporabljati,

formalizacija postopka ohranjanja usposobljenosti,

postopek preverjanja.

E.

Osvežitveno usposabljanje

načela za trajno usposabljanje (vključno z jezikovnim).

4.6.3.2   Analiza potreb po usposabljanju

4.6.3.2.1   Oblikovanje analize potreb po usposabljanju

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture morajo opraviti analizo potreb po usposabljanju svojega ustreznega osebja.

Ta analiza mora določiti obseg in kompleksnost ter upoštevati tveganja, povezana z obratovanjem vlakov v vseevropskem železniškem omrežju, zlasti v zvezi s človeškimi zmožnostmi in omejitvami (človeški dejavnik), do katerih lahko pride zaradi:

razlik v praksah delovanja med upravljavci infrastrukture in tveganj, povezanih z zamenjavo med njimi,

razlik med nalogami, operativnimi postopki in komunikacijskimi protokoli,

morebitnih razlik v „delovnem“ jeziku, ki ga uporablja osebje upravljavca infrastrukture,

lokalnih operativnih navodil, ki lahko vsebujejo posebne postopke ali posebno opremo, ki se uporablja v nekaterih primerih, na primer poseben predor.

Napotki glede elementov, ki naj bi se upoštevali, so navedeni v prilogah iz pododdelka 4.6.1 zgoraj. Po potrebi se uporabljajo postavke usposabljanja osebja, ki to upoštevajo.

Nekatere postavke iz teh prilog zaradi vrste obratovanja, ki ga predvideva prevoznik v železniškem prometu, ali zaradi narave omrežja, ki ga vodi upravljavec infrastrukture, mogoče ne bodo primerne. V analizi potreb po usposabljanju se navedejo elementi, ki veljajo za neprimerne, in razlogi za to.

4.6.3.2.2   Posodabljanje analize potreb po usposabljanju

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture opredelijo postopek za pregled in posodabljanje svojih potreb po usposabljanju, pri čemer upoštevajo zadeve, kakor so prejšnje presoje, povratne informacije sistema ter znane spremembe predpisov in postopkov, infrastrukture in tehnologije.

4.6.3.2.3   Posebne postavke za vlakovno osebje in pomožno osebje

4.6.3.2.3.1   Znanje o progah

Prevoznik v železniškem prometu opredeli postopek pridobivanja in ohranjanja znanja vlakovnega osebja o progah, na katerih se vozi, na stopnji, ki ustreza ravni pristojnosti. Ta postopek mora:

temeljiti na informacijah o progah, ki jih posreduje upravljavec infrastrukture, in

biti v skladu s postopkom iz pododdelka 4.2.1 te TSI.

Strojevodje morajo znanje o teh progah pridobiti prek teoretičnih in praktičnih elementov.

4.6.3.2.3.2   Znanje o železniškem voznem parku

Prevoznik v železniškem prometu opredeli postopek, s katerim njegovo vlakovno osebje pridobiva in ohranja znanje o vleki in železniškem voznem parku.

4.6.3.2.3.3   Pomožno osebje

Prevoznik v železniškem prometu zagotovi, da je pomožno osebje (npr. za strežbo, čiščenje), ki ni sestavni del „vlakovnega osebja“, poleg svojega osnovnega usposabljanja usposobljeno tudi za izvajanje navodil v celoti usposobljenega „vlakovnega osebja“.

4.7   Zdravstveni in varnostni pogoji

4.7.1   Uvod

Osebje, ki je v pododdelku 4.2.1 navedeno kot osebje, ki izvaja za varnost pomembne naloge v skladu s pododdelkom 2.2 te TSI, mora biti v primerni telesni pripravljenosti, ki omogoča izpolnjevanje vseh operativnih in varnostnih standardov.

V skladu z Direktivo 2004/49/ES prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture določijo in dokumentirajo postopek, ki ga v okviru svojega sistema varnega upravljanja izvajajo za izpolnjevanje medicinskih, psiholoških in zdravstvenih zahtev za svoje osebje.

Zdravstvene preglede iz pododdelka 4.7.4 mora opravljati zdravnik medicine dela in sprejeti vse odločitve, povezane s telesno pripravljenostjo osebja.

Osebje ne sme opravljati za varnost pomembnega dela, če je njegova zbranost motena zaradi substanc, kot so alkohol, mamila ali psihoaktivna zdravila. Zato imajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture oblikovane postopke za nadzor tveganja, da pride osebje na delo pod vplivom teh substanc ali jih uživa na delovnem mestu.

Glede opredeljenih omejitev zgornjih substanc veljajo nacionalni predpisi države članice, v kateri poteka železniški promet.

4.7.2   Priporočena merila za odobritev zdravnikov medicine dela in zdravstvenih organizacij

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture naj bi izbrali zdravnike medicine dela in ustanove za zdravstvene preglede v skladu z nacionalnimi predpisi in praksami države, v kateri ima prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture licenco ali registracijo.

Zdravniki medicine dela, ki opravljajo zdravstvene preglede, kakor je določeno v pododdelku 4.7.4, naj bi:

imeli strokovno znanje iz medicine dela,

poznali nevarnosti zadevnega dela in železniško okolje,

razumeli, kako lahko slabo zdravstveno stanje vpliva na ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganj zaradi teh nevarnosti.

Zdravnik medicine dela, ki izpolnjuje ta merila, lahko pri zdravstvenih pregledih zaprosi za zunanjo zdravniško ali nujno zdravstveno pomoč, npr. oftalmologa.

4.7.3   Merila za odobritev psihologov, ki sodelujejo pri psihološkem preverjanju, in zahteve za psihološko preverjanje

4.7.3.1   Dokazila o izobrazbi psihologov

Priporočljivo je, da naj bi psiholog imel ustrezno univerzitetno izobrazbo ter spričevalo in priznanje usposobljenosti v skladu z nacionalnimi predpisi in praksami države, v kateri ima prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture licenco ali registracijo.

4.7.3.2   Vsebina in razlaga psihološkega preverjanja

Vsebino in postopek razlage psihološkega preverjanja določi oseba s spričevalom v skladu z oddelkom 4.7.3.1, ob upoštevanju dela v železniškem omrežju in železniškega okolja.

4.7.3.3   Izbira orodij za preverjanje

Preverjanje vsebuje le orodja, ki temeljijo na psiholoških znanstvenih načelih.

4.7.4   Zdravstveni pregledi in psihološka preverjanja

4.7.4.1   Pred nastopom službe

4.7.4.1.1   Minimalna vsebina zdravstvenega pregleda

Zdravstveni pregledi zajemajo:

splošni zdravstveni pregled,

preglede čutnih zaznav (vid, sluh, zaznava barv),

analizo urina in krvi za ugotavljanje diabetesa mellitusa in drugih bolezenskih stanj, kakor je navedeno v kliničnem pregledu,

pregled za ugotavljanje jemanja prepovedanih drog.

4.7.4.1.2   Psihološko preverjanje

Cilj psihološkega preverjanja je podpora prevozniku v železniškem prometu pri imenovanju in upravljanju osebja, ki ima kognitivne, psihomotorne, vedenjske in osebnostne sposobnosti za varno opravljanje svojih nalog.

Pri določanju vsebine psihološkega preverjanja psiholog upošteva najmanj naslednja merila v zvezi z zahtevami vsake varnostne funkcije:

kognitivne sposobnosti:

pozornost in zbranost,

spomin,

sposobnost zaznave,

sklepanje,

komunikacija

psihomotorne sposobnosti:

hitrost odzivanja,

koordinacija gibov;

vedenjske in osebnostne sposobnosti:

obvladovanje čustev,

vedenjska zanesljivost,

samostojnost,

vestnost.

Če psiholog katero koli navedeno merilo izpusti, mora odločitev obrazložiti in dokumentirati.

4.7.4.2   Po nastopu službe

4.7.4.2.1   Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

Opravi se najmanj en sistematski zdravstveni pregled:

vsakih 5 let za osebje v starosti do 40 let,

vsaka 3 leta za osebje v starosti od 41 do 62 let,

vsako leto za osebje v starosti nad 62 let.

Zdravnik medicine dela predpiše pogostejše preglede, če to zahteva zdravstveno stanje uslužbenca.

4.7.4.2.2   Minimalna vsebina rednega zdravstvenega pregleda

Če delavec izpolnjuje merila, zahtevana pri pregledu, ki je opravljen pred opravljanjem poklica, morajo redni specialistični pregledi vsebovati vsaj:

splošni zdravstveni pregled,

pregled čutnih zaznav (vid, sluh, zaznava barv),

analizo urina in krvi za ugotavljanje diabetesa mellitusa in drugih bolezenskih stanj, kakor je navedeno v kliničnem pregledu,

pregled za ugotavljanje jemanja prepovedanih drog, kadar obstaja klinična indikacija.

4.7.4.2.3   Dodatni zdravstveni pregledi in/ali psihološka preverjanja

Poleg rednih zdravstvenih pregledov se opravi dodatni posebni zdravstveni pregled in/ali psihološka presoja, kadar obstaja utemeljen dvom o psihičnem stanju delavca ali utemeljen sum jemanja prepovedanih drog ali zlorabe ali neprimerne uporabe alkohola. To je potrebno predvsem po nezgodi ali nesreči, ki se je zgodila zaradi človeške napake posameznika.

Delodajalec mora zahtevati zdravstveni pregled po vsaki bolniški odsotnosti, ki je daljša od 30 dni. Kadar je to primerno, lahko zdravnik medicine dela tak pregled omeji na preverjanje na osnovi dostopnih zdravstvenih podatkov, ki kažejo, da delavčeva sposobnost za delo ni okrnjena.

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture morajo oblikovati sisteme za zagotavljanje, da se taki dodatni pregledi in preverjanja ustrezno opravljajo.

4.7.5   Zdravstvene zahteve

4.7.5.1   Splošne zahteve

Osebje ne boleha za zdravstvenimi stanji ali jemlje zdravil, ki bi lahko povzročila:

nenadno izgubo zavesti,

motnje zavedanja ali zbranosti,

nenadno nezmožnost za delo,

motnje ravnotežja ali koordinacije,

precejšnjo omejitev gibljivosti.

Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve glede vida in sluha:

4.7.5.2   Zahteve glede vida

Ostrina vida na daleč s korekcijo ali brez: 0,8 (desno oko + levo oko – merjeno ločeno); najmanj 0,3 na slabšem očesu.

Najmočnejše korektivne leče: daljnovidnost +5/kratkovidnost –8. Pooblaščeni zdravnik medicine dela (kakor je opredeljen v pododdelku 4.7.2) lahko izjemoma in po pridobitvi mnenja očesnega specialista dopusti vrednosti zunaj tega okvira.

Vid na srednji razdalji in na blizu: zadosten s korekcijo ali brez.

Kontaktne leče so dovoljene.

Normalni barvni vid: z uporabo priznanega testa, kakor je Ishihara, po potrebi dopolnjenega z drugim priznanim testom.

Vidno polje: normalno (nobenih nepravilnosti, ki bi vplivale na nalogo, ki jo je treba opraviti).

Vid na obeh očesih: prisoten.

Binokularni vid: prisoten.

Kontrastna občutljivost: dobra

Odsotnost progresivne očesne bolezni.

Umetne očesne leče, keratotomije in keratektomije so dovoljene le pod pogojem, da se kontrolni pregledi opravljajo enkrat na leto ali tako pogosto, kakor to določi zdravnik medicine dela.

4.7.5.3   Zahteve glede sluha

Zadosten sluh, potrjen s tonskim avdiogramom, kar pomeni:

Sluh je dovolj dober, da omogoča pogovore po telefonu in slišanje opozorilnih tonov in radijskih sporočil.

Kot smernice uporabimo naslednje informativne vrednosti:

izguba sluha ne sme presegati 40 dB pri 500 in 1 000 Hz,

izguba sluha na ušesu, ki slabše prevaja zvok po zraku, ne sme presegati 45 dB pri 2 000 Hz.

4.7.5.4   Nosečnost

Nosečnost strojevodij se v primeru slabe tolerance ali patološkega stanja šteje za začasni razlog izključitve. Delodajalec zagotovi upoštevanje zakonskih določb, ki ščitijo noseče delavke.

4.7.6   Posebne zahteve v zvezi z nalogo vožnje vlaka

4.7.6.1   Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

Kar zadeva osebje, ki opravlja nalogo vožnje vlaka, se pododdelek 4.7.4.2.1 te TSI spremeni:

„Opraviti je treba najmanj en sistematski zdravstveni pregled:

vsaka 3 leta za osebje v starosti do 60 let,

vsako leto za osebje v starosti nad 60 let.“

4.7.6.2   Dodatna vsebina zdravstvenega pregleda

Za nalogo vožnje vlaka mora zdravstveni pregled pred nastopom službe in vsak redni zdravstveni pregled osebja, starejšega od 40 let, dodatno vključevati pregled z EKG v mirovanju.

4.7.6.3   Dodatne zahteve glede vida

Ostrina vida na daleč s korekcijo ali brez: 1,0 (binokularno) najmanj 0,5 na slabšem očesu.

Barvne kontaktne leče in foto občutljive leče niso dovoljene. Leče z UV-filtri so dovoljene.

4.7.6.4   Dodatne zahteve glede sluha in govora

Nobene nepravilnosti vestibularnega sistema.

Nobene kronične okvare govora (glede na potrebo po jasni in glasni izmenjavi sporočil).

Zahteve glede sluha iz pododdelka 4.7.5.3 morajo biti izpolnjene brez uporabe slušnih pripomočkov. Vendar je ta dovoljena izjemoma na podlagi zdravniškega mnenja.

4.7.6.5   Antropometrija

Antropometrične mere osebja morajo biti primerne za varno uporabo železniškega voznega parka. Od strojevodij se ne sme zahtevati ali jim dovoliti, da upravljajo določeno vrsto železniškega voznega parka, če bi bilo to zaradi njihove višine, teže ali drugih telesnih značilnosti nevarno.

4.7.6.6   Svetovanje pri travmatičnih dogodkih

Delodajalec ustrezno poskrbi za osebje, ki je med opravljanjem naloge vožnje vlaka doživelo travmatične dogodke, ki so povzročili smrt ali hude poškodbe oseb.

4.8   Registri železniške infrastrukture in železniškega voznega parka

V skladu s členom 22a(1) Direktive 96/48/ES „države članice zagotovijo, da so registri železniške infrastrukture in železniškega voznega parka objavljeni ter vsako leto ažurirani. Ti registri navajajo glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema in njihovo soodvisnost z značilnostmi, določenimi z uporabnimi TSI. V ta namen vsaka TSI natančno navaja, katere informacije morajo vsebovati registri infrastrukture in voznega parka.“

Zaradi letnega posodabljanja in objave ti registri niso primerni za posebne zahteve podsistema „Vodenje in upravljanje železniškega prometa“. Zato ta TSI ne določa ničesar v zvezi s temi registri.

Vendar pa obstaja operativna zahteva glede nekaterih podatkov v zvezi z infrastrukturo, ki morajo biti na voljo prevozniku v železniškem prometu, in nasprotno, glede nekaterih podatkov v zvezi z železniškim voznim parkom, ki morajo biti na voljo upravljavcu infrastrukture. Zadevni podatki so v obeh primerih popolni in točni.

4.8.1   Infrastruktura

Zahteve glede podatkov v zvezi z železniško infrastrukturo za visoke hitrosti, ki zadevajo podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa in morajo biti na voljo prevoznikom v železniškem prometu, so določene v Prilogi D. Upravljavec infrastrukture je odgovoren za točnost podatkov.

4.8.2   Železniški vozni park

Upravljavcu infrastrukture so na voljo naslednji podatki v zvezi z železniškim voznim parkom. Imetnik (lastnik vozila) je odgovoren za točnost podatkov:

ali je vozilo zgrajeno iz materialov, ki so lahko pri nesreči ali požaru nevarni (npr. azbest),

dolžina čez odbojnike.

5   Komponente interoperabilnosti

5.1   Opredelitev

V skladu s členom 2(d) Direktive 96/48/ES:

Komponente interoperabilnosti pomenijo „vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti. Pojem komponenta zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kakršna je npr. programska oprema.“

Komponenta interoperabilnosti je:

proizvod, ki se lahko da na trg pred vgradnjo v podsistem in uporabo v njem; v zvezi s tem je mogoče preveriti njegovo skladnost neodvisno od podsistema, v katerega bo vgrajen,

ali neopredmeteno sredstvo, kakršna je npr. programska oprema ali proces, organizacija, postopek itd., ki ima svojo funkcijo v podsistemu in katerega skladnost se preveri, da se zagotovi izpolnjevanje bistvenih zahtev.

5.2   Seznam komponent

Komponente interoperabilnosti so zajete v ustreznih določbah Direktive 96/48/ES. Za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa trenutno ni komponent interoperabilnosti.

5.3   Zmogljivosti in specifikacije komponent

Se ne uporablja.

6   Ocena skladnosti in/ali primernosti za uporabo komponent ter verifikacija podsistema

6.1   Komponente interoperabilnosti

Ker ta TSI še ne navaja nobene komponente interoperabilnosti, ne obravnava ureditev ocenjevanja.

Če pa bodo komponente interoperabilnosti opredeljene pozneje in jih bo zato priglašeni organ lahko ocenil, se lahko ustrezni postopki ocenjevanja dodajo revidirani različici.

6.2   Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa

6.2.1   Načela

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa je strukturni podsistem v skladu s Prilogo II k Direktivi 96/48/ES.

Vendar pa so posamezni elementi tesno povezani z operativnimi postopki in procesi, ki se zahtevajo od upravljavca infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu za pridobitev varnostnega dovoljenja/spričevala v skladu s pogoji Direktive 2004/49/ES. Prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture dokaže izpolnjevanje zahtev te TSI. To lahko stori v okviru sistema varnega upravljanja, kakor je opisano v Direktivi 2004/49/ES. Omeniti je treba, da trenutno noben element iz te TSI ne zahteva ločenega ocenjevanja priglašenega organa.

Ustrezni pristojni organ opravi oceno vseh novih ali spremenjenih operativnih postopkov ali procesov pred izvajanjem in pred izdajo novega ali revidiranega varnostnega dovoljenja/spričevala. To ocenjevanje je del postopka izdajanja varnostnega spričevala/dovoljenja. Kadar bo obseg tega sistema varnega upravljanja vplival na kako drugo državo članico, je treba zagotoviti usklajenost ocenjevanja s to državo članico.

Pristojni organ pod pogojem, da je zgoraj opisani postopek ocenjevanja zadovoljivo končan, dovoli upravljavcu infrastrukture ali prevozniku v železniškem prometu izvajati ustrezne elemente njegovega sistema vodenja in upravljanja železniškega prometa skupaj z izdajo varnostnega dovoljenja ali varnostnega spričevala, ki se zahteva po členih 10 in 11 Direktive 2004/49/ES.

Če upravljavec infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu uvede nov/dograjen/obnovljen operativni postopek ali postopke (ali bistveno spremeni obstoječe), ki so zajeti v zahteve te TSI, se pri tem zaveže, da so ti postopki v skladu s TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa (ali njenega dela v prehodnem obdobju – glej Poglavje 7).

Postopek ocene novih ali spremenjenih operativnih postopkov ali procesov, kot je opisan v tem poglavju, je enakovreden odobritvi začetka obratovanja, ki jo izda država članica v skladu s členom 14(1) Direktive 96/48/ES.

6.2.2   Dokumentacija o predpisih in postopkih

Kar zadeva ocenjevanje dokumentacije iz pododdelka 4.2.1 te TSI, je za zagotovitev, da je postopek priprave vsebine dokumentacije, ki jo predložita upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu, popoln in točen, odgovoren pristojni organ.

6.2.3   Postopek ocenjevanja

6.2.3.1   Odločitev pristojnega organa

V povezavi s Prilogo G upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu predložijo opis vseh predlaganih novih ali spremenjenih operativnih postopkov.

Točke, ki spadajo v del A varnostnega spričevala/dovoljenja, kakor je opredeljeno v Direktivi 2004/49/ES, se predložijo pristojnemu organu države članice, v kateri je sedež podjetja.

Točke, ki spadajo v del B varnostnega spričevala/dovoljenja, kakor je opredeljeno v Direktivi 2004/49/ES, se predložijo pristojnemu organu vsake zadevne države članice.

Točke morajo biti navedene dovolj podrobno, da lahko pristojni organi presodijo, ali bo potrebno uradno ocenjevanje.

6.2.3.2   Če je ocenjevanje potrebno

Kadar pristojni organ(i) presodi(jo), da je tako ocenjevanje potrebno, se opravi kot del ocenjevanja za izdajanje/obnavljanje varnostnega spričevala/dovoljenja v skladu z Direktivo 2004/49/ES.

Postopki ocenjevanja so v skladu s skupno varnostno metodo, ki jo je treba vzpostaviti za ocenjevanje in certifikacijo/odobritev sistemov varnega upravljanja, ki jih zahtevata člena 10 in 11 Direktive 2004/49/ES.

Nekaj informativnih in neobveznih smernic glede načinov ocenjevanja vsebuje Priloga F.

6.2.4   Zmogljivost sistema

Odstavek 2 člena 14 Direktive 96/48/ES zahteva, da države članice redno preverjajo, ali podsistemi interoperabilnosti obratujejo in se vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami. Za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa se bodo ta preverjanja izvajala v skladu z Direktivo 2004/49/ES.

7   Izvajanje

7.1   Načela

Izvajanje te TSI in skladnost z ustreznimi oddelki te TSI je treba določiti v skladu z načrtom izvajanja, ki ga vsaka država članica oblikuje za proge za visoke hitrosti, za katere je odgovorna.

Ta načrt mora upoštevati:

posebne človeške dejavnike, povezane z obratovanjem dane proge,

posamezne operativne in varnostne elemente vsake posamezne proge,

ali se bo izvajanje obravnavanih elementov:

uporabljalo samo za nekatere proge za visoke hitrosti,

uporabljalo na vseh progah za visoke hitrosti,

uporabljalo za vse vlake, kakor je opisano v poglavju 1.1 te TSI, ki vozijo po progah za visoke hitrosti,

povezavo z izvajanjem drugih podsistemov (Nadzor-vodenje in signalizacija, Železniški vozni park, Infrastruktura, Energetski podsistem …).

V tem času je treba upoštevati morebitne posebne izjeme in jih dokumentirati kot del načrta.

Načrt izvajanja upošteva različne ravni možnosti izvajanja, vsakič ko:

prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture začne obratovati ali

se izvede obnova ali dograditev obstoječih operativnih sistemov prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture ali

se predajo v uporabo novi ali dograjeni podsistemi infrastrukture, energije, železniškega voznega parka ali nadzora, vodenja in signalizacije, ki zahtevajo ustrezne operativne postopke.

Kadar nadgradnje obstoječih operativnih sistemov vplivajo na upravljavce infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu, je država članica odgovorna za zagotavljanje, da so ti načrti ocenjeni in dani v uporabo sočasno.

Jasno je, da vseh elementov te TSI ni mogoče izvajati v celoti, dokler ni usklajena strojna oprema (infrastruktura, nadzor in vodenje itd.), ki jo je treba upravljati. Smernice iz tega poglavja se zato obravnavajo le kot vmesna stopnja, ki podpira prehod na ciljni sistem.

V skladu s členoma 10 in 11 Direktive 2004/49/ES je treba spričevalo/dovoljenje obnoviti vsakih 5 let. Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture morajo po začetku veljavnosti te revidirane TSI in kot del pregledovalnega postopka za obnovo spričevala/dovoljenja dokazati, da so upoštevali vsebino te TSI, in utemeljiti vsako morebitno neizpolnjevanje katerega koli elementa.

Čeprav je končni cilj seveda popolna skladnost s ciljnim sistemom, opisanim v tej TSI, se prehod lahko izvede po stopnjah z oblikovanjem nacionalnih ali mednarodnih, dvostranskih ali večstranskih sporazumov. Pri takih sporazumih, ki se lahko sklenejo med UI–UI, UI–PŽP, PŽP–PŽP, vedno sodelujejo zadevni varnostni organi.

Kadar obstoječi sporazumi vsebujejo zahteve glede vodenja in upravljanja železniškega prometa, države članice v šestih mesecih po začetku veljavnosti te TSI uradno obvestijo Komisijo o naslednjih sporazumih:

(a)

o nacionalnih, dvostranskih ali večstranskih sporazumih med državami članicami in prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci železniške infrastrukture, sklenjenih trajno ali začasno, ki so nujni zaradi posebne ali lokalne narave predvidene železniške storitve;

(b)

o dvostranskih ali večstranskih sporazumih med prevozniki v železniškem prometu, upravljavci železniške infrastrukture ali državami članicami, ki zagotavljajo pomembne ravni lokalne ali regionalne interoperabilnosti;

(c)

o mednarodnih sporazumih med eno ali več državami članicami in vsaj eno tretjo državo ali med prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci železniške infrastrukture držav članic in vsaj enim prevoznikom v železniškem prometu ali upravljavcem železniške infrastrukture tretje države, ki zagotavljajo pomembne ravni lokalne ali regionalne interoperabilnosti.

Oceni se združljivost teh sporazumov z zakonodajo EU, vključno z načelom nediskriminacije, in zlasti združljivost s to TSI, Komisija pa bo sprejela potrebne ukrepe, kakor je na primer revizija te TSI, da bi vključili morebitne posebne primere ali prehodne ukrepe.

Obveščanje o aktih sporazumov o RIC in COTIF ni potrebno, ker so znani.

Te sporazume je mogoče podaljšati, vendar le če je to v interesu nadaljevanja delovnih dogovorov in le kadar ni nobene druge primerne možnosti. Vse spremembe obstoječih sporazumov ali morebitni prihodnji sporazumi upoštevajo zakonodajo EU in zlasti to TSI. Države članice o takih spremembah ali novih sporazumih obvestijo Komisijo. Uporabi se enak postopek, kakor je prikazano zgoraj.

7.2   Smernice za izvajanje

Preglednica v Prilogi N, ki je informativne narave in ni obvezna, je bila pripravljena kot vodilo državam članicam za ugotavljanje razloga za izvajanje vsakega posameznega elementa iz poglavja 4.

Obstajajo tri ločene točke za izvajanje:

potrditev, da obstoječi sistemi in postopki izpolnjujejo zahteve te TSI;

prilagoditev obstoječih sistemov in postopkov, da izpolnjujejo zahteve te TSI;

novi sistemi in postopki, ki izhajajo iz izvajanja drugih podsistemov:

nove/dograjene proge za visoke hitrosti (INS/ENE).

nove ali dograjene naprave za vodenje in signalizacijo ETCS, radijske naprave GSM-R, detektorji pregretosti osnih ležajev … (CCS).

nov železniški vozni park (RST).

7.3   Posebni primeri

7.3.1   Uvod

V posebnih primerih, navedenih v nadaljevanju, so dovoljene posebne določbe.

Ti posebni primeri spadajo v dve kategoriji:

določbe veljajo bodisi stalno (primer „P“) bodisi začasno (primer „T“).

V začasnih primerih je priporočeno, da se zadevne države članice uskladijo z ustreznim podsistemom bodisi do leta 2010 (primer „T1“), cilj, določen v Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta 1692/96/ES z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, bodisi do leta 2020 (primer „T2“).

7.3.2   Seznam posebnih primerov

Začasni posebni primer (T2) Irska

Za izvajanje Priloge P te TSI v Republiki Irski so lahko vozila, ki se uporabljajo izključno v domačem prometu, izvzeta iz uporabe oznake s standardno 12-mestno številko. To lahko velja tudi za čezmejni promet med Severno Irsko in Republiko Irsko.

Začasni posebni primer (T2) Združeno kraljestvo

Za izvajanje Priloge P te TSI v Združenem kraljestvu so lahko potniški vagoni in lokomotive, ki se uporabljajo izključno v domačem prometu, izvzeti iz uporabe oznake s standardno 12-mestno številko. To lahko velja tudi za čezmejni promet med Severno Irsko in Republiko Irsko.

PRILOGA A

Operativni predpisi ERTMS/ETCS in ERTMS/GSM-R

Ta priloga vsebuje predpise za ERTMS/ETCS in ERTMS/GSM-R, ki so enaki kot v različici 1 (dokument je objavljen na spletni strani Evropske agencije za železniški promet www.era.europa.eu).

PRILOGA B

Drugi predpisi, ki omogočajo usklajeno obratovanje novih strukturnih podsistemov

(glej tudi oddelek 4.4)

Ta priloga se bo razvijala daljše obdobje in se bo redno revidirala in posodabljala.

Značilna vsebina te priloge bodo predpisi in postopki, ki se bodo uporabljali enako v celotnem vseevropskem omrežju, zlasti omrežju za visoke hitrosti, in ki še niso zajeti v poglavju 4 te TSI. Mogoče je tudi, da bodo vanjo vključeni nekateri deli poglavja 4 in z njim povezane priloge.

A.   SPLOŠNO

A1   Zagotavljanje osebja

Pridržano

B.   VARNOST IN ZAŠČITA OSEBJA

Pridržano

C.   OPERATIVNI VMESNIK Z OPREMO ZA SIGNALIZACIJO IN VODENJE IN NADZOR

C1   Posipanje s peskom

Uporaba peska je učinkovit način za izboljšanje adhezije koles na tiru, lažje zaviranje in speljevanje, zlasti v neugodnih vremenskih razmerah.

Vendar lahko kopičenje peska na glavi tirnice povzroči številne težave, predvsem v zvezi z aktivacijo tirnih tokokrogov ter učinkovitim obratovanjem kretnic in križišč.

Strojevodja mora vedno imeti možnost posipanja s peskom, vendar se mora, kadar je le mogoče, temu izogniti:

na kretnicah in v križiščih,

med zaviranjem pri hitrosti, manjši od 20 km/h.

Toda te omejitve ne veljajo, če obstaja tveganje SPAD (neupoštevanja signala pri nevarnosti) ali drugega resnega incidenta in bi uporaba peska izboljšala adhezijo.

v mirovanju. Izjema od tega pravila je speljevanje, in kadar je potreben preskus opreme za posipanje peska na vlečnem vozilu. (Preskušanje običajno poteka na območjih, ki so posebej določena v infrastrukturnem registru.)

C2   Aktivacija detektorjev pregretosti osnih ležajev

Pridržano

D.   VOŽNJA VLAKA

D1   Normalne razmere

D2   Poslabšane razmere

Pridržano

E.   RESNA NESREČA, NESREČA IN INCIDENT

Pridržano

PRILOGA C

Z varnostjo povezana komunikacijska metodologija

Uvod

Namen tega dokumenta je določiti pravila za komunikacijo vlak–mesto, s katerega se vodi promet, in mesto, s katerega se vodi promet–vlak, ki veljajo za posredovane ali izmenjane informacije pri za varnost pomembnih situacijah v interoperabilnem omrežju, in zlasti:

opredeliti značaj in zgradbo sporočil v zvezi z varnostjo,

opredeliti metodologijo za glasovno posredovanje navedenih sporočil.

Ta priloga pomeni osnovo:

za to, da upravljavec infrastrukture sestavi sporočila in zbirke obrazcev. Ti elementi se predajo prevoznikom sočasno, ko postanejo dostopna pravila in predpisi;

za to, da upravljavci infrastrukture in prevoznik sestavijo dokumente za izvajalce (zbirke obrazcev), navodila za osebje, ki izda dovoljenje za vožnje vlaka, in Dodatek 1 k pravilniku za strojevodje „Priročnik za komunikacijske postopke“.

Obseg uporabe obrazcev in njihova struktura sta lahko različna. Za nekatera tveganja je uporaba obrazcev ustrezna, za druga pa neustrezna.

Glede na okoliščine določenega tveganja upravljavec infrastrukture v skladu s členom 9(3) Direktive 2004/49/ES odloči, ali je uporaba obrazca ustrezna. Obrazec se uporabi le, če vrednost njegovih prednosti glede varnosti in učinka presega pomanjkljivosti glede varnosti in učinka.

Upravljavci infrastrukture morajo svoj komunikacijski protokol formalno strukturirati v skladu z naslednjimi tremi kategorijami:

nujna ustna sporočila (v sili),

pisni nalogi,

dodatna obratovalna sporočila.

Za boljšo disciplino pri prenosu teh sporočil je bila razvita komunikacijska metodologija.

1.   Komunikacijska metodologija

1.1   Elementi in načela metodologije

1.1.1   Standardna terminologija, ki se uporablja v postopkih

1.1.1.1   Postopek prenosa govora

Izraz, ki pomeni, da ima druga stran priložnost govoriti:

sprejem

1.1.1.2   Postopek prejemanja sporočila

po sprejemu neposrednega sporočila.

Izraz, ki potrjuje prejem poslanega sporočila:

prejeto

Izraz, ki zahteva ponovitev sporočila pri slabem sprejemu ali nerazumevanju:

ponovi (+ govori počasi)

po sprejemu nazaj prebranega sporočila.

Izrazi za ugotavljanje, ali se nazaj prebrano sporočilo natančno ujema s poslanim:

pravilno

ali ne:

napaka (+ ponavljam)

1.1.1.3   Postopek prekinjanja komunikacije

če je sporočilo končano:

konec

če je prekinitev začasna, zveza pa se ne prekine.

Izraz, ki nalaga drugi strani, naj počaka:

počakaj

če je prekinitev začasna, vendar je zveza prekinjena.

Izraz, ki drugi strani pove, da se komunikacija prekinja, vendar bo znova vzpostavljena pozneje:

pokličem pozneje

1.1.1.4   Razveljavitev pisnega naloga

Izraz, ki razveljavi postopek pisnega naloga v teku:

razveljavi postopek …

Če se pozneje sporočilo nadaljuje, se postopek ponovi od začetka.

1.1.2   Načela, ki se uporabljajo ob napakah ali nerazumevanju

Za popravljanje morebitnih napak pri komunikaciji se uporabljajo naslednja pravila:

1.1.2.1   Napake

napaka pri prenosu

Kadar napako pri prenosu odkrije sam pošiljatelj, mora zahtevati razveljavitev, in sicer tako, da pošlje naslednje proceduralno sporočilo:

napaka (+ pripravi nov obrazec …)

ali:

napaka + ponavljam

in potem ponovi izvorno sporočilo.

napaka med primerjalnim branjem

Če pošiljatelj odkrije napako, medtem ko mu njegovo sporočilo berejo nazaj, pošlje naslednje proceduralno sporočilo:

napaka + ponavljam

in ponovi izvorno sporočilo.

1.1.2.2   Nerazumevanje

Če ena od strani ne razume sporočila, mora prositi drugo stran, naj sporočilo ponovi, in sicer z naslednjim besedilom:

ponovi (+ govori počasi)

1.1.3   Ključ za črkovanje besed, številk, časa, razdalj, hitrosti in datumov

Za lažje razumevanje in izražanje v različnih situacijah je treba vsak izraz izgovoriti počasi in pravilno, tako da se črkujejo besede in številke, ki se lahko napačno razumejo. Primeri so kode za signale ali kretnice.

Pri tem veljajo naslednja pravila za črkovanje:

1.1.3.1   Črkovanje besed in skupin črk

Uporablja se mednarodna fonetična abeceda.

A

Alpha

G

Golf

L

Lima

Q

Quebec

V

Victor

B

Bravo

H

Hotel

M

Mike

R

Romeo

W

Whisky

C

Charlie

I

India

N

November

S

Sierra

X

X-ray

D

Delta

J

Juliet

O

Oscar

T

Tango

Y

Yankee

E

Echo

K

Kilo

P

Papa

U

Uniform

Z

Zulu

F

Foxtrot

 

 

 

 

 

 

 

 

Primer:

Kretnici A B = kretnici alpha bravo.

Signalna številka KX 835 = signal Kilo X-ray osem tri pet.

Upravljavec infrastrukture lahko doda nadaljnje črke skupaj s fonetično izgovarjavo za vsako dodano črko, če to zahteva abeceda delovnega jezika (jezikov) upravljavca infrastrukture.

Prevoznik lahko po potrebi doda še več določb glede izgovarjave.

1.1.3.2   Navajanje številk

Pri številih se izgovarja vsaka števka posebej.

0

nič

3

tri

6

šest

9

devet

1

ena

4

štiri

7

sedem

 

 

2

dve

5

pet

8

osem

 

 

Primer: vlak 2183 = vlak dve ena osem tri.

Za decimalna števila se uporablja beseda „vejica“.

Primer: 12,50 = ena dve vejica pet nič.

1.1.3.3   Navajanje časa

Čas se navede kot lokalni čas, v pogovornem jeziku.

Primer: 10:52 = deset dvainpetdeset.

Čeprav je načelo tako, je po potrebi prav tako sprejemljivo, da se čas navede z vsako števko posebej (ena nič pet dve).

1.1.3.4   Navajanje razdalj in hitrosti

Razdalje se navajajo v kilometrih, hitrosti pa v kilometrih na uro.

Lahko se uporabijo tudi milje, če je ta enota v uporabi na zadevni infrastrukturi.

1.1.3.5   Navajanje datumov

Datumi se navajajo običajno.

Primer: 10. december

1.2   Zgradba komunikacij

Glasovni radijski prenos sporočil v zvezi z varnostjo je načelno sestavljen iz dveh faz:

identifikacija in zahteva po navodilih,

radijski prenos samega sporočila in konec radijskega prenosa.

Prvo fazo lahko skrajšamo ali izpustimo pri visoko prednostnih varnostnih sporočilih.

1.2.1   Pravila za identifikacijo in zahteve po navodilih

Da se omogočijo vzajemna identifikacija obeh strani, opredelitev obratovalne situacije in radijski prenos proceduralnih navodil, veljajo naslednja pravila:

1.2.1.1   Identifikacija

Zelo pomembno je, da se pred vsako komunikacijo, razen če gre za visoko prednostna varnostna sporočila, osebe, ki bodo komunicirale, identificirajo. To ni le vljudno, temveč, kar je še pomembneje, se tako prepričajo, da je oseba, ki izda dovoljenje za vožnjo vlaka, na zvezi s strojevodjo pravega vlaka in strojevodja govori s pravim centrom za signalizacijo ali nadzor. To je še posebno pomembno, če komunikacija poteka na območjih, kjer se komunikacijske meje prekrivajo.

To načelo velja tudi po prekinitvi radijskega prenosa.

Različne strani za to uporabljajo naslednja sporočila.

osebje, ki izda dovoljenje za vožnjo vlaka:

vlak …(številka)tukaj … signalizira(ime)

strojevodja:

… signalizira(ime)tukaj vlak …(številka)

Treba je omeniti, da identifikaciji lahko sledi sporočilo z dodatno informacijo, ki osebi, ki izda dovoljenje za vožnjo vlaka, zagotovi dovolj podrobnosti o situaciji, da se odloči o postopku, ki naj mu v nadaljevanju sledi strojevodja.

1.2.1.2   Zahteva po navodilih

Pred vsakim izvajanjem postopka na podlagi pisnega ukaza je treba zahtevati navodila.

Za zahtevo po navodilih se uporabljajo naslednji izrazi:

pripravi postopek …

1.2.2   Pravila za radijski prenos pisnih ukazov in ustnih sporočil

1.2.2.1   Visoko prednostna varnostna sporočila

Zaradi njihove nujnosti in pomembnosti se ta sporočila:

lahko pošljejo ali prejmejo med vožnjo,

lahko navajajo brez identifikacijskega dela,

lahko ponovijo in

jim kar najhitreje sledijo nadaljnje informacije.

1.2.2.2   Pisni nalogi

Za zanesljivo pošiljanje ali prejemanje proceduralnih sporočil (v mirovanju) iz zbirke obrazcev se upoštevajo naslednja pravila:

1.2.2.2.1   Pošiljanje sporočil

Obrazec se lahko izpolni pred oddajanjem sporočila, tako da se lahko celotno besedilo sporočila pošlje pri enem radijskem prenosu.

1.2.2.2.2   Prejemanje sporočil

Prejemnik sporočila mora izpolniti obrazec iz zbirke obrazcev glede na informacije, ki mu jih da pošiljatelj.

1.2.2.2.3   Primerjalno branje

Vsa sporočila iz zbirke obrazcev se preberejo nazaj pošiljatelju.

1.2.2.2.4   Potrditev pravilnosti primerjalnega branja

Vsakemu nazaj prebranemu sporočilu sledi potrditev skladnosti ali neskladnosti pošiljatelja sporočila.

pravilno

ali

napaka + ponavljam

in ponovno pošiljanje izvornega sporočila.

1.2.2.2.5   Potrditev

Za vsako prejeto sporočilo se potrdi ali zanika prejem sporočila:

prejeto

ali

ni prejeto, ponovi (+ govori počasi)

1.2.2.2.6   Sledljivost in preverjanje

Vsa sporočila z mesta, s katerega se vodi promet, spremlja njim lastna identifikacijska ali avtorizacijska številka:

če je sporočilo v zvezi z dejanjem, za katero strojevodja zahteva posebno dovoljenje (npr. da v primeru nevarnosti ne upošteva signala itn.):

dovoljenje … (številka)

v vseh drugih primerih (npr. previdno nadaljevanje vožnje itn.):

sporočilo … (številka)

1.2.2.2.7   Poročanje pošiljatelju

Vsakemu sporočilu, ki vključuje zahtevo po „poročanju pošiljatelju“, sledi „poročilo“.

1.2.2.3   Dodatna sporočila

Dodatna sporočila:

pred njimi steče identifikacijski postopek,

so kratka in natančna (omejena, kjer je mogoče, na informacije, ki se sporočijo, in na mesto, za katero veljajo),

se preberejo nazaj pošiljatelju, čemur sledi potrditev pravilnosti ali ne,

lahko jim sledi zahteva po navodilih ali po nadaljnjih informacijah.

1.2.2.4   Sporočila, ki vsebujejo informacije s spremenljivo, ne vnaprej določeno vsebino

Sporočila, ki vsebujejo informacije in imajo spremenljivo vsebino:

pred njimi steče identifikacijski postopek,

se pripravijo pred pošiljanjem,

se preberejo nazaj pošiljatelju, čemur sledi potrditev pravilnosti ali ne.

2.   Proceduralna sporočila

2.1   Narava sporočil

Proceduralna sporočila se uporabljajo za pošiljanje obratovalnih navodil, povezanih z ustreznimi situacijami iz pravilnika za strojevodje.

Obsegajo samo besedilo sporočila, ki ustreza situaciji, in identifikacijsko številko sporočila.

Če sporočilo vsebuje zahtevo po naslovnikovem povratnem poročanju, se navede tudi besedilo poročila.

Ta sporočila uporabljajo vnaprej določeno besedilo, ki ga predpiše upravljavec infrastrukture v svojem „delovnem jeziku“ in je predloženo v obliki tiskanih papirnatih obrazcev ali na računalniškem nosilcu podatkov.

2.2   Obrazci

Obrazci so formalizirani medij za proceduralna sporočila. Ta sporočila so po navadi povezana s poslabšanimi delovnimi razmerami. Tipičen primer je dovoljenje za strojevodjo, da ne upošteva signala ali „dovoljenja za konec vožnje“, zahteva za počasno vožnjo na določenem območju ali za pregled proge. Uporaba takih sporočil je verjetno potrebna še v kakih drugih okoliščinah.

Njihov namen je:

zagotoviti splošen delovni dokument, ki ga lahko takoj uporabijo osebje, ki izda dovoljenje za vožnjo vlaka, in strojevodje,

strojevodjo (predvsem kadar dela v neznanem ali slabo znanem okolju) spomniti na postopek, ki ga bo moral upoštevati,

omogočiti sledljivost komunikacij.

Za prepoznavanje obrazcev bi bilo treba razviti enotno besedno ali številčno oznako, ki se nanaša na postopek. Ta bi lahko temeljila na predvideni pogostosti uporabe obrazca. Če se bo izkazalo, da se bo od vseh razvitih obrazcev najpogosteje uporabljal tisti za neupoštevanje signala ali konca dovoljenja za vožnjo (EOA) v primeru nevarnosti, bi ta lahko dobil število 001 in tako naprej.

2.3   Zbirka obrazcev

Ko bodo pripravljeni vsi obrazci, ki se bodo uporabljali, je celotno serijo treba vključiti v dokument ali računalniško datoteko, ki se imenuje zbirka obrazcev.

To je skupni dokument, ki ga bodo v medsebojni komunikaciji uporabljali strojevodja in osebje, ki izda dovoljenje za vožnjo vlakov. Zato je pomembno, da sta zbirka, ki jo uporablja strojevodja, in tista, ki jo uporablja osebje, ki izda dovoljenje za vožnjo vlakov, sestavljeni in oštevilčeni enako.

Upravljavec infrastrukture je odgovoren za pripravo zbirke obrazcev in samih obrazcev v svojem „delovnem jeziku“.

Prevoznik v železniškem prometu lahko doda prevode obrazcev in drugih informacij, navedenih v zbirki obrazcev, če meni, da bi to njegovim strojevodjem pomagalo med usposabljanjem in v dejanskih situacijah.

Jezik, ki se uporablja med prenosom sporočil, je vedno „delovni jezik“ upravljavca infrastrukture.

Zbirka obrazcev ima dva dela.

Prvi del obsega:

opozorilo o uporabi zbirke obrazcev;

kazalo proceduralnih obrazcev, ki se nanašajo na mesto, s katerega se vodi promet,

kazalo proceduralnih obrazcev, ki se nanašajo na strojevodjo, če je ustrezno,

seznam situacij s sklicevanjem na obrazec, ki se uporabi,

slovar situacij, za katere velja vsak od obrazcev,

ključ za črkovanje sporočil (fonetična abeceda itn.).

Drugi del vsebuje proceduralne obrazce.

V zbirko obrazcev bi bilo treba vključiti več primerov vsakega obrazca in priporočljivo je, da se oddelki med seboj ločijo s prelomom odseka.

Prevoznik lahko doda pojasnilo k vsakemu obrazcu in situacijam, zajetim v zbirki obrazcev za strojevodjo.

3.   Dodatna sporočila

Dodatna sporočila so sporočila, ki vsebujejo informacije in ki jih uporablja:

strojevodja za obveščanje osebja, ki izda dovoljenje za vožnjo vlaka, ali

osebje, ki izda dovoljenje za vožnjo vlaka, za obveščanje strojevodje

o redkih situacijah, za katere ni potreben vnaprej pripravljen obrazec, ali v zvezi z vožnjo vlaka ali tehničnimi pogoji vlaka ali infrastrukture.

Za lažje opisovanje situacij in sestavljanje sporočil, ki vsebujejo informacije, bi bilo morda koristno pripraviti priporočila za sestavljanje sporočil, slovar železniških izrazov, opisni diagram uporabljenega železniškega voznega parka ter opisni seznam opreme infrastrukture (tiri, vir pogonske energije itn.).

3.1   Priporočena zgradba sporočil

Sporočila imajo lahko naslednjo zgradbo:

Faza poteka komunikacije

Element sporočila

Razlog za posredovanje informacij

informativne narave

za ukrepanje

Ugotovitve

Tu je

Videl sem

Imel sem

Zadel sem

Položaj

vzdolž proge

pri … (ime postaje)

(značilna točka)

pri miljni/kilometrski oznaki …

(številka)

glede na moj vlak

pogonski vagon … (številka)

vagon … (številka)

Vrsta

predmet

oseba

(glej slovar)

Stanje

statično

stoji na

leži na

padlo je na

v gibanju

hodi

teče

nasproti

Lega glede na tire

Image

Image

Tem sporočilom lahko sledi zahteva po navodilih.

Deli teh sporočil so na voljo v jeziku, ki ga izbere prevoznik, in v delovnem jeziku (jezikih) zadevnih upravljavcev infrastrukture.

3.2   Slovar železniških izrazov

Prevoznik v železniškem prometu sestavi slovar železniških izrazov za vsako omrežje, v katerem obratujejo njegovi vlaki. Vsebuje izraze, ki se redno uporabljajo v jeziku, ki ga izbere prevoznik, in v „delovnem“ jeziku upravljavcev obratujoče infrastrukture.

Slovar je sestavljen iz dveh delov:

seznam izrazov po temah,

abecedni seznam izrazov.

3.3   Opisni diagram voznega parka

Če prevoznik meni, da bi bilo to koristno za njegovo obratovanje, pripravi opisni diagram uporabljenega voznega parka. Ta navaja imena različnih komponent, ki so lahko predmet komunikacij z različnimi zadevnimi upravljavci infrastrukture. Navaja udomačene izraze za standardne izraze v jeziku, ki ga izbere prevoznik, in v „delovnem“ jeziku upravljavcev obratujoče infrastrukture.

3.4   Opisni seznam značilnosti opreme infrastrukture (tiri, vir pogonske energije itn.)

Če prevoznik meni, da bi bilo to koristno za njegovo obratovanje, pripravi opisni seznam značilnosti opreme infrastrukture (tirov, virov pogonske energije itn.) na obratujoči progi. Ta navaja imena različnih komponent, ki so lahko predmet komunikacij z zadevnimi upravljavci infrastrukture. Navaja udomačene izraze za standardne izraze v jeziku, ki ga izbere prevoznik, in v „delovnem“ jeziku upravljavcev obratujoče infrastrukture.

4.   Vrsta in zgradba ustnih sporočil

4.1   Sporočila v sili

Namen sporočil v sili je zagotoviti nujna operativna navodila, ki so neposredno povezana z varnostjo železnice.

Da bi se izognili vsem nesporazumom, je treba sporočila vedno ponoviti.

Glavna sporočila, ki jih je mogoče poslati, so navedena v nadaljevanju in razvrščena glede na potrebo.

Upravljavec infrastrukture lahko poleg tega opredeli druga sporočila v sili glede na potrebe svojega obratovanja.

Sporočilom v sili lahko sledi pisni nalog (glej pododdelek 2).

Vrsta besedila, ki se vnese v obrazec za sporočila v sili, mora biti vključena v Dodatek 1 „Priročnik za komunikacijske postopke“ k pravilniku za strojevodje in v dokumentacijo, izdano osebju, ki izda dovoljenje za vožnjo vlaka.

4.2   Sporočila, ki jih pošlje mesto, s katerega se vodi promet, ali strojevodja

Potreba po ustavitvi vseh vlakov:

Potrebo po ustavitvi vseh vlakov je treba posredovati z zvočnim signalom; če ta ni na voljo, je treba uporabiti naslednjo besedno zvezo:

Nujno ustaviti vse vlake

Kraj ali območje sta po potrebi opredeljena v sporočilu.

Poleg tega je treba, če je le mogoče, to sporočilo hitro dopolniti z vzrokom in krajem izrednega dogodka ter identifikacijo vlaka:

Ovira ali požar ali … (drug vzrok) na progi … pri … (km) (ime) Strojevodja … (številka)

Potreba po ustavitvi določenega vlaka:

Vlak … (na progi/tiru) (številka) … (ime/številka) Zaustavitev v sili

V tem primeru je mogoče kot dopolnilo k temu sporočilu navesti ime ali številko proge ali tira, po katerem vozi vlak.

4.3   Sporočila, ki jih pošlje strojevodja

Potreba po izklopu pogonskega vira energije:

Izklop v sili

To sporočilo je treba, če je mogoče, hitro dopolniti z vzrokom in krajem izrednega dogodka in identifikacijo vlaka:

Pri … (km) na … progi/tiru (ime/številka) med … in … (postaja) (postaja) Vzrok … Strojevodja … (številka)

V tem primeru je mogoče kot dopolnilo k temu sporočilu navesti ime ali številko proge ali tira, po katerem vozi vlak.

PRILOGA D

Informacije, do katerih mora imeti dostop prevoznik v železniškem prometu, v zvezi s progami, na katerih namerava obratovati

DEL 1.   SPLOŠNE INFORMACIJE V ZVEZI Z UPRAVLJAVCEM INFRASTRUKTURE

1.1   Imena/Identiteta upravljavcev infrastrukture

1.2   Država (ali države)

1.3   Kratek opis

1.4   Seznam splošnih operativnih pravil in predpisov (in kako jih dobiti)

DEL 2.   ZEMLJEVIDI IN DIAGRAMI

2.1   Zemljevid območja

2.1.1   Proge

2.1.2   Glavne lokacije (postaje, ranžirne postaje, križišča, tovorne postaje)

2.2   Diagram proge

Informacije, ki se vključijo v diagrame, ki jih po potrebi dopolnjuje besedilo. Če je prikazan ločen diagram postaje/ranžirne postaje/depoja, so informacije v diagramu proge lahko poenostavljene.

2.2.1   Navedba razdalje

2.2.2   Identifikacija odprtih prog, zank, stranskih tirov in ščitnih kretnic

2.2.3   Povezave med odprtimi progami

2.2.4   Glavne lokacije (postaje, ranžirne postaje, križišča, tovorne postaje)

2.2.5   Lokacija in pomeni vseh stalnih signalov

2.3   Diagrami postaj/ranžirnih postaj/depojev (Opomba: nanaša se le na lokacije, ki so na voljo za interoperabilni promet)

Informacije, ki se navedejo v diagramih za določene lokacije, po potrebi dopolnjene z besedilom

2.3.1   Ime lokacije

2.3.2   Identifikacijska oznaka lokacije

2.3.3   Vrsta lokacije (potniška postaja, tovorna postaja, ranžirna postaja, depo)

2.3.4   Lokacija in pomeni vseh stalnih signalov

2.3.5   Identifikacija in načrt tirov, vključno s ščitnimi kretnicami

2.3.6   Identifikacija peronov

2.3.7   Dolžina peronov

2.3.8   Višina peronov

2.3.9   Identifikacija stranskih tirov

2.3.10   Dolžina stranskih tirov

2.3.11   Razpoložljivost električne energije na lokaciji

2.3.12   Razdalja med robom perona in osjo tira, vzporedno z vozno površino

2.3.13   (Za potniške postaje) Možnost dostopa za invalide

DEL 3.   SPECIFIČNE INFORMACIJE O ODSEKIH PROGE

3.1   Splošne značilnosti

3.1.1   Država

3.1.2   Identifikacijska oznaka odseka proge: nacionalna oznaka

3.1.3   Skrajni konec odseka proge 1

3.1.4   Skrajni konec odseka proge 2

3.1.5   Čas odprtosti za promet (ure, dnevi, posebna ureditev med prazniki)

3.1.6   Oznake razdalj ob progi (pogostost, videz in položaj)

3.1.7   Vrsta prometa (mešani, potniški, tovorni …)

3.1.8   Največja dovoljena hitrost

3.1.9   Druge informacije, potrebne iz varnostnih razlogov

3.1.10   Posebne lokalne operativne zahteve (vključno s posebnimi zahtevami glede usposobljenosti osebja)

3.1.11   Posebne omejitve za nevarno blago

3.1.12   Posebne omejitve glede nakladanja

3.1.13   Vzorec opozorila na začasna dela (in kako ga dobiti)

3.1.14   Opozorilo, da je odsek proge preobremenjen (2001/14/ES, čl. 22)

3.2   Posebne tehnične značilnosti

3.2.1   ES-verifikacija infrastrukturne TSI

3.2.2   Datum začetka obratovanja interoperabilne proge

3.2.3   Seznam morebitnih posebnih primerov

3.2.4   Seznam morebitnih posebnih odstopanj

3.2.5   Tirna širina

3.2.6   Profil ustroja

3.2.7   Največja osna obremenitev

3.2.8   Največja obremenitev na tekoči meter

3.2.9   Prečne sile na tir

3.2.10   Vzdolžne sile na tir

3.2.11   Minimalni polmer krožnega loka

3.2.12   Odstotek vzpona ali padca

3.2.13   Lokacija vzpona ali padca

3.2.14   Za zavorne sisteme, ki ne uporabljajo adhezije kolo-tirnica, sprejeta zavorna sila

3.2.15   Mostovi

3.2.16   Viadukti

3.2.17   Predori

3.2.18   Pripombe

3.3   Energijski podsistem

3.3.1   ES-verifikacija energijske TSI

3.3.2   Datum začetka obratovanja interoperabilne proge

3.3.3   Seznam morebitnih posebnih primerov

3.3.4   Seznam morebitnih posebnih odstopanj

3.3.5   Vrsta napajanja z električno energijo (npr. ga ni, vozni vod, 3. tir)

3.3.6   Frekvenca napajanja z električno energijo (npr. dvosmerni, enosmerni tok)

3.3.7   Minimalna napetost

3.3.8   Maksimalna napetost

3.3.9   Omejitev glede porabe energije za posebna električna vlečna vozila

3.3.10   Omejitev v zvezi z lego motornega vlaka (vlakov) glede na ločevanje voznega voda (lega odjemnika toka)

3.3.11   Kako pridobiti električno izolacijo

3.3.12   Višina kontaktnega vodnika

3.3.13   Dovoljeni naklon kontaktnega vodnika glede na tirnico in sprememba naklona

3.3.14   Vrste odobrenih odjemnikov toka

3.3.15   Minimalna statična sila

3.3.16   Maksimalna statična sila

3.3.17   Lokacija nevtralnih odsekov

3.3.18   Informacije o obratovanju

3.3.19   Spuščanje odjemnikov toka

3.3.20   Pogoji, ki se uporabljajo v zvezi z regenerativnim zaviranjem

3.3.21   Najvišji dopustni vlakovni tok

3.4   Podsistem Nadzor-vodenje in signalizacija

3.4.1   ES-verifikacija TSI za podsistem Nadzor-vodenje in signalizacija

3.4.2   Datum začetka obratovanja interoperabilne proge

3.4.3   Seznam morebitnih posebnih primerov

3.4.4   Seznam morebitnih posebnih odstopanj

ERTMS/ETCS

3.4.5   Raven uporabe

3.4.6   Neobvezne funkcije, nameščene ob progi

3.4.7   Neobvezne funkcije, ki so potrebne na vozilu

3.4.8   Številka različice programske opreme

3.4.9   Datum začetka uporabe te različice

ERTMS/GSM-R radio

3.4.10   Neobvezne funkcije, kakor so določene v FRS

3.4.11   Številka različice

3.4.12   Datum začetka uporabe te različice

Za stopnjo ERTMS/ETCS 1 s funkcijo „infill“ (dodatne informacije)

3.4.13   Tehnična izvedba, ki je potrebna za vozni park

Varnostni, kontrolni in opozorilni sistemi vlakov razreda B

3.4.14   Nacionalna pravila za upravljanje sistemov razreda B (+ način, kako jih dobiti)

Progovni sistem

3.4.15   Pristojna država članica

3.4.16   Ime sistema

3.4.17   Številka različice programske opreme

3.4.18   Datum začetka uporabe te različice

3.4.19   Konec veljavnosti

3.4.20   Potreba po več kot enem aktivnem sistemu hkrati

3.4.21   Sistem na vozilu

Radijski sistem razreda B

3.4.22   Pristojna država članica

3.4.23   Ime sistema

3.4.24   Številka različice

3.4.25   Datum začetka uporabe te različice

3.4.26   Konec veljavnosti

3.4.27   Posebni tehnični pogoji za preklapljanje med različnimi varnostnimi, kontrolnimi in opozorilnimi sistemi razreda B

3.4.28   Posebni tehnični pogoji, ki se zahtevajo za preklapljanje med ERTMS/ETCS in sistemi razreda B

3.4.29   Posebni pogoji za preklapljanje med različnimi radijskimi sistemi

Tehnično poslabšani načini za:

3.4.30   ERTM/ETCS

3.4.31   Varnostni, kontrolni in opozorilni sistem vlakov razreda B

3.4.32   ERTM/GSM-R

3.4.33   Radijski sistem razreda B

3.4.34   Signalizacija ob progi

Omejitve hitrosti v zvezi z zavorno močjo

3.4.35   ERTM/ETCS

3.4.36   Varnostni, kontrolni in opozorilni sistemi vlakov razreda B

Nacionalna pravila za delovanje sistema razreda B

3.4.37   Nacionalna pravila, povezana z zavorno močjo

3.4.38   Druga nacionalna pravila, npr. podatki, ki ustrezajo objavi UIC 512 (8. izdaja z dne 1.1.79 in 2 spremembi)

EMZ-dovzetnost infrastrukturnih lastnosti opreme za nadzor-vodenje in signalizacijo

3.4.39   Zahteva se natančno določi v skladu z evropskimi standardi

3.4.40   Dopustnost uporabe zavore na vrtinčne pogone

3.4.41   Dopustnost uporabe magnetne zavore

3.4.42   Zahteve po tehničnih rešitvah v zvezi z uveljavljenimi odstopanji

3.5.   Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa

3.5.1   ES-verifikacija TSI za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa

3.5.2   Datum začetka obratovanja interoperabilne proge

3.5.3   Seznam morebitnih posebnih primerov

3.5.4   Seznam morebitnih posebnih odstopanj

3.5.5   Jezik, ki se uporablja v za varnost pomembni komunikaciji z osebjem upravljavca infrastrukture

3.5.6   Posebne podnebne razmere in sorodne ureditve

PRILOGA E

Raven jezika in komunikacije

Ustno obvladovanje jezika je mogoče razdeliti na pet ravni:

Raven

Opis

5

zna prilagoditi svoj način govora vsakemu sogovorniku

zna izraziti mnenje

se zna pogajati

zna prepričati

zna svetovati

4

se znajde v popolnoma nepredvidenih situacijah

zna sklepati

zna izraziti z argumenti podprto mnenje

3

se znajde v praktičnih situacijah, ki vključujejo nepredviden element

zna opisovati

zna usmerjati preprost pogovor

2

se znajde v preprostih praktičnih situacijah

zna postavljati vprašanja

zna odgovarjati na vprašanja

1

zna govoriti z uporabo na pamet naučenih stavkov

Ta priloga je začasna rešitev. V pripravi je podrobnejše besedilo, ki bo na voljo za prihodnjo revizijo te TSI in bo skladno s predlogi v TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa za konvencionalne hitrosti.

Načrtuje se tudi vključitev orodja, ki bi se uporabljalo pri ocenjevanju ravni sposobnosti posameznika. Na voljo bo v prihodnji različici te TSI.

PRILOGA F

Informativne in neobvezne smernice za ocenjevanje podsistema Vodenje in upravljanje železniškega prometa

(Izraz „država članica“ v smislu besedila tega modula pomeni državo članico ali drug organ, ki ga imenuje država članica, izvajalka ocenjevanja.)

1.   Ta priloga določa smernice, ki državam članicam olajšajo ocenjevanje, ali je predlagani operativni postopek:

skladen s to TSI in izpolnjuje bistvene zahteve (1) iz Direktive 96/48/ES (in vseh sprememb, vključenih v Direktivo 2004/50/ES),

skladen z drugimi predpisi, kakor je ustrezno, vključno z Direktivo 2004/49/ES,

in lahko začne obratovati.

2.   Upravljavec infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu mora državi članici predložiti ustrezno dokumentacijo (kakor je navedena v določbi 3 spodaj), ki opisuje nov ali spremenjen operativni postopek.

Predložena dokumentacija o zasnovi in razvoju novega ali spremenjenega operativnega postopka mora biti dovolj podrobna, da lahko država članica razume načela, na katerih temelji predlog. Poleg tega mora predložena dokumentacija vsebovati povratne informacije o operativnih izkušnjah, če so podsistemi nadgrajeni ali obnovljeni.

Dokumentacija je lahko predložena na papirju ali na računalniškem nosilcu podatkov (ali kombinaciji obojega). Država članica lahko zahteva nadaljnje izvode, če so potrebni za izvajanje ocenjevanja.

Podrobnosti o ocenjevanju

3.1   Dokumentacija, ki opisuje zadevni operativni postopek, bi morala vsebovati najmanj naslednje elemente:

splošen opis operativne organizacije upravljavca infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu (pregled upravljanja/nadzora in funkcionalnosti), skupaj s podrobnostmi o pogojih in okviru, znotraj katerih se bo operativni postopek, ki se ocenjuje, uporabljal in obratoval,

podrobnosti o vseh ustreznih operativnih procesih, ki jih je treba izvajati (postopki, navodila, računalniški programi itd.),

opis, kako se bo zadevni operativni postopek izvajal, uporabljal in nadzoroval, vključno z analizo posebne opreme, ki bo uporabljena,

podrobnosti o ljudeh, na katere bo operativni postopek vplival, usposabljanju in/ali informativnih sestankih, ki bodo potekali, in oceni tveganja ljudi, ki mu bodo izpostavljeni,

postopek, po katerem se bodo uporabljale nadaljnje spremembe in posodobitve operativnega procesa (OPOMBA: to ne vključuje prihodnjih velikih sprememb ali novega procesa – v tem primeru je treba predložiti novo dokumentacijo po teh smernicah),

diagram, ki prikazuje, kako potrebne povratne informacije (in vse druge informacije, povezane z obratovanjem) dotekajo, odtekajo ali se pretakajo po operativni organizaciji upravljavca infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu in podpirajo ustrezne operativne postopke,

opise, pojasnila in vse evidence, ki so potrebni za razumevanje zasnove in razvoja zadevnih novih ali spremenjenih operativnih procesov (OPOMBA: pri za varnost pomembnih postopkih to vključuje tudi oceno tveganja, ki je povezano z izvajanjem novih/spremenjenih postopkov),

prikaz skladnosti zadevnega operativnega postopka z zahtevami TSI.

Kjer je ustrezno, se predloži tudi naslednje:

seznam specifikacij ali evropskih standardov, po katerih so bili ustrezni operativni postopki podsistema validirani, in dokazila o skladnosti,

dokazila o skladnosti z drugimi predpisi, ki izhajajo iz pogodbe (vključno s certifikati),

posebni pogoji ali omejitve ustreznih operativnih postopkov.

3.2   Država članica:

opredeli ustrezne določbe TSI, s katerimi mora biti skladen zadevni operativni postopek,

preveri, ali je predložena dokumentacija popolna in v skladu z določbo 3.1,

preuči predloženo dokumentacijo in oceni, ali:

so operativni postopki skladni z ustreznimi zahtevami TSI,

sta zasnova in razvoj novih ali revidiranih operativnih postopkov (vključno z oceno tveganja) zanesljiva in sta se nadzorovano upravljala,

bodo dogovori za izvajanje in nadaljnjo uporabo/nadzor operativnega postopka zagotovili stalno skladnost z ustreznimi zahtevami TSI,

dokumentira (v poročilu o ocenjevanju, glej določbo 4 spodaj) svoje ugotovitve v zvezi s skladnostjo operativnega postopka z določbami TSI.

4.   Poročilo o ocenjevanju vključuje vsaj naslednje podatke:

podrobnosti o zadevnem upravljavcu infrastrukture/prevozniku v železniškem prometu,

opis ocenjevanega operativnega postopka, vključno s podrobnostmi o zadevnih posebnih postopkih, navodilih, računalniških programih,

opis elementov, ki so povezani z nadzorom in uporabo zadevnega operativnega postopka, vključno s spremljanjem, povratnimi informacijami in prilagajanjem,

vsa pomožna inšpekcijska in revizijska poročila, pripravljena v zvezi z ocenjevanjem,

potrditev, da bodo zadevni operativni postopek in pogoji izvajanja zagotovili skladnost z ustreznimi zahtevami iz ustreznih oddelkov TSI, vključno s pridržki, ki ostanejo ob koncu ocenjevanja,

izjavo o pogojih in zgornjih mejah (vključno z ustreznimi omejitvami za obravnavo pridržkov) za izvajanje ustreznega operativnega postopka,

ime in naziv države članice, ki sodeluje pri ocenjevanju, ter datum priprave poročila.

Če se upravljavcu infrastrukture/prevozniku v železniškem prometu zavrne dovoljenje/spričevalo za izvajanje ustreznih operativnih postopkov na podlagi poročila o ocenjevanju, mora država članica zagotoviti podrobne razloge za tako zavrnitev v skladu z Direktivo 2004/49/ES.


(1)  Bistvene zahteve so izražene v tehničnih parametrih, vmesnikih in zahtevah glede obratovanja v poglavju 4 te TSI.

PRILOGA G

Informativni in neobvezni seznam elementov, ki se preverijo za vsak osnovni parameter

Ta priloga je v zgodnji fazi razvoja in jo je treba še dodelati; vključena je kot delovni osnutek.

V zvezi s postopkom izdaje spričeval in dovoljenj iz členov 10 in 11 Direktive 2004/49/ES ta priloga navaja naslednje dodatne informacije:

A – postavka organizacijske ali načelne narave in jo je treba vključiti v sistem varnega upravljanja

B – postavka, ki je podroben postopek ali operativni proces za podporo organizacijskih načel v sistemu varnega upravljanja in ki se uporablja samo znotraj države članice

Parametri, ki se ocenjujejo

Elementi, ki se preverijo za vsak parameter

Sklic na TSI

Velja za

A/B

PŽP

UI

Dokumentacija za strojevodje

Postopek priprave pravilnika za strojevodje (vključno s prevodom [kjer je ustrezno] in postopkom validacije)

4.2.1.2.1

X

 

A

Postopek, po katerem UI zagotovi ustrezne podatke PŽP

4.2.1.2.1

 

X

A

Vsebina pravilnika za strojevodje vključuje minimalne zahteve te TSI in posebne postopke, ki jih zahteva UI

4.2.1.2.1

X

 

B

Postopek priprave navodil o progi za strojevodje (in postopka validacije)

4.2.1.2.2.1

X

 

A

Vsebina navodil o progi za strojevodje vključuje minimalne zahteve te TSI

4.2.1.2.2.1

X

 

B

Postopek, po katerem UI obvešča PŽP o spremembah operativnih pravil/podatkov

4.2.1.2.2.2

 

X

A

Postopek za združevanje sprememb v skupine v posebnem dokumentu

4.2.1.2.2.2

X

 

A

Postopek za takojšnje obveščanje strojevodij o spremembah

4.2.1.2.2.3

 

X

A

Postopek za posredovanje podatkov o voznih redih vlakov strojevodjem

4.2.1.2.3

X

 

A

Postopek za posredovanje podatkov o voznem parku strojevodjem

4.2.1.2.4

X

 

A

Postopek za pripravo pravil in postopkov za določene lokacije (vključno s postopkom validacije) osebja za upravljanje prometa

4.2.1.3

X

 

B

Dokumentacija za osebje UI, ki izda dovoljenje za vožnjo vlaka

Postopek za komunikacijo v zvezi z varnostjo med osebjem UI in PŽP.

4.2.1.4

 

X

A

Komunikacija v zvezi z varnostjo med osebjem PŽP in UI

Postopek za zagotavljanje, da osebje uporablja operativno komunikacijsko metodologijo, kakor je določena v Prilogi C k tej TSI

4.2.1.5, 4.6.1.3.1

X

 

A

 

X

A

Vidnost vlaka

Postopek za zagotavljanje, da je osvetlitev čelnega dela vlakov skladna z zahtevami te TSI

4.2.2.1.2, 4.3.3.4.1

X

 

A

Slišnost vlaka

Postopek za zagotavljanje, da je slišnost vlakov skladna z zahtevami te TSI

4.2.2.2, 4.3.3.5

X

 

A

Identifikacija vozila

Postopek za prikaz skladnosti s Prilogo P k tej TSI

4.2.2.3

X

 

A

Zahteve za potniška vozila

Postopek za dokazovanje skladnosti z zahtevami te TSI

4.2.2.4

X

 

A

Sestava vlaka

Postopek za pripravo pravil o sestavi vlaka (vključno s postopkom validacije)

4.2.2.5

X

 

A

Vsebina pravil o sestavi vlaka vključuje minimalne zahteve te TSI

4.2.2.6

X

 

B

Zahteve glede zaviranja

Postopek za zagotavljanje informacij v zvezi s progo, ki so potrebne za izračun zavorne moči, ali zagotavljanje dejanske potrebne moči

4.2.2.6.2

 

X

A

Postopek za izračun ali zagotavljanje potrebne zavorne moči („pravila za zaviranje“)

4.2.2.6.2, 4.3.2.1

X

 

B

Odgovornost za zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju

Opredelitev opreme na vlaku v zvezi z varnostjo, ki se zahteva za zagotavljanje, da je vlak varen za vožnjo

4.2.2.7.1

X

 

B

Postopek za zagotavljanje, da se vse značilnosti vlaka, ki vplivajo na njegovo obratovanje, identificirajo in da se ti podatki predložijo UI

4.2.2.7.1

X

 

A

Postopek za zagotavljanje, da so podatki o vožnji vlaka dani na voljo UI pred odhodom

4.2.2.7.2

X

 

A

Načrtovanje vlaka

Postopek za zagotavljanje, da PŽP predloži zahtevane podatke UI, ko prosi za vlakovno pot

4.2.3.1

 

X

A

Identifikacija vlakov

Postopek za dodeljevanje enotnih in nedvoumnih identifikacijskih številk vlakov

4.2.3.2

 

X

A

Postopki ob odhodu

Opredelitev preverjanj in preskusov pred odhodom

4.2.3.3.1

X

 

B

Postopek za poročanje o dejavnikih, ki bi lahko vplivali na vožnjo vlaka

4.2.3.3.2

X

 

A

Upravljanje prometa

Zagotavljanje sredstev za takojšnje evidentiranje informacij, vključno z minimalnimi podatki, ki se zahtevajo po tej TSI

4.2.3.4.1

 

X

B

Opredelitev postopkov za nadzor železniškega prometa

4.2.3.4.2.1

 

X

B

Postopek za zagotavljanje upravljanja sprememb v razmerah na progi in značilnostih vlaka

4.2.3.4.2

 

X

B

Postopek za ugotavljanje predvidenega časa, ko en UI preda vlak drugemu UI

4.2.3.4.2.2

 

X

B

Nevarno blago

Postopek za zagotavljanje nadzora nad nevarnim blagom, vključno z minimalnimi zahtevami te TSI

4.2.3.4.3

X

 

A

Kakovost obratovanja

Postopek za spremljanje učinkovitega obratovanja vseh zadevnih storitev in sporočanje trendov vsem ustreznim UI in PŽP

4.2.3.4.4

X

 

B

 

X

B

Evidentiranje podatkov

Seznam podatkov, evidentiranih zunaj vlaka, vključuje minimalni seznam postavk, ki se zahtevajo po tej TSI

4.2.3.5.1

 

X

A

Seznam podatkov, evidentiranih znotraj vlaka, vključuje minimalni seznam postavk, ki se zahtevajo po tej TSI

4.2.3.5.2, 4.3.2.3

X

 

A

Obratovanje v poslabšanih razmerah

Postopek za obveščanje drugih uporabnikov o motnjah, ki bi lahko povzročile motnje v prevozu

4.2.3.6.2

 

X

A

X

 

A

Opredelitev navodil, ki jih UI zagotovi strojevodjem ob motnjah v prevozu

4.2.3.6.3

 

X

B

Opredelitve ustreznih ukrepov za obravnavanje prepoznanih scenarijev motenj v prevozu, vključno z minimalnimi zahtevami, naštetimi v tej TSI

4.2.3.6.4

 

X

B

Upravljanje v izrednih razmerah

Postopek za opredelitev in objavo ukrepov ob nepredvidenih dogodkih za upravljanje prevoza v izrednih razmerah

4.2.3.7

 

X

A

Postopek za zagotavljanje navodil v zvezi z izrednimi razmerami in varnostjo potnikom

4.2.3.7

X

 

A

Pomoč vlakovnemu osebju v primeru večje nezgode

Postopek za zagotavljanje pomoči vlakovnemu osebju v poslabšanih razmerah, da bi se izognili zamudam

4.2.3.8

X

 

A

Strokovne in jezikovne sposobnosti

Postopek za ocenjevanje strokovnega znanja v skladu z minimalnimi zahtevami te TSI

4.6.1.1

X

 

A

 

X

A

Opredelitev sistema upravljanja usposobljenosti za zagotavljanje, da bo osebje sposobno znanje uporabiti v praksi v skladu z minimalnimi zahtevami te TSI

4.6.1.2

X

 

A

 

X

A

Postopek za ocenjevanje jezikovnih sposobnosti v skladu z minimalnimi zahtevami te TSI

4.6.2

X

 

A

 

X

A

Opredelitev postopka ocenjevanja za vlakovno osebje, ki vključuje:

osnovno usposobljenost, postopke in jezike

znanje o progah

znanja o železniškem voznem parku

posebno usposobljenost (npr. dolgi predori)

4.6.3.1, 4.6.3.2.3

X

 

A

 

X

A

Opredelitev usposabljanja in analiza potreb po usposobljenosti osebja z za varnost pomembnimi dolžnostmi ob upoštevanju minimalnih zahtev te TSI

4.6.3.2

X

 

A

 

X

A

Zdravstveni in varnostni pogoji

Postopek za zagotavljanje dobrega zdravstvenega stanja osebja, vključno s preskusi učinkov mamil in alkohola na sposobnost za delo

4.7.1

X

 

A

 

X

A

Določitev meril za:

odobritev zdravnikov medicine dela in zdravstvenih organizacij

odobritev psihologov

zdravstvene in psihološke preglede

4.7.2, 4.7.3, 4.7.4

X

 

A

 

X

A

Določitev zdravstvenih zahtev, ki vključujejo:

splošno zdravstveno stanje

vid

sluh

nosečnost (strojevodje)

4.7.5

X

 

A

 

X

A

Posebne zahteve za strojevodje:

vid

zahteve glede sluha/govora

antropometrija

4.7.6

X

 

A

PRILOGA H

Osnovne postavke v zvezi s poklicno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

1.   SPLOŠNE ZAHTEVE

Ta priloga, ki jo je treba razumeti v povezavi s pododdelkoma 4.6 in 4.7 te TSI in zahtevami TSI Varnost v železniških predorih, je seznam postavk, ki veljajo za pomembne za nalogo vožnje vlaka na progah za visoke hitrosti v vseevropskem železniškem omrežju.

Treba je omeniti, da je ta veljavni seznam sicer karseda popoln, vendar bo treba upoštevati še dodatne postavke lokalne/nacionalne narave.

Izraz „poklicna usposobljenost“ se v besedilu te TSI nanaša na tiste postavke, ki zagotavljajo, da je operativno osebje usposobljeno ter sposobno razumeti in opravljati elemente naloge.

Pravila in postopki se nanašajo na nalogo, ki se opravlja, in na osebo, ki jo opravlja. Te naloge lahko opravlja vsaka pooblaščena in usposobljena oseba ne glede na ime, naziv ali stopnjo, ki se uporablja v pravilih ali postopkih ali v posameznem podjetju.

Pooblaščena in usposobljena oseba mora upoštevati vsa pravila in postopke, povezane z opravljanjem naloge.

2.   STROKOVNO ZNANJE

Za pridobitev dovoljenja je treba uspešno opraviti začetni izpit in izpolniti določbe za trajno ocenjevanje in usposabljanje iz pododdelka 4.6.

2.1   Splošno strokovno znanje

Splošna načela varnega upravljanja v železniškem sistemu, ki se nanašajo na nalogo, vključno z vmesniki z drugimi podsistemi

Splošni pogoji, povezani z varnostjo potnikov in/ali tovora in oseb na železniški progi ali v njeni bližini

Pogoji glede zdravja in varnosti pri delu

Splošna načela varnosti železniškega sistema

Osebna varnost, vključno z zapuščanjem kabine strojevodje na odprti progi

Sestava vlaka (kakor jo zahteva podjetje)

Poznavanje električnih načel v zvezi z voznim parkom in infrastrukturo

2.2   Znanje o operativnih postopkih in varnostnih sistemih, ki se uporabljajo na zadevni infrastrukturi

Operativni postopki in varnostna pravila

Sistem nadzora-vodenja in signalizacije, vključno s prikazom signalov v kabini

Predpisi za vožnjo vlaka v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah

Komunikacijski protokol in formalni postopek pošiljanja sporočil, vključno z rabo komunikacijske opreme

Različne vloge in odgovornosti oseb, ki sodelujejo v operativnem postopku

Dokumenti in druge informacije v zvezi z nalogo, vključno z dodatnimi obvestili o trenutnih razmerah, npr. glede omejitev hitrosti ali začasne signalizacije, ki se prejmejo pred odhodom

2.3   Znanje o železniškem voznem parku

Oprema vlečnega vozila, ki je povezana z vožnjo:

Sestavni deli in njihov namen

Komunikacijska oprema in oprema za postopke v sili

Nadzorne naprave in indikatorji, ki jih ima na voljo strojevodja in ki so povezani z elementi vleke, zaviranja in prometne varnosti

Oprema vozila, ki je povezana z vožnjo:

Sestavni deli in njihov namen

Nadzorne naprave in prikazi, ki jih ima na voljo strojevodja in ki so povezani z elementi zaviranja in prometne varnosti

Pomen oznak znotraj in zunaj vozil ter simbolov, ki se uporabljajo za prevoz nevarnega blaga

3.   ZNANJE O PROGAH

Znanje o progah zajema posebno znanje in/ali izkušnje o posameznih značilnostih proge, ki jih strojevodja potrebuje, preden dobi dovoljenje za vožnjo vlaka po njej na lastno odgovornost. Vključuje znanje, ki je potrebno poleg informacij, ki jih dajejo signali in dokumenti, kakor so vozni redi in drugi dokumenti na vlaku, ter znanje o operativnih in varnostih pravilih, ki veljajo za progo in so določena v določbi 2.2 te priloge.

Znanje o progi zajema zlasti:

Pogoje obratovanja, kakor so: signalizacija in nadzor in komunikacije

Poznavanje lokacije signalov, strmih vzponov ali padcev in nivojskih prehodov,

Točke prehoda med različnimi obratovalnimi sistemi ali električnimi napajanji

Vrsto pogonskega vira energije na zadevni progi, vključno z lokacijo nevtralnih odsekov

Lokalne operativne ureditve in ureditve za izredne razmere

Postaje in postajališča

Lokalne objekte (depoji, stranski tiri itn, …), kakor jih potrebuje podjetje

4.   SPOSOBNOST UPORABE ZNANJA V PRAKSI

Osebje, ki opravlja naloge vožnje vlaka, mora biti sposobno izvajati naslednje naloge (kakor je ustrezno glede na dejavnosti podjetja)

4.1   Priprava na nalogo

Prepoznati značilnosti dela, ki mora biti opravljeno, vključno z ustreznimi dokumenti

Zagotoviti, da so dokumenti in potrebna oprema popolni

Preveriti zahteve, določene v dokumentih na vlaku

4.2   Izvajanje potrebnih preskusov, preverjanj in verifikacij vlečnega vozila pred odhodom

4.3   Sodelovanje pri preverjanju delovanja zavor na vlaku

Pred odhodom na podlagi ustreznih dokumentov preveriti, ali zavorna moč ustreza tisti, ki se zahteva za vlak in progo, po kateri bo vlak vozil.

Sodelovati pri preskušanju zavor, kakor zahtevajo ustrezni operativni predpisi, in preveriti pravilno delovanje zavornega sistema.

4.4   Vožnja vlaka ob upoštevanju ustreznih varnostnih predpisov, voznih pravil in voznega reda

Začeti vožnjo vlaka le, če so izpolnjene vse zahteve – predvsem podatki o vlaku – določene v ustreznih predpisih.

Upoštevanje signalov ob progi in naprav v kabini, njihovo takojšnje pravilno razumevanje in ustrezen odziv med vožnjo vlaka.

Upoštevanje omejitve hitrosti za vlak glede na vrsto vlaka, značilnosti proge, vlečno vozilo in vse informacije, ki jih strojevodja dobi pred odhodom.

4.5   Ravnanje in poročanje v skladu z veljavnimi predpisi ob nepravilnostih ali napakah na napravah ob progi ali voznem parku

4.6   Izvajanje ukrepov v zvezi z delovnimi nezgodami in nesrečami, zlasti tistih, ki so povezani z zaščito vlaka in požarom ali nevarnim blagom

Uvesti vse ustrezne ukrepe za zaščito potnikov in drugih oseb, ki bi lahko bile ogrožene. Zagotoviti potrebne informacije in sodelovati pri evakuaciji potnikov, če je potrebna.

Obveščati upravljavca infrastrukture, kakor je ustrezno.

Komunikacija z vlakovnim osebjem (kakor zahteva prevoznik v železniškem prometu).

Uporabiti posebne predpise za prevoz nevarnega blaga.

4.7   Ugotavljanje pogojev za nadaljevanje vožnje po nezgodah, ki vplivajo na vozni park

Glede na operativne postopke in na podlagi osebnih izkušenj ali zunanjih nasvetov odločiti, ali vlak lahko nadaljuje vožnjo in katere pogoje je treba upoštevati.

Komunikacija z upravljavcem infrastrukture, kakor jo zahtevajo operativni predpisi.

4.8   Ustavitev vlaka, in ko je vlak v mirovanju, izvajanje vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje, da vlak ostane v mirovanju

4.9   Komunikacija z osebjem upravljavca infrastrukture na mestu, s katerega se vodi promet

4.10   Poročanje o vseh nenavadnih pojavih, ki vplivajo na obratovanje vlaka, razmerah na infrastrukturi itd.

Če se tako zahteva, je to poročilo treba pripraviti v pisni obliki v jeziku, ki ga izbere prevoznik v železniškem prometu.

PRILOGA I

Ni v uporabi

 

PRILOGA J

Osnovne postavke v zvezi s poklicno usposobljenostjo za naloge, povezane s „spremljanjem vlakov“

1.   SPLOŠNE ZAHTEVE

Ta priloga, ki jo je treba razumeti v povezavi s pododdelkoma 4.6 in 4.7 te TSI in zahtevami TSI Varnost v železniških predorih, je seznam postavk, ki veljajo za pomembne za nalogo spremljanja vlaka na progah za visoke hitrosti v vseevropskem železniškem omrežju.

Treba je omeniti, da je ta veljavni seznam sicer karseda popoln, vendar bo treba upoštevati še dodatne postavke lokalne/nacionalne narave.

Izraz „poklicna usposobljenost“ se v besedilu te TSI nanaša na tiste postavke, ki zagotavljajo, da je operativno osebje usposobljeno ter sposobno razumeti in opravljati elemente naloge.

Pravila in postopki se nanašajo na nalogo, ki se opravlja, in na osebo, ki jo opravlja. Te naloge lahko opravlja vsaka pooblaščena in usposobljena oseba ne glede na ime, naziv ali stopnjo, ki se uporablja v pravilih ali postopkih ali v posameznem podjetju.

Pooblaščena in usposobljena oseba mora upoštevati vsa pravila in postopke, povezane z opravljanjem naloge.

2.   STROKOVNO ZNANJE

Za pridobitev dovoljenja je treba uspešno opraviti začetni izpit in izpolniti določbe za trajno ocenjevanje in usposabljanje iz pododdelka 4.6.

2.1   Splošno strokovno znanje

Splošna načela varnega upravljanja v železniškem sistemu, ki se nanašajo na nalogo, vključno z vmesniki z drugimi podsistemi

Splošni pogoji, povezani z varnostjo potnikov in/ali tovora (vključno s prevozom nevarnega blaga) in oseb na železniški progi ali v njeni bližini

Pogoji glede zdravja in varnosti pri delu

Splošna načela varnosti železniškega sistema

Osebna varnost, vključno z zapuščanjem vlaka na odprti progi

Prva pomoč, kjer mora osebje zagotavljati prvo pomoč v okviru svojih nalog

2.2   Znanje o operativnih postopkih in varnostnih sistemih, ki se uporabljajo na zadevni infrastrukturi

Operativni postopki in varnostna pravila

Sistem nadzora, vodenja in signalizacije

Komunikacijski protokol in formalni postopek pošiljanja sporočil, vključno z rabo komunikacijske opreme

2.3   Znanje o železniškem voznem parku

Notranja oprema potniškega vozila

Popravilo manjših napak na območjih za potnike v železniškem voznem parku, kakor zahteva prevoznik v železniškem prometu.

2.4   Znanje o progi

Operativna ureditev (na primer način odprave vlaka) na posameznih lokacijah (signalizacija, postajna oprema itd.)

Postaje, na katerih lahko potniki izstopijo ali vstopijo

Lokalna operativna ureditev in ureditev ob izrednih razmerah, ki velja za del proge

3.   SPOSOBNOST UPORABE ZNANJA V PRAKSI

Preverjanja pred odhodom, vključno s preskusi zavor in pravilnega zapiranja vrat

Postopki ob odhodu

Komunikacija s potniki, zlasti v zvezi z okoliščinami, ki zadevajo varnost potnikov

Obratovanje v poslabšanih razmerah

Ocena mogočih napak znotraj območij za potnike in ukrepanje v skladu s pravili in postopki

Varnostni in opozorilni ukrepi, ki jih predpisujejo pravila in predpisi, ali kot pomoč strojevodji

Evakuacija vlaka in varnost potnikov, zlasti če morajo biti na progi ali v njeni bližini

Komunikacija z osebjem upravljavca infrastrukture kot pomoč strojevodji ali med evakuacijo

Poročanje o vseh nenavadnih pojavih, ki vplivajo na obratovanje vlaka, stanje železniškega voznega parka in varnost potnikov. Če se tako zahteva, je ta poročila treba pripraviti v pisni obliki v jeziku, ki ga izbere prevoznik v železniškem prometu.

PRILOGA K

Ni v uporabi

 

PRILOGA L

Osnovne postavke v zvezi s poklicno usposobljenostjo za naloge priprave vlaka

1.   SPLOŠNE ZAHTEVE

Ta priloga, ki jo je treba razumeti v povezavi s pododdelkom 4.6, je seznam postavk, ki veljajo za pomembne za nalogo priprave vlaka, ki bo deloval na progah za visoke hitrosti v vseevropskem železniškem omrežju.

Treba je omeniti, da je ta veljavni seznam sicer karseda popoln, vendar bo treba upoštevati še dodatne postavke lokalne/nacionalne narave.

Izraz „poklicna usposobljenost“ se v besedilu te TSI nanaša na tiste postavke, ki zagotavljajo, da je operativno osebje usposobljeno ter sposobno razumeti in opravljati elemente naloge.

Pravila in postopki se nanašajo na nalogo, ki se opravlja, in na osebo, ki jo opravlja. Te naloge lahko opravlja vsaka pooblaščena in usposobljena oseba ne glede na ime, naziv ali stopnjo, ki se uporablja v pravilih ali postopkih ali v posameznem podjetju.

Pooblaščena in usposobljena oseba mora upoštevati vsa pravila in postopke, povezane z opravljanjem naloge.

2.   STROKOVNO ZNANJE

Za pridobitev dovoljenja je treba uspešno opraviti začetni izpit in izpolniti določbe za trajno ocenjevanje in usposabljanje iz pododdelka 4.6.

2.1   Splošno strokovno znanje

Splošna načela varnega upravljanja v železniškem sistemu, ki se nanašajo na nalogo, vključno z vmesniki z drugimi podsistemi

Splošni pogoji, ki se nanašajo na varnost potnikov in/ali tovora, vključno s prevozom nevarnega blaga in izrednih tovorov

Pogoji glede zdravja in varnosti pri delu

Splošna načela varnosti železniškega sistema

Osebna varnost med zadrževanjem na železniški progi ali v njeni bližini

Komunikacijski protokol in formalni postopek pošiljanja sporočil, vključno z rabo komunikacijske opreme

2.2   Znanje o operativnih postopkih in varnostnih sistemih, ki se uporabljajo na zadevni infrastrukturi

Delovanje vlakov v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah

Operativni postopki na posameznih lokacijah (signalizacija, oprema na postaji/depoju/ranžirni postaji) in varnostna pravila

Lokalna operativna ureditev

2.3   Znanje o vlakovni opremi

Namen in uporaba opreme vagona in vozila

Prepoznavanje potrebe o tehničnih inšpekcijah in dogovarjanje zanje

3.   SPOSOBNOST UPORABE ZNANJA V PRAKSI

Uporaba pravil o sestavi vlaka, pravil o zaviranju vlaka, pravil o nakladanju vlaka itd., kar zagotavlja, da je vlak v dobrem voznem stanju

Razumevanje oznak in nalepk na vozilih

Postopek za določanje podatkov o vlaku in njihovo razpoložljivost

Komunikacija z vlakovnim osebjem

Komunikacija z osebjem, ki je odgovorno za nadziranje voženj vlakov

Obratovanje v poslabšanih razmerah, predvsem če to vpliva na pripravo vlakov

Varnostni in opozorilni ukrepi, ki jih predpisujejo pravila in predpisi ali lokalna ureditev na zadevni lokaciji

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti v zvezi z nezgodami, povezanimi s prevozom nevarnega blaga (kjer je ustrezno)

PRILOGA M

Ni v uporabi

 

PRILOGA N

Informativne in neobvezne smernice za izvajanje

Spodnja preglednica je informativna in našteva določbe iz poglavja 4 ter navaja, kaj jih lahko sproži.

Poglavje 4, oddelek

Delo, ki ga mora opraviti UI/PŽP, da izpolni zahteve

Tipični sprožilec

4.2.1.2.1

Pravilnik

PŽP – Priprava/revizija dokumenta ali računalniške datoteke, ki vsebuje potrebne operativne postopke za obratovanje v omrežju UI

Sprememba operativnih navodil za omrežje

4.2.1.2.2.1

Priprava navodil o progi

PŽP – Priprava/revizija dokumenta ali računalniške datoteke, ki vsebuje opis prog, po katerih bodo obratovali

Spremembe infrastrukture omrežja (npr.: predelava križišč, ponovna signalizacija), zaradi katerih se spremenijo informacije o progi

4.2.1.2.2.2

Spremenjeni elementi

PŽP – Opredelitev/revizija postopka, po katerem se strojevodjem zagotovi dokument ali računalniška datoteka, ki jih obvešča o spremenjenih elementih [na progi]

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.2.1.2.2.3

Takojšnje obveščanje strojevodje

UI – Opredelitev/revizija postopka za takojšnje obveščanje strojevodij o vseh spremembah varnostnih dogovorov [v zvezi s progo]

Sprememba organizacijske strukture UI ali PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.2.1.2.3

Vozni redi

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za zagotavljanje informacij glede voznih redov strojevodjem na papirju ali v elektronski obliki

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega (elektronskega) sistema upravljanja železniškega prometa

4.2.1.2.4

Železniški vozni park

PŽP – Priprava/revizija dokumenta ali računalniške datoteke, ki vsebuje potrebne operativne postopke za obratovanje železniškega voznega parka v poslabšanih razmerah

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega/spremenjenega železniškega voznega parka

4.2.1.3

Dokumentacija za osebje PŽP razen strojevodij

PŽP – Priprava/revizija dokumenta ali računalniške datoteke, ki vsebuje potrebne operativne postopke za osebje, ki dela v omrežju UI, razen strojevodij

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Sprememba omrežne infrastrukture, ki povzroči spremembo informacij o progi ali uvedbo novega/spremenjenega železniškega voznega parka

4.2.1.4

Dokumentacija za osebje UI, ki izda dovoljenje za vožnjo vlaka

UI – Priprava/revizija dokumenta ali računalniške datoteke, ki vsebuje omrežne operativne postopke, vključno s komunikacijskim protokolom in zbirko obrazcev

Sprememba omrežnih operativnih ureditev kot posledica ugotovljenih ukrepov za izboljšanje (npr.: predlog za poizvedbo)

Sprememba omrežne infrastrukture, ki povzroči spremembo operativnih ureditev

4.2.1.5

Komunikacija v zvezi z varnostjo med osebjem PŽP in UI

UI/PŽP – Dokumenti/računalniške datoteke, navedeni v 4.2.1.2.1, 4.2.1.3 in 4.2.1.4, za vključitev operativne komunikacijske metodologije, kakor je določeno v Prilogi C k TSI

V povezavi s 4.2.1.2.1, 4.2.1.3 in 4.2.1.4

4.2.2.1.2

Vidnost vlaka – (čelo)

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za strojevodje in/ali drugega operativnega osebja za zagotavljanje pravilne osvetlitve čelnega dela

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega/spremenjenega železniškega voznega parka

4.2.2.4

Zahteve za potniška vozila

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za zagotavljanje, da je potniško vozilo skladno z zahtevami te TSI

Uvedba novih/spremenjenih potniških vozil

Sprememba omrežnih operativnih predpisov, ki vpliva na potniška vozila

4.2.2.5

Sestava vlaka

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za zagotavljanje, da je vlak skladen z dodeljeno potjo

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Sprememba omrežnih operativnih predpisov, ki vpliva na sestavo vlaka

Nova/spremenjena infrastruktura, signalizacija ali uvedba novega (elektronskega) sistema upravljanja železniškega prometa

4.2.2.6.1

Minimalne zahteve zavornega sistema

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za operativno osebje za zagotavljanje, da so vozila, ki tvorijo vlak, skladna z zahtevami glede zaviranja

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.2.2.6.2

Zavorna moč

UI – Opredelitev/revizija postopka za sporočanje podatkov glede zavorne moči PŽP

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja UI, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

PŽP – Priprava/revizija dokumenta ali računalniške datoteke, ki vsebuje predpise za zaviranje za osebje, ob upoštevanju nagibnih razmer proge, dodeljene poti in razvoja ERTMS/ETCS

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Sprememba omrežnih operativnih predpisov, ki vplivajo na predpise za zaviranje

Nova/spremenjena infrastruktura, signalizacija ali uvedba novega (elektronskega) sistema upravljanja železniškega prometa

Uvedba novega/spremenjenega železniškega voznega parka

4.2.2.7.1

Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju (splošne zahteve)

RU – Opredelitev/revizija postopka za operativno osebje za zagotavljanje, da so vozila v dobrem voznem stanju, vključno z obveščanjem UI o spremembah, ki lahko vplivajo na vožnjo in vožnjo v poslabšanih razmerah

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.2.2.7.2

Zahtevani podatki

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za zagotavljanje, da so podatki o vožnji vlaka dani na voljo UI pred odhodom

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega (elektronskega) sistema upravljanja železniškega prometa

4.2.3.2

Identifikacija vlakov

UI – Opredelitev/revizija postopka za dodeljevanje enotnih in nedvoumnih identifikacijskih številk vlakov

Sprememba sistema načrtovanja vlakov UI ali PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega (elektronskega) sistema upravljanja železniškega prometa

4.2.3.3.1

Preverjanja in preskusi pred odhodom

PŽP – Opredelitev/revizija preverjanj in preskusov, ki morajo biti opravljeni pred odhodom

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.2.3.3.2

Obveščanje UI o obratovalnem stanju vlaka

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za sporočanje dejavnikov v zvezi z železniškim voznim parkom, ki lahko vplivajo na vožnjo vlaka

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja UI ali PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega (elektronskega) sistema upravljanja železniškega prometa

4.2.3.4.1

Splošne zahteve za upravljanje prometa

UI – Opredelitev/revizija postopka za nadzor železniškega prometa, vključno z vmesnikom za dodatne postopke, ki jih zahteva PŽP

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja UI ali PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega (elektronskega) sistema upravljanja železniškega prometa

4.2.3.4.2

Javljanje vlaka

UI – Opredelitev/revizija postopka za javljanje položaja vlaka, vključno s takojšnjim evidentiranjem časa prihoda/odhoda in predvidenega časa predaje drugim UI

Sprememba sistema upravljanja železniškega prometa UI, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega (elektronskega) sistema upravljanja železniškega prometa

4.2.3.4.3

Nevarno blago

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za nadzor prevoza nevarnega blaga, vključno z zagotavljanjem informacij, ki jih zahteva UI

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja UI ali PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.2.3.4.4

Kakovost obratovanja

UI/PŽP – Dokumentirani postopki, ki opisujejo notranje procese za spremljanje in pregled obratovalne zmogljivosti ter zagotavljanje ukrepov za izboljšanje omrežne učinkovitosti

Sprememba sistema upravljanja železniškega prometa UI ali PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega (elektronskega) sistema upravljanja železniškega prometa, vključno s spremljanjem učinkovitosti

4.2.3.5.1

Evidentiranje nadzornih podatkov zunaj vlaka

UI – Opredelitev/revizija postopka za evidentiranje zahtevanih podatkov ter dogovori za shranjevanje in dostop

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja UI, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Sprememba omrežne infrastrukture, zaradi katere je potrebna nova/spremenjena oprema za spremljanje

4.2.3.5.2

Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za evidentiranje zahtevanih podatkov ter dogovori za shranjevanje in dostop

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega/spremenjenega železniškega voznega parka (lokomotiv, motornih garnitur)

4.2.3.6.1

Obratovanje v poslabšanih razmerah – obvestilo drugim uporabnikom

UI/PŽP – Opredelitev/revizija postopka za medsebojno obveščanje o situacijah, ki lahko ovirajo varnost, obratovanje ali razpoložljivost omrežja

Sprememba sistema upravljanja železniškega prometa UI ali PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega (elektronskega) sistema upravljanja železniškega prometa

4.2.3.6.2

Obvestilo strojevodjem

UI – Opredelitev/revizija navodil za strojevodje za ravnanje v poslabšanih razmerah

Sprememba sistema upravljanja železniškega prometa UI ali PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.2.3.6.3

Dogovorjeni postopki ob nepredvidenih dogodkih

UI – Opredelitev/revizija postopka za obratovanje v poslabšanih razmerah, vključno z okvarami voznega parka in infrastrukture (dogovori za nepredvidene dogodke)

Sprememba sistema upravljanja železniškega prometa UI ali PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Sprememba omrežne infrastrukture ali uvedba novega/spremenjenega železniškega voznega parka

4.2.3.7

Upravljanje v izrednih razmerah

UI/PŽP – Opredelitev/revizija postopka za ukrepe ob nepredvidenih dogodkih za ravnanje v izrednih razmerah

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.2.3.8

Pomoč vlakovnemu osebju ob nezgodah/okvari voznega parka

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za vlakovno osebje za obravnavanje tehničnih ali drugih okvar voznega parka

Sprememba sistema upravljanja železniškega prometa PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Uvedba novega/spremenjenega železniškega voznega parka

4.4

Operativni predpisi

UI/PŽP – Opredelitev predpisov in postopkov, ki jih je treba uporabljati za ETCS in GSM-R in/ali HABD

Uvedba signalnega sistema ETCS in/ali radijskega sistema GSM-R in/ali HABD

4.6.1.1

Strokovno znanje

UI/PŽP – Opredelitev postopka za ocenjevanje strokovnega znanja

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja UI/PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.6.1.2

Sposobnost uporabe znanja v praksi

UI/PŽP – Opredelitev/revizija sistema upravljanja sposobnosti za zagotavljanje, da je osebje sposobno znanje uporabiti v praksi

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja UI/PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.6.2.2

Raven jezikovnega znanja

UI/PŽP – Opredelitev/revizija postopka za ocenjevanje jezikovnih sposobnosti

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja UI/PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.6.3.1

Ocenjevanje osebja – osnovne postavke

UI/PŽP – Opredelitev/revizija postopka za ocenjevanje osebja, ki vključuje:

izkušnje/usposobljenost

jezik

ohranjanje usposobljenosti

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja UI/PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.6.3.2

Analiza potreb po usposabljanju

UI/PŽP – Opredelitev/revizija postopka za izvajanje in posodabljanje analiz potreb po usposabljanju osebja

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja UI/PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.6.3.2.3

Posebne postavke za vlakovno osebje

PŽP – Opredelitev/revizija postopka za vlakovno osebje za pridobivanje in ohranjanje:

znanja o progah

znanja o železniškem voznem parku

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.7.1

Zdravstveni in varnostni pogoji – uvod

UI/PŽP – Opredelitev/revizija postopka za zagotavljanje dobrega zdravstvenega stanja osebja, vključno s preskusi učinkov mamil in alkohola na sposobnost za delo

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.7.2–4.7.4

Merila za odobritev zdravnikov medicine dela, zdravstvenih organizacij, psihologov in pregledov

UI/PŽP – Določanje/revizija meril za:

odobritev zdravnikov medicine dela in zdravstvenih organizacij

odobritev psihologov

zdravstvene in psihološke preglede

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

Sprememba nacionalnih predpisov in praks za odobritev zdravnikov in priznavanje organizacij

4.7.5

Zdravstvene zahteve

UI/PŽP – Določanje/revizija zdravstvenih zahtev, ki vključujejo:

splošno zdravstveno stanje

vid

sluh

nosečnost

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

4.7.6

Posebne zahteve v zvezi z nalogo vožnje vlaka

UI/PŽP – Določanje/revizija posebnih zdravstvenih zahtev za strojevodje, ki vključujejo:

pregled z EKG (za starejše od 40 let)

vid

zahteve glede sluha/govora

antropometrijo

Sprememba operativnega sistema varnega upravljanja PŽP, zaradi katere se vloge in odgovornosti spremenijo

PRILOGA O

Ni v uporabi

 

PRILOGA P

Identifikacija vozila

Splošne opombe:

1   Ta priloga opisuje številke in povezane oznake, ki so na viden način pritrjene na vozilo za njegovo enotno identifikacijo med obratovanjem. Ne opisuje drugih številk ali oznak, ki so trajno vgravirane ali pritrjene na šasijo ali glavne sestavne dele vozila med proizvodnjo.

2   Skladnost številke in povezane oznake z navedbami v tej prilogi ni obvezna za:

vozila, ki se uporabljajo samo v omrežjih, za katera se ta TSI ne uporablja,

vozila zgodovinske dediščine starinskega videza,

vozila, ki se običajno ne uporabljajo ali prevažajo v omrežjih, za katera se uporablja ta TSI.

Kljub temu morajo ta vozila prejeti začasno številko, ki omogoča njihovo obratovanje.

3   Ta priloga se lahko spremeni zaradi nadaljnjega razvoja RIC ter prihodnjega razvoja in izvajanja TSI Telematske aplikacije za tovorni promet.

Standardne številke in povezane kratice

Vsako železniško vozilo prejme številko, ki sestoji iz 12 števk (standardno številko) naslednje sestave:

Vrste železniškega voznega parka

Vrsta vozila in navedba zmožnosti za interoperabilni mednarodni promet

[2 števki]

Država, v kateri je vozilo registrirano

[2 števki]

Tehnične značilnosti

[4 števke]

Serijska številka

[3 števke]

Števka za samokontrolo

[1 števka]

Vagoni

00 do 09

10 do 19

20 do 29

30 do 39

40 do 49

80 do 89

[podrobnosti v Prilogi P.6]

01 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.4]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.9]

001 do 999

0 do 9

[podrobnosti v Prilogi P.3]

Vlečena potniška vozila

50 do 59

60 do 69

70 do 79

[podrobnosti v Prilogi P.7]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.10]

001 do 999

Vlečni vozni park

90 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.8]

0000001 do 8999999

[pomen teh številk dokončno opredelijo države članice z dvostranskim ali večstranskim sporazumom]

Posebna vozila

9000 to 9999

[podrobnosti v Prilogi P.11]

001 do 999

V posamezni državi 7 števk za tehnične značilnosti in serijska številka zadostujejo za enotno identifikacijo vozila znotraj vsake skupine vagonov, vlečenih potniških vozil, vlečnega voznega parka (1) in posebnih vozil (2).

Številko dopolnjujejo abecedne oznake:

a)

oznake, povezane z interoperabilno zmožnostjo (podrobnosti v Prilogi P.5),

b)

kratica države, v kateri je vozilo registrirano (podrobnosti v Prilogi P.4),

c)

kratica imetnika (3) (podrobnosti v Prilogi P.1),

d)

kratica za tehnične značilnosti (podrobnosti v Prilogi P.13 za vlečena potniška vozila, Prilogi P.12 za vagone, Prilogi P.14 za posebna vozila).

Tehnične značilnosti, oznake in kratice upravlja eden ali več organov (v nadaljevanju „centralni organ“), ki jih predlaga ERA (Evropska agencija za železniški promet) na podlagi dejavnosti št. 15 svojega delovnega programa za 2005.

Dodeljevanje številke

Pravila za upravljanje številk bo predlagala ERA kot del dejavnosti št. 15 svojega delovnega programa za 2005.


(1)  Za vlečni vozni park mora številka v posamezni državi biti enotna in obsegati 6 števk.

(2)  Pri posebnih vozilih mora številka v posamezni državi biti enotna pri prvi števki in zadnjih 5 števkah za tehnične značilnosti in serijsko številko.

(3)  Imetnik je bodisi lastnik bodisi oseba s pravico do razpolaganja, ki trajno ekonomsko izkorišča železniško prevozno sredstvo in je kot taka registrirana v registru železniškega voznega parka.

PRILOGA P.1

Kratična oznaka imetnika

Opredelitev oznake imetnika vozila (VKM)

Oznaka imetnika vozila (VKM) je alfanumerična oznaka, ki sestoji iz 2 do 5 črk (1). Napisana je na vsako železniško vozilo blizu številke vozila. VKM označuje imetnika vozila, kakor je registriran v registru železniškega voznega parka.

VKM je enotna v vseh državah, ki jih pokriva ta TSI in ki sklenejo sporazum o uporabi sistema številčenja vozil in označevanja imetnikov, kakor je opisano v tej TSI.

Oblika oznake imetnika vozila

VKM je prepoznavna predstavitev polnega imena ali kratice imetnika vozila, če je le mogoče. Uporabiti je mogoče vseh 26 črk latinske abecede. Črke v VKM so velike tiskane črke. Črke, ki niso začetnice besed v imenu imetnika, so lahko male črke. Pri preverjanju enotnosti se zapis zanemari.

Črke lahko vsebujejo diakritične znake (2). Pri preverjanju enotnosti se diakritični znaki na črkah zanemarijo.

Za vozila imetnikov z bivališčem v državah, ki ne uporabljajo latinske abecede, lahko za VKM stoji prečrkovanje v njihovi abecedi, ki je od VKM ločeno s poševnico („/“). Pri obdelavi podatkov se prečrkovana VKM zanemari.

Izjeme glede uporabe oznake imetnika vozila

Države članice se lahko odločijo za uporabo naslednjih izjem.

VKM se ne zahteva za vozila, katerih sistem številčenja ne temelji na tej prilogi (prim. točka 2 splošne opombe). Kljub temu je organizacijam, ki so vpletene v njihovo obratovanje v omrežjih, za katera se uporablja ta TSI, treba zagotoviti ustrezne podatke o identiteti imetnika vozila.

Kadar sta na vozilu napisana polno ime in naslov, se VKM ne zahteva za:

vozila imetnikov, ki imajo tako omejen vozni park vozil, da uporaba VKM ni utemeljena,

posebna vozila za vzdrževanje infrastrukture.

VKM se ne zahteva za lokomotive, motorne garniture in potniška vozila, ki se uporabljajo samo v nacionalnem prometu, če:

so označeni z logotipom imetnika in ta logotip vsebuje enake in dobro prepoznavne črke kot VKM,

so označeni z dobro prepoznavnim logotipom, ki ga je pristojni nacionalni organ priznal kot ustrezno enakovrednega VKM.

Če je poleg VKM zapisan tudi logotip podjetja, velja samo VKM, logotip pa se zanemari.

Določbe o dodeljevanju oznake imetnika vozila

Imetniku vozila se lahko dodeli več kakor ena VKM, če:

ima formalno ime v več kakor enem jeziku,

ima tehten razlog za razlikovanje med posameznimi voznimi parki v svoji organizaciji.

Eno samo VKM je mogoče dodeliti za skupino podjetij:

ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi, ki je znotraj te strukture imenovala in pooblastila eno organizacijo, da v vseh zadevah ravna v imenu vseh drugih,

ki je pooblastila eno samo pravno osebo, da v vseh zadevah ravna v njenem imenu, pri čemer je ta pravna oseba imetnik.

Register oznak imetnika vozila in postopek dodeljevanja

Register VKM je javen in se sproti posodablja.

Vlogo za VKM vloži pristojni nacionalni organ vlagatelja in jo posreduje centralnemu organu. VKM se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi centralni organ.

Imetnik VKM mora pristojni nacionalni organ obvestiti, ko neha uporabljati VKM, pristojni nacionalni organ pa ta podatek posreduje centralnemu organu. VKM se nato prekliče, ko imetnik dokaže, da so bile oznake na vseh zadevnih vozilih spremenjene. Ponovna izdaja oznake ni mogoča naslednjih 10 let, razen če se znova izda prvotnemu imetniku ali drugemu imetniku na njegovo zahtevo.

VKM se lahko prenese na drugega imetnika, ki je pravni naslednik prvotnega imetnika. VKM ostane v veljavi, kadar imetnik spremeni svoje ime v ime, ki ni podobno VKM.

Osnutek prvega seznama VKM bo pripravljen z uporabo obstoječih kratic železniških podjetij.

VKM bo po začetku veljavnosti ustreznih TSI zapisana na vse novo zgrajene vagone. Obstoječi vagoni se bodo morali uskladiti z VKM do konca leta 2014.


(1)  Za NMBS/SNCB se lahko še naprej uporablja obkrožena črka B.

(2)  Diakritični znaki so znaki, ki zaznamujejo poseben izgovor, na primer in À, Ç, Ö, Č, Ž, Å itd. Posebne črke kot Ø in Æ predstavlja ena sama črka; pri preverjanju enotnosti se Ø obravnava kot O in Æ kot A.

PRILOGA P.2

Zapis številke in povezane abecedne oznake na karoseriji

Splošni dogovor za zunanje označevanje

Velike tiskane črke in številke, ki tvorijo zapis oznake, so visoke vsaj 80 mm, zapisane pa so v brezserifni pisavi vrhunske kakovosti. Manjša velikost se lahko uporabi le, če ni druge možnosti, kakor da se oznaka zapiše na samostojnem drogu.

Oznaka se zapiše največ 2 metra nad gornjim robom tirnice.

Vagoni

Oznake se na karoserijo vagonov zapišejo:

23

TEN

31

TEN

33

TEN

43

 

(V tem primeru brez VKM se na vozilo zapiše polno ime in naslov)

80

D-RFC

80

D-DB

84

NL-ACTS

87

F

7369 553–4

0691 235–2

4796 100–8

4273 361–3

Zcs

Tanoos

Slpss

Laeks

Pri vagonih, kjer na karoseriji ni dovolj prostora za tako ureditev, zlasti pri vagonih ploščnikih, je označevanje naslednje:

01

87

3320 644–7

TEN

F SNCF

Ks

Če se na vagon zapiše ena ali več indeksnih številk nacionalnega pomena, je treba to nacionalno oznako prikazati za mednarodno oznako in jo od nje ločiti z vezajem.

Potniški vagoni in vlečena potniška vozila

Številka se zapiše na vsako stranico vozila na naslednji način:

F-SNCF

61 87

Formula

– 7

Oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, in tehničnih značilnosti je natisnjena neposredno pred, za ali pod dvanajstmestno številko vozila.

Pri potniških vagonih, ki imajo kabino za strojevodjo, je številka zapisana tudi v notranjosti kabine.

Lokomotive, pogonski vagoni in posebna vozila

Standardna 12-mestna številka mora biti označena na obeh stranicah vlečnega voznega parka, ki se uporablja v mednarodnem prevozu, in sicer:

91 88 0001323–0

Standardna 12-mestna številka je zapisana tudi v notranjosti vsake kabine vlečnega voznega parka.

Imetnik lahko s črkami, ki so večje od standardne številke, doda lastno številčno oznako (ki na splošno sestoji iz števk serijske številke in abecedne oznake), če je to koristno za obratovanje. Imetnik lahko izbere mesto za lastno oznako.

Primeri

SP 42037

ES 64 F4–099

88–1323

473011

 

 

92 51 0042037–9

94 80 0189 999–6

91 88 0001323–0

92 87 473011–0

94 79 2 642 185–5

Ta pravila je mogoče spremeniti v dvostranskih sporazumih za vozila, ki že obstajajo, ko začne veljati TSI, in so določena za posebne prevoze, če ni možnosti zamenjave med različnimi voznimi parki, ki obratujejo v zadevnih železniških omrežjih. Izjema velja v obdobju, ki ga določijo pristojni nacionalni organi.

Nacionalni organ lahko predpiše, da je poleg 12-mestne številke vozila treba navesti abecedno oznako države in VKM.

PRILOGA P.3

Pravila za določanje kontrolne števke (12. števke)

Kontrolna števka se določi na naslednji način:

za števke na parnih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se vzamejo njihove decimalne vrednosti,

števke na lihih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se pomnožijo z 2,

nato se izračuna vsota, ki jo tvorijo števke na parnih položajih in vse števke, ki tvorijo delne zmnožke, dobljene iz lihih položajev,

števka enic te vsote se ohrani,

kontrolno števko tvori število, ki skupaj s števko enic tvori vsoto 10; če je to število 0, je kontrolna števka tudi nič.

Primeri

1 —

Če je osnovna številka

3

3

8

4

4

7

9

6

1

0

0

 

Množitelj

2

1

2

1

2

1

2

1

2

1

2

 

 

6

3

16

4

8

7

18

6

2

0

0

 

Vsota: 6 + 3 + 1 + 6 + 4 + 8 + 7 + 1 + 8 + 6 + 2 + 0 + 0 = 52

 

Števka enic te vsote je 2.

Kontrolna števka je torej 8 in osnovna številka tako postane registrska številka 33 84 4796 100–8.

2 —

Če je osnovna številka

3

1

5

1

3

3

2

0

1

9

8

 

Množitelj

2

1

2

1

2

1

2

1

2

1

2

 

 

6

1

10

1

6

3

4

0

2

9

16

 

Vsota: 6 + 1 + 1 + 0 + 1 + 6 + 3 + 4 + 0 + 2 + 9 + 1 + 6 = 40

 

Števka enic te vsote je 0.

Kontrolna števka je torej 0 in osnovna številka tako postane registrska številka 31 51 3320 198–0.

PRILOGA P.4

Označevanje držav, v katerih so vozila registrirana (števki 3–4 in kratica)

„Informacije v zvezi s tretjimi državami so navedene zgolj informativno.“

Države

Abecedna oznaka države (3)

Številčna oznaka države

Podjetja, ki jih zadevajo oglati oklepaji v prilogah P.6 in P.7 (4)

Albanija

AL

41

HSh

Alžirija

DZ

92

SNTF

Armenija

AM (1)

58

ARM

Avstrija

A

81

ÖBB

Azerbajdžan

AZ

57

AZ

Belorusija

BY

21

BC

Belgija

B

88

SNCB/NMBS

Bosna in Hercegovina

BIH

44

ŽRS

50

ŽFBH

Bolgarija

BG

52

BDZ, SRIC

Kitajska

RC

33

KZD

Hrvaška

HR

78

Kuba

CU (1)

40

FC

Ciper

CY

 

 

Češka

CZ

54

ČD

Danska

DK

86

DSB, BS

Egipt

ET

90

ENR

Estonija

EST

26

EVR

Finska

FIN

10

VR, RHK

Francija

F

87

SNCF, RFF

Gruzija

GE

28

GR

Nemčija

D

80

DB, AAE (2)

Grčija

GR

73

CH

Madžarska

H

55

MÁV, GySEV/ROeEE (2)

Iran

IR

96

RAI

Irak

IRQ (1)

99

IRR

Irska

IRL

60

CIE

Izrael

IL

95

IR

Italija

I

83

FS, FNME (2)

Japonska

J

42

EJRC

Kazahstan

KZ

27

KZH

Kirgizistan

KS

59

KRG

Latvija

LV

25

LDZ

Libanon

RL

98

CEL

Lihtenštajn

LIE (1)

 

 

Litva

LT

24

LG

Luksemburg

L

82

CFL

Makedonija (Nekdanja jugoslovanska republika)

MK

65

CFARYM (MŽ)

Malta

M

 

 

Moldavija

MD (1)

23

CFM

Monako

MC

 

 

Mongolija

MGL

31

MTZ

Maroko

MA

93

ONCFM

Nizozemska

NL

84

NS

Severna Koreja

PRK (1)

30

ZC

Norveška

N

76

NSB, JBV

Poljska

PL

51

PKP

Portugalska

P

94

CP, REFER

Romunija

RO

53

CFR

Rusija

RUS

20

RZD

Srbija in Črna gora

SCG

72

Slovaška

SK

56

ŽSSK, ŽSR

Slovenija

SLO

79

Južna Koreja

ROK

61

KNR

Španija

E

71

RENFE

Švedska

S

74

GC, BV

Švica

CH

85

SBB/CFF/FFS, BLS (2)

Sirija

SYR

97

CFS

Tadžikistan

TJ

66

TZD

Tunizija

TN

91

SNCFT

Turčija

TR

75

TCDD

Turkmenistan

TM

67

TRK

Ukrajina

UA

22

UZ

Združeno kraljestvo

GB

70

BR

Uzbekistan

UZ

29

UTI

Vietnam

VN (1)

32

DSVN


(1)  Oznake je treba še potrditi.

(2)  Dokler ne začnejo veljati navedbe iz točke 3 splošnih opomb, lahko ta podjetja uporabljajo oznake 43 (GySEV/ROeEE), 63 (BLS), 64 (FNME), 68 (AAE). Nato bo skupaj z zadevnimi državami članicami opredeljeno obdobje za posodobitev.

(3)  V skladu s sistemom abecednega označevanja iz Dodatka 4 h konvenciji iz leta 1949 in členom 45(4) Konvencije o cestnem prometu iz leta 1968.

(4)  Podjetja, ki so bila ob začetku veljavnosti včlanjena v UIC ali OSJD in so opisano oznako držav uporabljala kot oznako podjetij.

PRILOGA P.5

Abecedno označevanje interoperabilne zmožnosti

TEN

:

Vozila, ki so skladna s TSI Železniški vozni park

RIV

:

Vagon, ki je skladen s predpisi RIV na dan, ko so ti odpravljeni

PPW

:

Vagon, ki je skladen s sporazumom PPW (znotraj držav OJSD)

RIC

:

Potniški vagon, ki je/je bil skladen s predpisi RIC

Abecedne oznake interoperabilne zmožnosti za posebna vozila so opisane v Prilogi P.14.

PRILOGA P.6

Oznake za interoperabilnost, ki se uporabljajo za vagone (števki 1–2)

 

2. števka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

2. števka

1. števka

1. števka

 

 

Tirna širina

stalna ali spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna ali spremenljiva

Tirna širina

 

TSI (1)

in/ali

COTIF (2)

in/ali

PPW

0

z osmi

Rezervni

Vagoni TSI in/ali COTIF (2)

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu, naveden v Prilogi P.4]

Se ne uporablja do naslednjega sklepa

Vagoni PPW

(spremenljiva tirna širina)

z osmi

0

1

s podstavnimi vozički

Vagoni, ki jih uporablja industrija

s podstavnimi vozički

1

2

z osmi

Rezervni

Vagon TSI in/ali COTIF (2) [katerega imetnik je prevoznik v železniškem prometu, naveden v Prilogi P.4]

Vagoni PPW

Vagoni TSI in/ali COTIF (2)

Vagoni PPW

Drugi vagoni TSI in/ali COTIF (2)

Vagoni PPW

Vagoni PPW

(stalna tirna širina)

z osmi

2

3

s podstavnimi vozički

with bogies

3

Zunaj TSI

in zunaj COTIF (2)

in zunaj PPW

4

z osmi (3)

Službeni vagoni

Drugi vagoni

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu, naveden v Prilogi P.4]

Drugi vagoni

Drugi vagoni

Vagoni s posebnim številčenjem za tehnične značilnosti

z osmi (4)

4

8

s podstavnimi vozički (3)

s podstavnimi vozički (4)

8

 

 

Promet

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

Mednarodni promet po posebnem sporazumu

Domači promet

Mednarodni promet po posebnem sporazumu

Domači promet

Mednarodni promet po posebnem sporazumu

Domači promet

Mednarodni promet po posebnem sporazumu

Domači promet

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

Promet

 

 

1. števka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1. števka

2. števka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

2. števka


(1)  Skladnost najmanj s TSI Železniški vozni park.

(2)  Vključno z vozili, ki imajo v skladu z obstoječimi predpisi te števke ob začetku veljavnosti teh novih predpisov.

(3)  Stalna ali spremenljiva tirna širina.

(4)  Razen vagonov serije I (vagonov z uravnavano temperaturo).

PRILOGA P.7

Oznake za zmožnost v mednarodnem prometu, ki se uporabljajo za vlečena potniška vozila (števki 1–2)

Opozorilo:

Pogoji v oglatih oklepajih so prehodni in bodo črtani glede na prihodnji razvoj RIC (glej točko 3 splošnih opomb).

 

Domači promet

TSI (1) in/ali RIC/COTIF (2) in/ali PPW

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

TSI (1) in/ali RIC/COTIF (2)

PPW

2. števka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1. števka

5

Vozila v domačem prometu

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu RIC, naveden v Prilogi P.4]

Vozila stalne tirne širine brez klimatskega sistema (vključno z vagoni za prevoz avtomobilov)

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu RIC, naveden v Prilogi P.4]

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) brez klimatskega sistema

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu RIC, naveden v Prilogi P.4]

Pridržano

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1672) brez klimatskega sistema

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu RIC, naveden v Prilogi P.4]

Vozila s posebnim številčenjem za tehnične značilnosti

Vozila stalne tirne širine

Vozila stalne tirne širine

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z menjavo podstavnega vozička

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z osjo, ki se prilagaja tirni širini

6

Servisna vozila, ki ne vozijo v rednem prometu, ki ustvarja dohodek

Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu RIC, naveden v Prilogi P.4]

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) s klimatskim sistemom

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu RIC, naveden v Prilogi P.4]

Servisna vozila, ki ne vozijo v rednem prometu, ki ustvarja dohodek

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu RIC, naveden v Prilogi P.4]

Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1672) s klimatskim sistemom

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu RIC, naveden v Prilogi P.4]

Vagoni za prevoz avtomobilov

Vozila prilagodljive tirne širine

7

Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu RIC, naveden v Prilogi P.4]

Pridržano

Pridržano

Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka

[katerih imetnik je prevoznik v železniškem prometu RIC, naveden v Prilogi P.4]

Pridržano

Druga vozila

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano


(1)  Skladnost najmanj z naslednjo TSI za vlečena potniška vozila.

(2)  Skladnost z RIC ali COTIF glede na veljavne predpise.

PRILOGA P.8

Vrste vlečnega voznega parka (števki 1–2)

Prva števka je „9“.

Drugo števko opredeli vsaka država članica. Lahko na primer ustreza števki za samokontrolo, če se ta števka tudi izračuna s pomočjo serijske številke.

Če druga števka opisuje vrsto vlečnega voznega parka, je obvezno naslednje označevanje:

Oznaka

Splošna vrsta vozila

0

Razno

1

Električna lokomotiva

2

Dizelska lokomotiva

3

Električna motorna veččlenska garnitura (visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]

4

Električna motorna veččlenska garnitura (razen za visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]

5

Dizelska motorna veččlenska garnitura [pogonski vagon ali priklopni vagon]

6

Specializirani priklopni vagon

7

Električna ranžirna lokomotiva

8

Dizelska ranžirna lokomotiva

9

Vzdrževalno vozilo

PRILOGA P.9

Standardno numerično označevanje vagonov (števke 5 do 7)

Ta priloga v preglednicah navaja numerične oznake, ki jih sestavljajo 4 številke, povezane z glavnimi tehničnimi značilnostmi vagona.

Ta priloga se razdeljuje na ločenem nosilcu podatkov (elektronska datoteka).

PRILOGA P.10

Oznake za tehnične značilnosti vlečenih potniških vozil (števki 5–6)

 

6. števka

0

1

2

3

4

5. števka

Pridržano

0

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Vozila s sedeži 1. razreda

1

10 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

≥11 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

Pridržano

Pridržano

Dve ali tri osi

Vozila s sedeži 2. razreda

2

10 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

11 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

≥12 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

Tri osi

Dve osi

Vozila s sedeži 1. ali 1./2. razreda

3

10 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

11 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

≥12 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

Pridržano

Dve ali tri osi

Vagoni ležalniki 1. ali 1./2. razreda

4

10 oddelkov 1./2. razreda

Pridržano

Pridržano

Pridržano

≤9 oddelkov 1./2. razreda

Vagoni ležalniki 2. razreda

5

10 oddelkov

11 oddelkov

≥12 oddelkov

Pridržano

Pridržano

Pridržano

6

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Vagoni spalniki

7

10 oddelkov

11 oddelkov

12 oddelkov

Pridržano

Pridržano

Vozila posebne konstrukcije in prtljažni vagoni

8

Vozni priklopni vagon s sedeži vseh razredov, s prtljažnim oddelkom ali ne, s kabino za strojevodjo za vožnjo v obe smeri

Vozila s sedeži 1. ali 1./2. razreda s prtljažnim ali poštnim oddelkom

Vozila s sedeži 2. razreda s prtljažnim ali poštnim oddelkom

Pridržano

Vozila s sedeži vseh razredov s posebej opremljenimi prostori, npr. otroško igralnico

9

Poštni vagoni

Prtljažni vagoni s poštnim oddelkom

Prtljažni vagoni

Prtljažni vagoni in dvo- ali triosna vozila 2. razreda s sedeži s prtljažnim ali poštnim oddelkom

Prtljažni vagoni s hodnikom, z oddelki ali brez, pod carinsko plombo

Opomba: Deli oddelka niso upoštevani. Enakovredna namestitvena zmogljivost v odprtih salonskih vagonih s prehodom po sredini se dobi, če število sedežev delimo s 6, 8 ali 10, odvisno od konstrukcije vozila.

Oznake za tehnične značilnosti vlečenih potniških vozil (števki 5–6)

 

6. števka

5

6

7

8

9

5. števka

Pridržano

0

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Vozila s sedeži 1. razreda

1

Pridržano

Dvonadstropni potniški vagoni

≥7 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

8 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

9 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

Vozila s sedeži 2. razreda

2

Samo za dvonadstropne potniške vagone OSJD

Dvonadstropni potniški vagoni

Pridržano

≥8 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

9 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

Vozila s sedeži 1. ali 1./2. razreda

3

Pridržano

Dvonadstropni potniški vagoni

Pridržano

≥8 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

9 oddelkov ob strani hodnika ali ustrezen odprt salonski prostor s prehodom po sredini

Vagoni ležalniki 1. ali 1./2. razreda

4

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

≤9 oddelkov 1. razreda

Vagoni ležalniki 2. razreda

5

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

≤9 oddelkov

Pridržano

6

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Vagoni spalniki

7

>12 oddelkov

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Pridržano

Vozila posebne konstrukcije in prtljažni vagoni

8

Potniški vagoni s sedeži in ležalniki vseh razredov z barom ali restavracijo

Dvonadstropni vozni potniški vagon s sedeži vseh razredov, s prtljažnim oddelkom ali ne, s kabino za strojevodjo za vožnjo v obe smeri

Jedilni vagoni ali potniški vagon z barom ali restavracijo s prtljažnim oddelkom

Jedilni vagoni

Drugi posebni potniški vagoni (konferenčni, diskotečni, barski, kino, video, ambulantni potniški vagoni)

9

Dvo- ali triosni prtljažni vagoni s poštnim oddelkom

Pridržano

Dvo- ali triosni vagoni za prevoz avtomobilov

Vagoni za prevoz avtomobilov

Službena vozila

Opomba: Deli oddelka niso upoštevani. Enakovredna namestitvena zmogljivost v odprtih salonskih vagonih s prehodom po sredini se dobi, če število sedežev delimo s 6, 8 ali 10, odvisno od konstrukcije vozila.

Oznake za splošne značilnosti vlečenih potniških vozil (števki 7–8)

Električna energija

8. števka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Maksimalna hitrost

7. števka

< 120 km/h

0

Vse napetosti (3)

Pridržano

3 000 V~ + 3 000 V =

1 000 V~ (3)

Pridržano

1 500 V~

Druge napetosti razen 1 000 V, 1 500 V, 3 000 V

1 500 V~

+ 1 500 V =

3 000 V =

Pridržano

1

Vse napetosti (3)

+ para (1)

1 000 V~

+ para (1)

1 000 V~

+ para (1)

1 000 V~

+ para (1)

1 000 V~

+ para (1)

1 000 V~

+ para (1)

Pridržano

1 500 V~ + 1 500 V =

+ para (1)

3 000 V =

+ para (1)

3 000 V =

+ para (1)

2

Para (1)

Para (1)

3 000 V~ + 3 000 V =

+ para (1)

Para (1)

3 000 V~

+ 3 000 V =

+ para (1)

Para (1)

3 000 V~

+ 3 000 V =

1 500 V~

+ para (1)

1 500 V~

+ para (1)

1 500 V~

+ para (1)

A (1)

121 do 140 km/h

3

Vse napetosti

Pridržano

1 000 V~ + 3 000 V =

1 000 V~ (3)  (1)

1 000 V~ (3)  (1)

1 000 V~

1 000 V~ + 1 500 V~ + 1 500 V =

1 500 V~

+ 1 500 V =

3 000 V =

3 000 V =

4

Vse napetosti (3)

+ para (1)

Vse napetosti

+ para (1)

Vse napetosti

+ para (1)

1 000 V~ (3)  (1)

+ para (1)

1 500 V~

+ 1 500 V =

1 000 V~

+ para (1)

3 000 V~

+ 3 000 V =

1 500 V~

+ 1 500 V =

+ para (1)

3 000 V =

+ para (1)

Pridržano

5

Vse napetosti (3)

+ para (1)

Vse napetosti

+ para (1)

Vse napetosti

+ para (1)

1 000 V~

+ para (1)

Pridržano

1 500 V~

+ para (1)

Druge napetosti razen 1 000 V, 1 500 V, 3 000 V

1 500 V~

+ 1 500 V =

+ para (1)

Pridržano

Pridržano

6

Para (1)

Pridržano

3 000 V~

+ 3 000 V =

Pridržano

3 000 V~

+ 3 000 V =

Pridržano

Para (1)

Pridržano

Pridržano

A (1)

141 do 160 km/h

7

Vse napetosti (3)

Vse napetosti

1 500 V~ (1)

+ 3 000 V = (1)

Vse napetosti (2)

1 000 V~ (3)

1 500 V~

+ 1 500 V =

1 000 V~

1 500 V~

1 500 V~

+ 1 500 V =

3 000 V =

3 000 V =

8

Vse napetosti (3)

+ para (1)

Vse napetosti

+ para (1)

3 000 V~

+ 3 000 V =

Pridržano

Vse napetosti (3)

+ para (1)

1 000 V~

+ para (1)

3 000 V~

+ 3 000 V =

Druge napetosti razen 1 000 V, 1 500 V, 3 000 V

Vse napetosti (3)

+ para (1)

A (1)

G (2)

> 160 km/h

9

Vse napetosti (3)  (2)

Vse napetosti

Vse napetosti

+ para (1)

1 000 V~

+ 1 500 V~

1 000 V~

1 000 V~

Reserved

1 500 V~

+ 1 500 V =

3 000 V =

A (1)

G (2)

Vse napetosti Enofazni izmenični tok 1 000 V 51 do 15 Hz, enofazni izmenični tok 1 500 V 50 Hz, enosmerni tok 1 500 V, enosmerni tok 3 000 V. Lahko vključuje tudi enofazni izmenični tok 3 000 V 50 Hz.

A

Samostojno ogrevanje brez zbirnega električnega voda vlaka.

G

Vozila z zbirnim električnim vodom vlaka za vse napetosti, ki potrebujejo vagon generator za delovanje klimatskega sistema.

Para

Samo parno ogrevanje. Če so napetosti zapisane, je oznaka na voljo tudi za vozila brez parnega ogrevanja.


(1)  Samo za vozila v domačem prometu.

(2)  Samo za vozila, sposobna za mednarodni promet.

Vse napetosti Enofazni izmenični tok 1 000 V 51 do 15 Hz, enofazni izmenični tok 1 500 V 50 Hz, enosmerni tok 1 500 V, enosmerni tok 3 000 V. Lahko vključuje tudi enofazni izmenični tok 3 000 V 50 Hz.

A

Samostojno ogrevanje brez zbirnega električnega voda vlaka.

G

Vozila z zbirnim električnim vodom vlaka za vse napetosti, ki potrebujejo vagon generator za delovanje klimatskega sistema.

Para

Samo parno ogrevanje. Če so napetosti zapisane, je oznaka na voljo tudi za vozila brez parnega ogrevanja.

(3)  Za nekatera vozila s 1 000-voltnim enofaznim izmeničnim tokom je dovoljena samo ena frekvenca, in sicer 16 2/3 ali 50 Hz.

A

Samostojno ogrevanje brez zbirnega električnega voda vlaka.

G

Vozila z zbirnim električnim vodom vlaka za vse napetosti, ki potrebujejo vagon generator za delovanje klimatskega sistema.

Para

Samo parno ogrevanje. Če so napetosti zapisane, je oznaka na voljo tudi za vozila brez parnega ogrevanja.

PRILOGA P.11

Oznake za tehnične značilnosti vlečenih posebnih vozil (števke 6 do 8)

Dovoljena hitrost za posebna vozila (števka 6)

Razvrstitev

Potovalna hitrost z lastnim pogonom

≥ 100 km/h

< 100 km/h

0 km/h

Se lahko vključi v vlak

V ≥ 100 km/h

Lastni pogon

1

2

 

Brez lastnega pogona

 

 

3

V < 100 km/h in/ali omejitve (1)

Lastni pogon

 

4

 

Brez lastnega pogona

 

 

5

Se ne more vključiti v vlak

Lastni pogon

 

6

 

Brez lastnega pogona

 

 

7

Železniško/cestno vozilo z lastnim pogonom, ki se lahko vključi v vlak (2)

 

8

 

Železniško/cestno vozilo z lastnim pogonom, ki se ne more vključiti v vlak (2)

 

9

 

Cestno/železniško vozilo brez lastnega pogona (2)

 

 

0

Vrsta in podvrsta posebnega vozila (števki 7–8)

7. števka

8. števka

Vozila/stroji

1

Infrastruktura in zgornji ustroj

1

Vlak za polaganje in obnovo tirnic

2

Oprema za polaganje kretnic in križišč

3

Vlak za sanacijo tirnic

4

Stroj za čiščenje gramozne grede

5

Stroj za zemeljska dela

6

7

 

8

 

9

Žerjav na tirnicah (razen utirjenja)

0

Drugo ali splošno

2

Proga

1

Visoko zmogljiv teptalni stroj

2

Drugi teptalni stroji

3

Teptalni stroj s stabilizacijo

4

Teptalni stroj za kretnice in križišča

5

Stroj za profiliranje gramozne grede (plug)

6

Stabilizacijski stroj

7

Brusilni in varilni stroj

8

Večnamenski stroj

9

Voz za pregled tirov

0

Drugo

3

Vozni vod

1

Večnamenski stroj

2

Stroj za valjanje in raz