PRILOGA

VSEEVROPSKI ŽELEZNIŠKI SISTEM ZA KONVENCIONALNE IN VISOKE HITROSTI

TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA INTEROPERABILNOST

Področje uporabe: podsistema „Infrastruktura in železniški vozni park“

Vidik: Dostopnost za osebe z omejeno mobilnostjo

1.

UVOD

1.1	Tehnično področje uporabe

1.2	Geografsko območje uporabe

1.3	Vsebina te TSI

2.	OPREDELITEV PODSISTEMA/PODROČJA UPORABE

2.1	Opredelitve podsistemov

2.1.1

Infrastruktura:

2.1.2

Železniški vozni park:

2.1.3

Telematske aplikacije za potniški promet

2.2	Opredelitev „oseb z omejeno mobilnostjo“

3	BISTVENE ZAHTEVE

3.1

Splošno

3.2	Bistvene zahteve se nanašajo na:

3.3	Splošne zahteve

3.3.1

Varnost

3.3.2

Zanesljivost in razpoložljivost

3.3.3

Zdravje

3.3.4

Varstvo okolja

3.3.5

Tehnična združljivost

3.4	Posebne zahteve za infrastrukturni podsistem

3.4.1

Varnost

3.5	Posebne zahteve za podsistem železniškega voznega parka

3.5.1

Varnost

3.5.2

Zanesljivost in razpoložljivost

3.5.3

Tehnična združljivost

3.6	Posebne bistvene zahteve za druge podsisteme, ki se nanašajo tudi na infrastrukturni podsistem in podsistem železniški vozni park

3.6.1

Energijski podsistem

3.6.1.1

Varnost

3.6.1.2

Varstvo okolja

3.6.1.3

Tehnična združljivost

3.6.2

Nadzor, vodenje in signalizacija

3.6.2.1

Varnost

3.6.2.2

Tehnična združljivost

3.6.3

Vzdrževanje

3.6.3.1

Zdravje in varnost

3.6.3.2

Varstvo okolja

3.6.3.3

Tehnična združljivost

3.6.4

Vodenje in upravljanje železniškega prometa

3.6.4.1

Varnost

3.6.4.2

Tehnična združljivost

3.6.5

Telematske aplikacije v tovornem in potniškem prometu

3.6.5.1

Tehnična združljivost

3.6.5.2

Zdravje

3.7	Elementi področja TSI za osebe z omejeno mobilnostjo, povezani z bistvenimi zahtevami

4.	OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMOV

4.1	Infrastrukturni podsistem

4.1.1

Uvod

4.1.2

Funkcionalne in tehnične specifikacije

4.1.2.1

Splošno

4.1.2.2

Parkirna mesta za osebe z omejeno mobilnostjo

4.1.2.3

Dostop brez ovir

4.1.2.3.1

Splošno

4.1.2.3.2

Označevanje dostopov

4.1.2.4

Vrata in vhodi

4.1.2.5

Talne površine

4.1.2.6

Prozorne ovire

4.1.2.7

Sanitarije in previjalnice

4.1.2.7.1

Zahteve za podsistem

4.1.2.7.2

Zahteve za komponente interoperabilnosti

4.1.2.8

Pohištvo in prostostoječe naprave

4.1.2.9

Blagajne, prostori za informacije in sprejemna mesta

4.1.2.9.1

Zahteve za podsistem

4.1.2.9.2

Zahteve za komponente interoperabilnosti

4.1.2.10

Razsvetljava

4.1.2.11

Vidne informacije: znaki, piktogrami in dinamične informacije

4.1.2.11.1

Zahteve za podsistem

4.1.2.11.2

Zahteve za komponente interoperabilnosti

4.1.2.12

Zvočne informacije

4.1.2.13

Zasilni izhodi, alarmi

4.1.2.14

Geometrija nadhodov in podhodov

4.1.2.15

Stopnice

4.1.2.16

Držaji

4.1.2.17

Klančine, tekoče stopnice, dvigala, tekoče klančine

4.1.2.18

Višina in odmik perona

4.1.2.18.1

Višina perona

4.1.2.18.2

Odmik perona

4.1.2.18.3

Potek proge vzdolž peronov

4.1.2.19

Širina in rob perona

4.1.2.20

Zaključek perona

4.1.2.21

Pripomočki za vstop in izstop potnikov na invalidskih vozičkih

4.1.2.21.1

Zahteve za podsistem

4.1.2.21.2

Zahteve za komponente interoperabilnosti

4.1.2.22

Nivojski prehodi čez progo na postajah

4.1.3

Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

4.1.4

Operativni predpisi

4.1.5

Predpisi glede vzdrževanja

4.1.6

Poklicna usposobljenost

4.1.7

Zdravstveni in varnostni pogoji

4.1.8

Register železniške infrastrukture

4.2	Podsistem železniški vozni park

4.2.1

Uvod

4.2.2

Funkcionalne in tehnične specifikacije

4.2.2.1

Splošno

4.2.2.2

Sedeži

4.2.2.2.1

Splošno

4.2.2.2.2

Sedeži, rezervirani za invalide

4.2.2.2.2.1

Splošno

4.2.2.2.2.2

Sedeži, obrnjeni v isto smer

4.2.2.2.2.3

Sedeži, obrnjeni drug proti drugemu

4.2.2.3

Prostori za invalidske vozičke

4.2.2.4

Vrata

4.2.2.4.1

Splošno

4.2.2.4.2

Zunanja vrata

4.2.2.4.2.1

Zahteve za podsistem

4.2.2.4.2.2

Zahteve za komponente interoperabilnosti

4.2.2.4.3

Notranja vrata

4.2.2.4.3.1

Zahteve za podsistem

4.2.2.4.3.2

Zahteve za komponente interoperabilnosti

4.2.2.5

Razsvetljava

4.2.2.6

Sanitarije

4.2.2.6.1

Splošno

4.2.2.6.2

Standardne sanitarije (zahteve za komponente interoperabilnosti)

4.2.2.6.3

Univerzalne sanitarije

4.2.2.6.3.1

Zahteve za komponente interoperabilnosti (univerzalne sanitarije)

4.2.2.6.3.2

Zahteve za komponente interoperabilnosti (previjalna miza)

4.2.2.7

Prehodi

4.2.2.8

Potniške informacije

4.2.2.8.1

Splošno

4.2.2.8.2

Informiranje (znaki, piktogrami, induktivne zanke in naprave za klice v sili)

4.2.2.8.2.1

Zahteve za podsistem

4.2.2.8.2.2

Zahteve za komponente interoperabilnosti

4.2.2.8.3

Informiranje (opisi proge in rezervacije sedežev)

4.2.2.8.4

Informiranje (zahteve za komponente interoperabilnosti)

4.2.2.9

Spremembe višin

4.2.2.10

Držaji

4.2.2.11

Spalniki, dostopni z invalidskimi vozički

4.2.2.12

Položaj stopnic za vstop in izstop

4.2.2.12.1.

Splošne zahteve

4.2.2.12.2

Stopnice za vstop/izstop

4.2.2.12.3

Pripomočki za vstop

4.2.2.12.3.1

Splošno

4.2.2.12.3.2

Dostopnost pripomočkov za vstop za uporabnike invalidskih vozičkov

4.2.2.12.3.3

Splošne zahteve za kategorijo A

4.2.2.12.3.4

Splošne zahteve za kategorijo B

4.2.2.12.3.5

Posebne zahteve za premične stopnice

4.2.2.12.3.6

Posebne zahteve za prenosne klančine

4.2.2.12.3.7

Posebne zahteve za polavtomatske klančine

4.2.2.12.3.8

Posebne zahteve za premostitvene plošče

4.2.2.12.3.9

Posebne zahteve za dvigala, vgrajena na vlaku

4.2.3

Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

4.2.4

Operativni predpisi

4.2.5

Predpisi glede vzdrževanja

4.2.6

Poklicna usposobljenost

4.2.7

Zdravstveni in varnostni pogoji

4.2.8

Register železniškega voznega parka

4.3	Opredelitev izrazov, uporabljenih v tej TSI

5.	KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1	Opredelitev

5.2	Inovativne rešitve

5.3	Seznam komponent

5.3.1

Infrastruktura

5.3.2

Železniški vozni park

5.4	Zmogljivosti in specifikacije komponent

5.4.1

Infrastruktura

5.4.2

Železniški vozni park

6.	OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO

6.1.	Komponente interoperabilnosti

6.1.1

Ocena skladnosti (splošno)

6.1.2

Postopki ocenjevanja skladnosti (moduli)

6.1.3

Inovativne rešitve

6.1.4

Ocena primernosti za uporabo

6.2	Podsistemi

6.2.1

Ocena skladnosti (splošno)

6.2.2

Postopki ocenjevanja skladnosti (moduli)

6.2.3

Inovativne rešitve

6.2.4

Ocena vzdrževanja

6.2.5

Ocena operativnih predpisov

6.2.6

Ocena posamičnih vozil

6.3	Komponente interoperabilnosti brez izjave ES o skladnosti

6.3.1

Splošno

6.3.2

Prehodno obdobje

6.3.3

Certificiranje podsistemov, ki vsebujejo necertificirane komponente interoperabilnosti, v prehodnem obdobju

6.3.3.1

Pogoji

6.3.3.2

Obvestilo

6.3.3.3

Izvajanje med življenjsko dobo

6.3.4

Način spremljanja

7.	IZVAJANJE TSI ZA OSEBE Z OMEJENO MOBILNOSTJO

7.1	Uporaba te TSI pri novi infrastrukturi/novem železniškem voznem parku

7.1.1

Infrastruktura

7.1.2

Železniški vozni park

7.1.2.1

Splošno

7.1.2.2

Novo izdelani železniški vozni park po novih projektih

7.1.2.2.1

Opredelitve

7.1.2.2.2

Splošno

7.1.2.2.3

Faza A

7.1.2.2.4

Faza B

7.1.2.3

Železniški vozni park po obstoječih projektih

7.1.2.4

Prehodno obdobje

7.2	Revizija TSI

7.3	Uporaba te TSI na obstoječi infrastrukturi/obstoječem železniškem voznem parku

7.3.1

Infrastruktura

7.3.1.1

Splošno

7.3.1.2

Dostop brez ovir – splošno (4.1.2.4.1)

7.3.1.3

Geometrija nadhodov, stopnišč in podhodov (4.1.2.14 in 4.1.2.15)

7.3.1.4

Klančine, tekoče stopnice, dvigala in tekoče klančine (4.1.2.17)

7.3.1.5

Širina in rob perona (4.1.2.19)

7.3.1.6

Višina in odmik perona (4.1.2.18)

7.3.1.7

Zgodovinske stavbe

7.3.2

Železniški vozni park

7.3.2.1

Splošno

7.3.2.2

Sedeži

7.3.2.3

Prostori za invalidske vozičke

7.3.2.4

Zunanja vrata

7.3.2.5

Notranja vrata

7.3.2.6

Razsvetljava

7.3.2.7

Sanitarije

7.3.2.8

Prehodi

7.3.2.9

Informacije

7.3.2.10

Spremembe višin

7.3.2.11

Držaji

7.3.2.12

Spalniki, dostopni z invalidskimi vozički

7.3.2.13

Položaji stopnic, stopnice in pripomočki za vstop

7.4	Posebni primeri

7.4.1

Splošno

7.4.1.1

Višina perona

7.4.1.2

Odmik perona

7.4.1.3

Stopnice za vstop/izstop

7.4.1.3.1

Splošno

7.4.1.3.2

Poseben primer za železniški vozni park, ki obratuje v Veliki Britaniji „P“

7.4.1.3.3

Poseben primer za železniški vozni park, ki obratuje na Finskem „P“

7.4.1.3.4

Poseben primer za železniški vozni park, predviden za obratovanje na obstoječem portugalskem omrežju za konvencionalne hitrosti „P“

7.4.1.4

Prehodi

7.4.1.5

Zvočni signali za vrata po poglavju 4.2.2.4.1 „P“

7.4.1.6

Sedeži, rezervirani za invalide „P“

7.4.1.7

Dostop brez ovir „P“ (določba 4.1.2.3.1)

7.4.1.8

Število potnikov

7.5	Vagoni, ki obratujejo po nacionalnih, dvostranskih, večstranskih ali mednarodnih sporazumih

7.5.1

Obstoječi sporazumi

7.5.2

Prihodnji sporazumi

7.6	Začetek uporabe infrastrukture in železniškega voznega parka

1.   UVOD

1.1   Tehnično področje uporabe

Ta TSI zajema podsistem železniške infrastrukture za konvencionalne in visoke hitrosti ter podsistem potniškega železniškega voznega parka, opisana v Prilogi I k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, samo glede „Dostopnosti za osebe z omejeno mobilnostjo“. Obravnava tudi nekatere elemente podsistema „Telematske aplikacije za potniški promet“, kot je na primer oprema za izdajanje vozovnic.

Cilj te TSI je povečati dostopnost železniškega prevoza osebam z omejeno mobilnostjo. To obsega dostopnost javnih območij infrastrukture (vključno s postajami), ki jih upravlja prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje. Posebno pozornost je treba nameniti:

(i)	težavam, ki jih povzroča vmesnik med peronom in vlakom, kar zahteva celostno rešitev vmesnika med voznim parkom in infrastrukturo,

(ii)	potrebam evakuacije v primerih nevarnosti.

Ta TSI ne določa pravil ravnanja ob evakuaciji, pač pa samo zahteve glede tehnične in strokovne usposobljenosti. Namen tehničnih zahtev je olajšati evakuacijo za vse udeležene.

Nekatera obratovalna pravila, ki niso povezana z evakuacijo, so navedena v določbah 4.1.4 in 4.2.4 te TSI.

Ta TSI zadeva:

—	podsistem železniška infrastruktura za konvencionalne hitrosti, naveden na seznamu v točki 1 Priloge II k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES;

—

podsistem železniški vozni park za konvencionalne hitrosti, naveden na seznamu v točki 1 Priloge II k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, če je namenjen za prevoz potnikov. Vozni park, ki sodi v dediščino, pa je izrecno izvzet iz zahteve po skladnosti ob predelavah ali nadgradnjah;

—	podsistem železniška infrastruktura za visoke hitrosti, naveden na seznamu v točki 1 Priloge II k Direktivi 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES;

—	podsistem železniški vozni park za visoke hitrosti, naveden na seznamu v točki 1 Priloge II k Direktivi 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES.

—	v manjši meri podsisteme „Telematske aplikacije za potniški promet“ za visoke in konvencionalne hitrosti, kot jih določata Priloga II k Direktivi 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, in Priloga II k Direktivi 2001/16/ES.

Dodatne informacije o podsistemih so navedene v poglavju 2.

1.2   Geografsko območje uporabe

Geografsko območje uporabe te TSI zajema vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti, opisan v Prilogi I k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, in vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, opisan v Prilogi I k Direktivi 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES.

Omenjene so zlasti proge železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti in za visoke hitrosti, na katere se nanaša Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1692/96/ES z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, ter tiste, ki jih zajemajo posodobitve te odločbe na podlagi revizij iz člena 21 Odločbe, zlasti Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES z dne 29. aprila 2004.

1.3   Vsebina te TSI

V skladu s členom 5(3) Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, in s členom 5(3) Direktive 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, ta TSI:

(a)	navaja predvideno področje uporabe (del omrežja ali železniškega voznega parka, kakor navaja Priloga I k Direktivi; podsistem ali del sistema, kakor navaja Priloga II k Direktivi, ali obravnavani vidik) – (oddelek 2);

(b)	določa bistvene zahteve za vsak zadevni podsistem in njegove vmesnike z drugimi podsistemi (oddelek 3);

(c)	določa funkcionalne in tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati podsistem in njegovi vmesniki z drugimi podsistemi (oddelek 4);

(d)	določa komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki jih morajo zajemati evropske specifikacije, vključno z evropskimi standardi, potrebnimi za doseganje interoperabilnosti v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti (oddelek 5);

(e)

za vsak obravnavani primer navaja postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo. To vključuje zlasti module, opredeljene v Sklepu 93/465/EGS, ali po potrebi posebne postopke za bodisi ocenjevanje skladnosti bodisi ocenjevanje primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti in verifikacijo ES podsistemov (oddelek 6);

(f)	navaja strategijo za izvajanje TSI. Zlasti je treba določiti faze za izvedbo postopnega prehoda iz obstoječega stanja v končno, ko bo skladnost s TSI postala standard (oddelek 7);

(g)	navaja pogoje glede poklicne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu, ki se zahtevajo za zadevno osebje pri vodenju in vzdrževanju podsistema in pri izvajanju TSI (oddelek 4).

Poleg tega se lahko v skladu s členom 5(5) za vsako TSI predvidijo posebni primeri; ti so navedeni v oddelku 7.

Navsezadnje ta TSI v oddelku 4 zajema tudi posebna pravila glede obratovanja in vzdrževanja za uporabo, navedeno v zgoraj navedenih določbah 1.1 in 1.2.

2.   OPREDELITEV PODSISTEMA/PODROČJA UPORABE

2.1   Opredelitve podsistemov

2.1.1   Infrastruktura:

Železniški tir, kretnice, gradbeni objekti (mostovi, predori itn.), pripadajoča infrastruktura na postajah (peroni, območja dostopa, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo itn.).

To obsega dostopnost javnih območij infrastrukture (vključno s postajami), ki jih upravlja prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje.

Ta TSI velja le za javna območja postaj in njihova območja dostopa, ki jih upravlja prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje.

2.1.2   Železniški vozni park:

Struktura, vodenje in nadzorni sistem za vso vlakovno opremo, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalni mehanizmi (podstavni vozički, osi itn.) in vzmetenje, vrata, vmesniki človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočki, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.

2.1.3   Telematske aplikacije za potniški promet

Aplikacije za potniški promet, vključno s sistemi, ki potnikom dajejo informacije pred vožnjo in po njej, sisteme za rezervacije in plačila, za upravljanje s prtljago in upravljanje povezav med železnico in drugimi načini prevoza.

2.2   Opredelitev „oseb z omejeno mobilnostjo“

„Osebe z omejeno mobilnostjo“ (PRM) so vse osebe, ki imajo težave pri uporabi vlakov ali infrastrukture, povezane z vlaki. V to skupino spadajo naslednje kategorije:

—	uporabniki invalidskih vozičkov (osebe, ki zaradi obnemoglosti ali invalidnosti za premikanje uporabljajo invalidski voziček);

—	druge osebe s slabšimi gibalnimi sposobnostmi, med katere spadajo: — osebe s prizadetimi udi; — osebe, ki težko hodijo; — osebe z otroki; — osebe s težkimi ali velikimi kosi prtljage; — starejše osebe; — nosečnice;

—	slabovidne osebe;

—	slepe osebe;

—	slušno prizadete osebe;

—	gluhe osebe;

—	osebe s težavami pri komuniciranju (osebe, ki imajo težave s sporočanjem ali razumevanjem pisnih ali govornih sporočil, vključno s tujci brez zadostnega znanja jezika, osebe s težavami pri komuniciranju, osebe s čutnimi, psihološkimi ali intelektualnimi težavami);

—	osebe majhne postave (vključno z otroki).

Težave so lahko dolgoročne ali začasne, lahko so vidne ali skrite.

Skupina oseb z omejeno mobilnostjo pa ne vključuje oseb, ki so zasvojene z alkoholom ali drogami, če zasvojenost ni posledica zdravljenja.

Prevoz tovorov izrednih velikosti (na primer: koles ali velike prtljage) ne spada na področje te TSI. Za take prevoze veljajo pravila, varnostne zahteve in poslovne odločitve upravljavca infrastrukture, upravljavca postaje ali prevoznika v železniškem prometu glede dovoljenih velikosti, teže in varnostnih ukrepov.

3.   BISTVENE ZAHTEVE

3.1   Splošno

V okviru te TSI je izpolnjevanje zadevnih bistvenih zahtev iz oddelka 3 te TSI zagotovljeno s skladnostjo s specifikacijami, ki so opisane:

—	v oddelku 4 za podsistem,

—	in v oddelku 5 za komponente interoperabilnosti,

kar dokazuje pozitiven rezultat ocene:

—	skladnosti in/ali primernosti komponent interoperabilnosti za uporabo

—	in verifikacije podsistema,

kakor je opisano v poglavju 6.

Dele bistvenih zahtev urejajo nacionalni predpisi zaradi:

—	pomanjkanja specifikacij za točke, naštete v Prilogi L,

—	odstopanj na podlagi člena 7 Direktive 2001/16/ES,

—	posebnih primerov, opisanih v določbi 7.3 te TSI.

Ustrezne ocene skladnosti se izvajajo po postopkih, ki jih opredeli država članica, ki je uradno sporočila nacionalna pravila ali zahtevala odstopanja ali posebne primere.

V skladu s členom 4(1) Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, ki so v splošnem določene v Prilogi III Direktive.

Skladnost infrastrukturnega podsistema in podsistema železniškega voznega parka in njunih komponent z bistvenimi zahtevami se preverja v skladu z določbami Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES ter te TSI.

3.2   Bistvene zahteve se nanašajo na:

—

varnost,

—	zanesljivost in razpoložljivost,

—

zdravje,

—	varstvo okolja,

—	tehnično združljivost.

Te zahteve vključujejo splošne zahteve in posebne zahteve za vsak podsistem. V skladu s Prilogo II k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, sta infrastruktura in železniški vozni park podsistema, uvrščena med „strukturna področja“. Opisa zadevnih podsistemov sta naslednja; v obeh primerih zajemata potrebe PRM:

Infrastruktura:

Železniški vozni park:

Spodaj naštete bistvene zahteve izhajajo iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, ki je bila objavljena zadnja.

3.3   Splošne zahteve

3.3.1   Varnost

Bistvena zahteva 1.1.1 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.1.2.4 (infrastruktura – vrata in vhodi)

—	4.2.2.4 (vozni park – vrata)

—	4.2.2.4.2 (vozni park – zunanja vrata)

—	4.2.2.4.3 (vozni park – notranja vrata)

—	4.2.2.9 (vozni park – spremembe višine)

—	4.2.2.10 (vozni park – držaji)

—	4.2.2.12 (vozni park – položaj stopnic za vstop in izstop iz vozila)

—	4.2.2.12.1 (vozni park – splošne zahteve)

—	4.2.2.12.2 (vozni park – stopnice za vstop/izstop)

—	4.2.2.12.3 (vozni park – pripomočki za vstop za potnike na invalidskih vozičkih)

—	4.1.2.21 (infrastruktura – pripomočki za vstop)

Bistvena zahteva 1.1.5 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.2.2.4 (vozni park – vrata)

—	4.2.2.4.2 (vozni park – zunanja vrata)

—	4.2.2.4.3 (vozni park – notranja vrata)

3.3.2   Zanesljivost in razpoložljivost

Bistvena zahteva 1.2 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.2.2.4 (vozni park – vrata, zunanja in notranja)

—	4.2.2.4.2 (vozni park – zunanja vrata)

—	4.2.2.4.3 (vozni park – notranja vrata)

3.3.3   Zdravje

Bistvena zahteva 1.3.1 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.1.2.24 (infrastruktura – čiste, nezakajene postaje)

—	4.2.2.2 (vozni park – sedeži)

—	4.2.2.2-1 (vozni park – splošno)

—	4.2.2.2.2 (vozni park – sedeži, rezervirani za invalide)

—	4.2.2.7 (vozni park – prehodi)

3.3.4   Varstvo okolja

Ni pomembno za to TSI.

3.3.5   Tehnična združljivost

Bistvena zahteva 1.5 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.1.2.18 (infrastruktura – višina in odmik perona)

—	4.2.2.12 (vozni park – položaj stopnic za vstop ter izstop iz vozila)

3.4   Posebne zahteve za infrastrukturni podsistem

3.4.1   Varnost

Bistvena zahteva 2.1.1 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.1.2.19 (infrastruktura – širina perona in rob perona)

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.1.2.3 (infrastruktura – dostop brez ovir)

—	4.1.2.3.1 (infrastruktura – splošno)

—	4.1.2.3.2 (infrastruktura – označevanje poti)

—	4.1.2.4 (infrastruktura – vrata in vhodi)

—	4.1.2.5 (infrastruktura – talne površine)

—	4.1.2.6 (infrastruktura – prozorne ovire)

—	4.1.2.8 (infrastruktura – pohištvo in prostostoječe naprave)

—	4.1.2.9 (infrastruktura – izdaja voznih kart, informacijski pulti in točke za pomoč uporabnikom)

—	4.1.2.10 (infrastruktura – razsvetljava)

—	4.1.2.12 (infrastruktura – govorne informacije)

—	4.1.2.13 (infrastruktura – zasilni izhodi)

—	4.1.2.14 (infrastruktura – geometrija nadhodov in podhodov)

—	4.1.2.15 (infrastruktura – stopnice)

—	4.1.2.16 (infrastruktura – držaji)

—	4.1.2.17 (infrastruktura – klančine, tekoče stopnice, dvigala in tekoče klančine)

—	4.1.2.18 (infrastruktura – višina in odmik perona)

—	4.1.2.19 (infrastruktura – širina perona in rob perona)

—	4.1.2.20 (infrastruktura – rob perona)

—	4.1.2.21 (infrastruktura – pripomočki za vstop)

—	4.1.2.22 (infrastruktura – nivojski prehodi čez progo na postajah)

3.5   Posebne zahteve za podsistem železniškega voznega parka

3.5.1   Varnost

Bistvena zahteva 2.4.1 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.2.2.3 (vozni park – prostori za invalidske vozičke)

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.2.2.3 (vozni park – prostori za invalidske vozičke)

—	4.2.2.6.3 (vozni park – univerzalne sanitarije)

—	4.2.2.11 (vozni park – prostori za spanje, dostopni z invalidskim vozičkom)

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.2.2.4.2 (vrata – zunanja vrata)

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.2.2.4.2 (vozni park – zunanja vrata)

—	4.2.2.8 (vozni park – informiranje potnikov)

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.2.2.5 (vozni park – razsvetljava)

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.2.2.8 (vozni park – informiranje potnikov)

—	4.2.2.8.2 (vozni park – informiranje (znaki in piktogrami))

3.5.2   Zanesljivost in razpoložljivost

Bistvena zahteva 2.4.2 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.2.2.12.3 (vozni park – pripomočki za vstop in izstop za potnike na invalidskih vozičkih)

—	4.2.2.12.3.5 (vozni park – premične stopnice)

3.5.3   Tehnična združljivost

Bistvena zahteva 2.4.3 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.2.2.12 (vozni park – položaj stopnic za vstop ter izstop iz vozila)

3.6   Posebne bistvene zahteve za druge podsisteme, ki se nanašajo tudi na infrastrukturni podsistem in podsistem železniški vozni park

3.6.1   Energijski podsistem

3.6.1.1   Varnost

Bistvena zahteva 2.2.1 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

3.6.1.2   Varstvo okolja

Bistvena zahteva 2.2.2 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

3.6.1.3   Tehnična združljivost

Bistvena zahteva 2.2.3 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

„Sistemi za dobavo električne in toplotne energije, ki se uporabljajo, morajo:

—	omogočati vlakom, da dosežejo določene stopnje učinkovitosti;

—	sistemi za dobavo električne energije morajo biti združljivi z napravami za odjem toka, ki so vgrajene v vlakih.“

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

3.6.2   Nadzor, vodenje in signalizacija

3.6.2.1   Varnost

Bistvena zahteva 2.3.1 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

3.6.2.2   Tehnična združljivost

Bistvena zahteva 2.3.2 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

3.6.3   Vzdrževanje

3.6.3.1   Zdravje in varnost

Bistvena zahteva 2.5.1 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

3.6.3.2   Varstvo okolja

Bistvena zahteva 2.5.2 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

3.6.3.3   Tehnična združljivost

Bistvena zahteva 2.5.3 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

Ta bistvena zahteva se ne nanaša na področje uporabe te TSI.

3.6.4   Vodenje in upravljanje železniškega prometa

3.6.4.1   Varnost

Bistvena zahteva 2.6.1 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.1.4 (infrastruktura – operativni predpisi)

—	4.1.6 (infrastruktura – poklicna usposobljenost)

—	4.2.4 (vozni park – operativni predpisi)

—	4.2.6 (vozni park – poklicna usposobljenost)

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.1.4 (infrastruktura – operativni predpisi)

—	4.1.6 (infrastruktura – poklicna usposobljenost)

—	4.2.4 (vozni park – operativni predpisi)

—	4.2.6 (vozni park – poklicna usposobljenost)

3.6.4.2   Tehnična združljivost

Bistvena zahteva 2.6.3 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.1.4 (infrastruktura – operativni predpisi)

—	4.1.6 (infrastruktura – poklicna usposobljenost)

—	4.2.4 (vozni park – operativni predpisi)

—	4.2.6 (vozni park – poklicna usposobljenost)

3.6.5   Telematske aplikacije v tovornem in potniškem prometu

3.6.5.1   Tehnična združljivost

Bistvena zahteva 2.7.1 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

„Bistvene zahteve za telematske aplikacije jamčijo minimalno kakovost prevoza potnikov in blaga, zlasti glede tehnične združljivosti.

Pri tem je treba zagotoviti:

—	da se podatkovne baze, programska oprema in podatkovni komunikacijski protokoli izdelajo tako, da omogočajo maksimalno izmenjavo podatkov med različnimi aplikacijami in operaterji, pri čemer se izključijo zaupni komercialni podatki;

—	lahek dostop do informacij za uporabnike.“

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.1.2.9 (infrastruktura – izdaja voznih kart, informacijski pulti in točke za pomoč uporabnikom)

—	4.1.2.11 (infrastruktura – vidne informacije, znaki, piktogrami in dinamične informacije)

—	4.1.2.12 (infrastruktura – zvočne informacije)

—	4.2.2.8 (vozni park – informiranje potnikov)

3.6.5.2   Zdravje

Bistvena zahteva 2.7.3 iz Priloge III k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

To bistveno zahtevo izpolnjujejo funkcionalne in tehnične specifikacije v določbah:

—	4.1.2.9 (infrastruktura – blagajne za izdajo vozovnic, prostori za informacije in sprejemna mesta)

—	4.1.2.12 (infrastruktura – zvočne informacije)

—	4.2.2.8 (vozni park – informiranje potnikov)

3.7   Elementi področja TSI za osebe z omejeno mobilnostjo, povezani z bistvenimi zahtevami

Infrastruktura		Sklic na določbo Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES
		Priloga II	Bistvena zahteva iz Priloge III
Element področja TSI za PRM	Sklic na §		Varnost	Zanesljivost in razpoložljivost	Zdravje	Varstvo okolja	Tehnična združljivost
Splošno	4.1.2.1	2.1
Parkirna mesta za osebe z omejeno mobilnostjo	4.1.2.2	2.1
Dostop brez ovir	4.1.2.3	2.1	2.1.1
Splošno	4.1.2.3.1	2.1	2.1.1
Označevanje poti	4.1.2.3.2	2.1	2.1.1
Vrata in vhodi	4.1.2.4	2.1	1.1.1 2.1.1
Talne površine	4.1.2.5	2.1	2.1.1
Prozorne ovire	4.1.2.6	2.1	2.1.1
Sanitarije in previjalnice	4.1.2.7	2.1	1.1.5 2.1.1
Pohištvo in prostostoječe naprave	4.1.2.8	2.1	2.1.1
Blagajne, prostori za informacije in sprejemna mesta	4.1.2.9	2.1	2.1.1	2.7.3			2.7.1
Razsvetljava	4.1.2.10	2.1	2.1.1
Vidne informacije: znaki, piktogrami in dinamične informacije	4.1.2.11	2.1					2.7.1
Zvočne informacije	4.1.2.12	2.1	2.1.1	2.7.3			2.7.1
Zasilni izhodi, alarmi	4.1.2.13	2.1	2.1.1
Geometrija nadhodov in podhodov	4.1.2.14	2.1	2.1.1
Stopnice	4.1.2.15	2.1	2.1.1
Držaji	4.1.2.16	2.1	2.1.1
Klančine, tekoče stopnice, dvigala, tekoče klančine	4.1.2.17	2.1	2.1.1
Višina in odmik perona	4.1.2.18	2.1	2.1.1				1.5
Višina perona	4.1.2.18.1	2.1	2.1.1				1.5
Odmik perona	4.1.2.18.2	2.1	2.1.1				1.5
Potek proge vzdolž peronov	4.1.2.18.3	2.1	2.1.1				1.5
Širina in rob perona	4.1.2.19	2.1	2.1.1
Zaključek perona	4.1.2.20	2.1	2.1.1
Pripomočki za vstop za potnike na invalidskih vozičkih	4.1.2.21	2.1	1.1.1
Nivojski prehodi čez progo na postajah	4.1.2.22	2.1	2.1.1

Železniški vozni park		Sklic na določbo Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES
		Priloga II	Bistvena zahteva iz Priloge III
Element področja TSI za PRM	Sklic na §		Varnost	Zanesljivost in razpoložljivost	Zdravje	Varstvo okolja	Tehnična združljivost
Splošno	4.2.2.1	2.6
Sedeži	4.2.2.2	2.6			1.3.1
Splošno	4.2.2.2.1	2.6			1.3.1
Sedeži, rezervirani za invalide	4.2.2.2.2	2.6			1.3.1
Prostori za invalidske vozičke	4.2.2.3	2.6	2.4.1
Vrata	4.2.2.4	2.6	1.1.1 1.1.5	1.2
Zunanja vrata	4.2.2.4.2	2.6	1.1.1 1.1.5 2.4.1	1.2
Notranja vrata	4.2.2.4.3	2.6	1.1.1 1.1.5	1.2
Razsvetljava	4.2.2.5	2.6	2.4.1
Sanitarije	4.2.2.6	2.6	2.4.1
Splošno	4.2.2.6.1	2.6	2.4.1
Standardne sanitarije	4.2.2.6.2	2.6	2.4.1
Univerzalne sanitarije	4.2.2.6.3	2.6	2.4.1
Prehodi	4.2.2.7	2.6			1.3.1
Potniške informacije	4.2.2.8	2.6	2.4.1	2.7.3			2.7.1
Splošno	4.2.2.8.1	2.6
Informacije (znaki in piktogrami)	4.2.2.8.2	2.6	2.4.1
Informacije (opisi poti in rezervacije sedežev)	4.2.2.8.3	2.6
Spremembe višine	4.2.2.9	2.6	1.1.5
Držaji	4.2.2.10	2.6	1.1.5
Spalni oddelki, dostopni z invalidskim vozičkom	4.2.2.11	2.6	2.4.1
Položaj stopnic vagona	4.2.2.12	2.6	1.1.1				1.5 2.4.3
Splošne zahteve	4.2.2.12.1	2.6	1.1.1				1.5 2.4.3
Stopnice vagona	4.2.2.12.2	2.6	1.1.1				1.5 2.4.3
Pripomočki za vstop	4.2.2.12.3	2.6	1.1.1	2.4.2			1.5 2.4.3

4.   OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMOV

4.1   Infrastrukturni podsistem

4.1.1   Uvod

Vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti, za katerega se uporablja Direktiva 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, in katerega del je podsistem, je integriran sistem in treba je preverjati njegovo usklajenost. Zlasti je treba pregledati usklajenost specifikacij za vsak podsistem, njegove vmesnike s sistemom, v katerega se vključuje, in predpise za obratovanje in vzdrževanje.

Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema in njegovi vmesniki, opisani v oddelku 4.1.2, ne predpisujejo uporabe posebnih tehnologij ali tehničnih rešitev, razen kadar je to nujno potrebno za interoperabilnost vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti. Toda inovativne rešitve za interoperabilnost lahko zahtevajo nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Da bi se omogočile tehnološke inovacije, se te specifikacije in metode ocenjevanja razvijajo po postopku, opisanem v oddelkih 6.1.4 in 6.2.4.

Ob upoštevanju vseh zadevnih bistvenih zahtev so značilnosti infrastrukturnega podsistema naslednje:

4.1.2   Funkcionalne in tehnične specifikacije

4.1.2.1   Splošno

Skladno z bistvenimi zahtevami iz oddelka 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije za infrastrukturni podsistem v zvezi z dostopnostjo za osebe z omejeno mobilnostjo naslednje:

—	Parkirna mesta za osebe z omejeno mobilnostjo

—	Vrata in nivojski vhodi

—	Pohodne površine, poti glavnih tokov

—	Talne površine

—	Otipne informacije

—	Usmerjevalni trakovi

—	Oznake na steklenih vratih in stenah

—	Sanitarije

—

Pohištvo

—	Prodajna okna ali prodajni avtomati/prostor za informacije

—	Naprave za kontrolo vozovnic

—	Razsvetljava

—	Vidne informacije: znaki, piktogrami in dinamične informacije

—	Zvočne informacije

—	Zasilni izhodi, alarmi

—	Geometrija nadhodov in podhodov

—

Stopnice

—

Držaji

—	Klančine, tekoče stopnice, dvigala, tekoče klančine

—	Višine in odmiki perona

—	Širine in robovi perona

—	Zaključki perona

—	Pripomočki za vstop

—	Nivojski prehodi čez progo

Pri vsakem osnovnem parametru splošna določba uvaja naslednje odstavke.

Ti podrobno opisujejo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uresničevanje zahtev iz splošne določbe.

4.1.2.2   Parkirna mesta za osebe z omejeno mobilnostjo

Če ima postaja posebno parkirišče, so na njem rezervirana parkirna mesta za osebe z omejeno mobilnostjo, ki so upravičene do parkirnih mest za invalide, na tistem delu parkirišča, ki je najbližje vhodu, dostopnemu tem uporabnikom.

Drugih posebnih železniških zahtev ni in za parkirišča veljajo evropski ali nacionalni predpisi (med drugim za: – število parkirnih mest, dostop, lokacijo, mere, materiale, barve, označevanje in razsvetljavo).

4.1.2.3   Dostop brez ovir

4.1.2.3.1   Splošno

Dostop brez ovir je pot, po kateri se lahko neovirano premikajo vse kategorije oseb z omejeno mobilnostjo. Lahko obsega klančine in dvigala, če so ta izdelana in delujejo v skladu z določbo 4.1.2.17.

Naslednje točke in storitve, če so zagotovljene, povezuje vsaj en dostop brez ovir: –

—	Prestopne točke na druge oblike prevoza v mejah postaje (na primer: taksi, avtobus, tramvaj, podzemna železnica, trajekt ipd.),

—	Parkirišča

—	Dostopne vhode in izhode

—	Prostor za informacije

—	Druge sisteme informiranja

—

Blagajne

—	Sprejemna mesta

—

Čakalnice

—

Garderobe

—	Sanitarije

—

Perone

Vsi dostopi brez ovir, stopnice, nadhodi in podhodi imajo svetlo širino najmanj 1 600 mm in svetlo višino najmanj 2 300 mm po celotni širini 1 600 mm. V zahtevani najmanjši širini ni upoštevana dodatna širina, potrebna za pretok potnikov. Ta zahteva ne velja za tekoče stopnice, tekoče klančine in dvigala.

Dostopi brez ovir potekajo tako, da so čim krajši.

Talne površine na dostopih brez ovir so antirefleksne.

Pri novih postajah s pretokom potnikov pod 1 000 potnikov na dan (skupno število potnikov, ki vstopajo na vlake in izstopajo z njih) niso zahtevana dvigala ali klančine, ki bi bili drugače potrebni za zagotovitev polne skladnosti s to določbo, če kaka druga postaja v oddaljenosti do 30 km na isti progi zagotavlja v celoti skladen dostop brez ovir. V takih okoliščinah zasnova novih postaj omogoča naknadno vgradnjo dvigala in/ali klančin, s katerimi bo postaja dostopna vsem kategorijam oseb z omejeno mobilnostjo.

4.1.2.3.2   Označevanje dostopov

Dostopi brez ovir so jasno označeni z vidnimi informacijami, ki so predpisane v določbi 4.1.2.11.

Slabovidnim osebam so informacije o dostopih brez ovir na voljo najmanj z eno od naslednjih možnosti: npr. z usmerjevalnimi trakovi, zvočnimi ali otipnimi znaki, govornimi znaki, Braillovimi zemljevidi.

Če je vgrajen usmerjevalni trak, je skladen z nacionalnimi predpisi in je predviden po celotni dolžini dostopa brez ovir.

Če so vzdolž dostopov do peronov brez ovir vgrajeni držaji ali postavljene stene v dosegu, so opremljeni s kratkimi informacijami (npr. številko perona ali smerjo) v Braillovi pisavi in v reliefni pisavi za držajem ali na steni v višini od 850 mm do 1 000 mm. Kot otipni piktogrami so dovoljene samo številke in puščice.

4.1.2.4   Vrata in vhodi

Ta določba velja za vsa vrata in vhode na dostopih brez ovir.

Zagotovljen je najmanj en dostopen vhod na postajo in en dostopen dohod k peronom.

Vrata in vhodi imajo svetlo širino odprtine najmanj 800 mm ter svetlo višino odprtine najmanj 2 100 mm.

Dovoljena so vrata z ročnim odpiranjem, polavtomatska ali avtomatska vrata.

Naprave za odpiranje in zapiranje vrat so vgrajene na višini od 800 mm do 1 200 mm.

Vrata z ročnim odpiranjem, ki niso drsna, so opremljena z vodoravnimi potisnimi prečkami po celotni širini vrat na obeh straneh vrat.

Avtomatska in polavtomatska vrata so opremljena z napravami, ki preprečujejo zagozditev potnikov med premikanjem vrat.

Če se za odpiranje in zapiranje vrat uporabljajo tipke ali daljinsko upravljanje, se te komande vidno razlikujejo od ozadja in jih mora biti mogoče prožiti s silo, ki ne presega 15 newtonov.

Če sta tipka za odpiranje in tipka za zapiranje nameščeni druga nad drugo, je tipka za odpiranje na vrhu.

Sredina komand je na območju od vključno 800 mm do vključno 1 200 mm nad tlemi.

Komande so označene otipno (npr. z otipnimi znaki) in opremljene z oznako delovanja.

Sila, potrebna za ročno odpiranje ali zapiranje vrat v brezvetrju, ne presega 25 newtonov.

Kljuke vrat z ročnim odpiranjem in zapiranjem se upravljajo z dlanjo in s silo, ki ne presega 20 newtonov.

Kjer se uporabljajo vrata z vrtljivimi krili, so poleg njih predvidena še stranska nevrtljiva vrata, ki se lahko po želji uporabijo.

Pragovi vrat in vhodov ne smejo biti višji od 25 mm. Po barvi so v kontrastu z neposredno okolico.

4.1.2.5   Talne površine

Vse talne površine so nedrseče v skladu z nacionalnimi predpisi za javne zgradbe.

V postajnem poslopju ne sme na pohodnih površinah nikjer biti talnih neravnin nad 5 mm, razen usmerjevalnih trakov, odtočnih kanalov in talnih varnostnih oznak.

4.1.2.6   Prozorne ovire

Prozorne ovire na glavnih poteh komunikacijskih tokov, npr. steklena vrata ali prozorne stene, so opremljene z najmanj dvema dobro vidnima pasovoma znakov, logotipov, emblemov ali okraskov, enim v višini med 1 500 mm in 2 000 mm, drugim pa v višini med 850 mm in 1 050 mm. Oznake se vidno razlikujejo od ozadja, proti kateremu jih opazujemo, in so visoke najmanj 100 mm.

Te oznake vzdolž prozornih sten niso obvezne, če so potniki pred trkom v steno zavarovani kako drugače – npr. z držaji ali neprekinjenim nizom klopi.

4.1.2.7   Sanitarije in previjalnice

4.1.2.7.1   Zahteve za podsistem

Če je postaja opremljena s sanitarijami, je najmanj ena kabina za oba spola dostopna osebam na invalidskem vozičku.

Če je postaja opremljena s sanitarijami, je na voljo tudi previjalnica, namenjena ženskim in moškim uporabnikom. Prostor izpolnjuje zahteve iz določbe 4.1.2.7.2.

Da lahko sanitarije uporabljajo tudi potniki z večjimi kosi prtljage, so kabine, katerih vrata se odpirajo navznoter, široke najmanj 900 mm in dolge najmanj 1 700 mm, kabine, katerih vrata se odpirajo navzven ali drsno, pa dolge najmanj 1 500 mm. Vrata in vsi vhodi v sanitarije imajo svetlo širino najmanj 650 mm.

Glede mer in opreme sanitarij za uporabnike na invalidskih vozičkih veljajo evropski in nacionalni predpisi.

4.1.2.7.2   Zahteve za komponente interoperabilnosti

Previjalnice

V položaju za uporabo je previjalna miza od 800 mm do 1 000 mm nad tlemi. Široka je najmanj 500 mm, dolga pa najmanj 700 mm.

Oblikovana je tako, da dojenček ne more po nesreči zdrseti z nje, nima ostrih robov in prenese obremenitev najmanj 80 kg.

Če previjalna miza sega v prostor sanitarij, jo je mogoče zložiti s silo, ki ne presega 24 newtonov.

4.1.2.8   Pohištvo in prostostoječe naprave

Vsi kosi pohištva in vse prostostoječe naprave na postajah se vidno razlikujejo od ozadja in imajo zaobljene robove.

Na območju postaje so pohištvo in prostostoječe naprave razporejeni tako, da ne ovirajo slepih in slabovidnih oseb, in so razpoznavni za slepe osebe s paličico.

Predmeti na konzolah, nameščeni pod višino 2 100 mm, ki segajo v prostor dlje kot 150 mm, so opremljeni z oviro v višini največ 300 mm, ki jo lahko zazna slepa oseba s paličico.

Pod višino 2 100 mm nad tlemi ne sme biti nobenega visečega predmeta.

Na vsakem peronu, na katerem lahko potniki čakajo na vlak, in na vsakem prostoru za počitek je najmanj eno zavetišče pred vremenskimi vplivi z ergonomskimi sedeži. Sedeži imajo hrbtne naslone in vsaj tretjina jih je opremljena z nasloni za roke. Predvidena sta držaj za stoječe potnike, dolg najmanj 1 400 mm, in prostor za invalidski voziček.

4.1.2.9   Blagajne, prostori za informacije in sprejemna mesta

4.1.2.9.1   Zahteve za podsistem

Če so vzdolž dostopov brez ovir blagajne, prostori za informacije in sprejemna mesta, je pri vsaj enem oknu predvidena višina do spodnjega roba pulta najmanj 650 mm, vdolbino za kolena globine najmanj 300 mm in širino najmanj 600 mm. Višina zgornje površine pulta ali njegovega dela širine najmanj 300 mm ter globine najmanj 200 mm znaša od 700 mm do 800 mm. To območje je na voljo uporabnikom na invalidskih vozičkih, za druge osebe z omejeno mobilnostjo pa je ustrezno poskrbljeno za možnost sedenja.

Če delavca pri prodajnem oknu od potnika ločuje vmesna zasteklitev, je ta odstranljiva, v nasprotnem primeru pa je opremljena z zvočnikom. Pregrada je izdelana iz prozornega stekla.

Najmanj eno prodajno okno je opremljeno tako, da omogoča slušno prizadetim osebam z omejeno mobilnostjo razumevanje govornih informacij pri slušnem aparatu v položaju „T“.

Če je okno opremljeno z elektronsko napravo za prikaz cene delavcu za pultom, je predvidena tudi naprava za prikaz cene potniku, ki kupuje vozovnico.

Če so na dostopu brez ovir na postaji nameščeni avtomati za vozovnice, vsaj eden od teh avtomatov izpolnjuje zahteve iz določbe 4.1.2.9.2.

Če so vgrajene naprave za kontrolo kart, je vsaj pri eni od teh prost prehod širine najmanj 800 mm, skozi katerega lahko gre invalidski voziček dolžine do 1 200 mm.

Če so vgrajeni vrtljivi križi, je med obratovanjem postaje vseskozi na voljo vsaj en prehod brez takih vrat za osebe z omejeno mobilnostjo.

4.1.2.9.2   Zahteve za komponente interoperabilnosti

Avtomati za vozovnice na dostopu brez ovir na postaji iz določbe 4.1.2.9.1 imajo otipno območje (ki obsega tipkovnico in del za plačilo ter izdajo vozovnice) na višini od 700 mm do 1 200 mm. Najmanj en zaslon in tipkovnica sta vidna hkrati osebi, ki sedi na invalidskem vozičku, in osebi, ki stoji pred avtomatom. Če se podatki vnašajo prek zaslona, ta izpolnjuje zahteve te določbe.

4.1.2.10   Razsvetljava

Razsvetljava na zunanjem prostoru postaje je skladna z evropskimi ali nacionalnimi predpisi.

Dostop brez ovir je v mejah postajnega poslopja od dostopnega vhoda do dostopa na peron razsvetljen z najmanj 100 luksi, merjeno na ravni tal. Osvetljenost glavnega vhoda, stopnic in zaključkov peronov znaša najmanj 100 luksov, merjeno na ravni tal. Če je za to potrebna umetna razsvetljava, osvetljenost za najmanj 40 luksov presega naravno osvetljenost okoliških površin, svetloba pa ima hladnejšo barvo.

Peroni in druge zunanje površine za potnike imajo povprečno raven osvetljenosti najmanj 20 luksov, merjeno na ravni tal, najmanjša dovoljena osvetljenost pa je 10 luksov.

Če je za branje podrobnih informacij potrebna umetna razsvetljava, so območja z informacijami poudarjena z osvetljenostjo najmanj 15 luksov nad osvetljenostjo okoliških površin. Taka mesta so razsvetljena s svetlobo drugačne barve kot površine v okolici.

Zasilna razsvetljava je skladna z evropskimi ali nacionalnimi predpisi.

4.1.2.11   Vidne informacije: znaki, piktogrami in dinamične informacije

4.1.2.11.1   Zahteve za podsistem

Vse informacije na postaji so dosledne in v skladu z evropskimi ali nacionalnimi predpisi.

Za vse pisne informacije se uporabljajo velike in male črke neserifne pisave (tj. ne samo velike črke).

Uporaba stisnjenih malih črk z repki in vratovi ni dovoljena.

Repki malih črk so jasno razpoznavni in dosegajo najmanj 20 % velikosti velikih črk.

Vse razpoložljive informacije na peronih in vhodih so usklajene z glavnim sistemom za informiranje in usmerjanje, zlasti glede barve in kontrastov.

Vidne informacije so čitljive pri vsakršni osvetljenosti, ki lahko nastopi med obratovanjem postaje.

Vidne informacije se jasno razlikujejo od ozadja.

Kjer so uporabljene dinamične informacije, so usklajene z bistvenimi zvočnimi informacijami.

Zagotovljene so naslednje informacije:

—	varnostne informacije in varnostna navodila v skladu z evropskimi ali nacionalnimi predpisi;

—	opozorila, znaki za prepovedi in obveznosti v skladu z evropskimi ali nacionalnimi predpisi;

—	informacije o odhodih vlakov;

—	oznake storitev na postaji, ki so na voljo, in dostopa do teh storitev.

Informacije so zagotovljene na vseh točkah, kjer se poti ločijo, na sami poti pa v največ 100-metrskih presledkih. Znaki, simboli in piktogrami so na celotni poti uporabljeni usklajeno.

Zagotovljene so zadostne informacije za sprejem odločitve. Na primer: Na prvi točki odločitve pri vhodu na postajo zadostuje informacija „K peronom“ in niso potrebni smerokazi k posameznim peronom.

Otipne informacije so zagotovljene v:

—	sanitarijah za način uporabe in za klice v sili, če je potrebno;

—	dvigalih v skladu z Dodatkom E.4 k EN 81-70:2003.

Informacije in smerokazi ne smejo biti kombinirani z reklamnimi oglasi.

Opomba: Splošne informacije o storitvah javnega prevoza se v okviru te določbe ne štejejo za reklamne oglase.

Nameščeni so naslednji, posebej za osebe z omejeno mobilnostjo namenjeni grafični simboli in piktogrami:

—	znak, skladen z mednarodnim simbolom „primerno za invalide“, opisan v določbah N.2 in N.4 v Prilogi N;

—	informacije o smereh dostopov brez ovir in prostorov, dostopnih z invalidskim vozičkom;

—	oznake univerzalnih sanitarij;

—	če so na peronu objavljene informacije o sestavi vlaka, oznake mesta vstopa z invalidskim vozičkom.

Simboli lahko nastopajo skupaj z drugimi simboli (npr.: za dvigalo, sanitarije itn.).

Nameščene indukcijske zanke so označene, kakor je opisano z določbah N.2 in N.5 v Prilogi N.

Če ima postaja garderobo za težko in veliko prtljago, jo označuje grafični simbol.

Če ima postaja možnost klica v sili ali informacij, so naprave za to označene z znakom, opisanim v določbah N.2 in N.6 v Prilogi N.

Če je vgrajen sistem za klice v sili:

—	je opremljen z vidnimi in otipnimi simboli,

—	je označen z znakom, opisanim v določbah N.2 in N.7 v Prilogi N,

in ima:

—	vidni in zvočni prikaz uporabe naprave;

—	po potrebi dodatna navodila za uporabo.

V univerzalnih sanitarijah in sanitarijah, dostopnih z invalidskimi vozički, opremljenimi z ročnimi oporami na tečajih, je grafični simbol, ki kaže ročno oporo v dvignjenem in spuščenem položaju.

Na enem mestu je drug ob drugem nameščenih največ pet piktogramov, vključno s smerno puščico za posamezno smer.

4.1.2.11.2   Zahteve za komponente interoperabilnosti

Zasloni so biti dovolj veliki, da lahko hkrati prikažejo popolna imena postaj ali popolne besede sporočil. Vsako ime postaje ali beseda sporočila je prikazano najmanj 2 sekundi. Če se uporablja (vodoravno ali navpično) drseči prikaz, je vsaka cela beseda prikazana najmanj 2 sekundi, hitrost vodoravnega drsenja pa ne presega 6 znakov na sekundo.

Najmanjša višina črk se izračuna po naslednji enačbi: Razdalja pri branju v mm, deljena z 250 = velikost pisave (npr.: 10 000 mm/250 = 40 mm).

Vsi varnostni znaki, znaki za obveznosti in znaki prepovedi vključujejo piktograme in so oblikovani v skladu z ISO 3864-1.

Največja razdalja pri branju je značilnost posamezne komponente interoperabilnosti.

4.1.2.12   Zvočne informacije

Zvočne informacije imajo v vseh območjih raven RASTI (indeks razumljivosti govora) najmanj 0,5 po IEC 60268-16, del 16.

Kjer so zagotovljene zvočne informacije, so te usklajene s prikazanimi bistvenimi vidnimi informacijami.

Če se zvočne informacije ne zagotavljajo samodejno, je na voljo sistem za zvočne komunikacije, ki omogoča potnikom informacije pridobiti na zahtevo.

4.1.2.13   Zasilni izhodi, alarmi

Zasilni izhodi in alarmi so skladni z evropskimi ali nacionalnimi predpisi.

4.1.2.14   Geometrija nadhodov in podhodov

Če so na običajni poti za potnike na območju postaje uporabljeni nadhodi ali podhodi, imajo svetlo širino najmanj 1 600 mm in svetlo višino najmanj 2 300 mm po celotni dolžini. V zahtevi glede najmanjše širine ni upoštevana dodatna širina, ki je morda potrebna za velike pretoke potnikov; ta dodatna širina je skladna z nacionalnimi predpisi.

4.1.2.15   Stopnice

Stopnice so skladne z evropskimi ali nacionalnimi predpisi.

Stopnice na glavnih poteh imajo svetlo širino najmanj 1 600 mm, merjeno med držaji. V zahtevani najmanjši širini ni upoštevana dodatna širina, potrebna za pretok potnikov.

Vse pohodne površine stopnic so nedrseče.

Pred prvo spodnjo stopnico in pred prvo zgornjo stopnico je v celotni širini stopnice s pasovi izvedeno reliefno varnostno opozorilo stopnišča. Pas ima globino najmanj 400 mm in je v kontrastu s preostalo talno površino ter vgrajen vanjo. Ta pas se razlikuje od usmerjevalnih trakov na poteh.

Odprti prostori pod stopnicami so zaščiteni tako, da varujejo potnike pred nehotenimi trki ob nosilne elemente in prostore zmanjšane višine.

4.1.2.16   Držaji

Stopnice in klančine so na obeh straneh opremljene z držaji na dveh višinah. Zgornji držaj je na višini od 850 mm do 1 000 mm nad tlemi, spodnji držaj pa na višini od 500 mm do 750 mm nad tlemi.

Med držajem in drugimi deli konstrukcije, razen nosilci držaja, je najmanj 40 mm prostega prostora.

Držaji so neprekinjeni. Držaji stopnišča segajo najmanj 300 mm čez spodnjo in zgornjo stopnico (ta podaljška sta lahko ukrivljena k steni, da ne ovirata gibanja).

Držaji so zaobljeni in imajo presek, ustrezen premeru 30 mm do 50 mm.

Držaji se po barvi vidno razlikujejo od sten.

4.1.2.17   Klančine, tekoče stopnice, dvigala, tekoče klančine

Za osebe z omejeno mobilnostjo, ki ne morejo uporabljati stopnic, so na voljo klančine, če niso na voljo ustrezna dvigala.

Klančine so skladne z evropskimi ali nacionalnimi predpisi.

Če so vgrajene tekoče stopnice, je njihova največja dovoljena hitrost 0,65 m/s, projektirane pa so v skladu z evropskimi ali nacionalnimi predpisi.

Kjer ni na voljo klančin, so zagotovljena dvigala; projektirana so v skladu z evropskimi ali nacionalnimi predpisi.

Če so vgrajene tekoče klančine, sta njihova največja dovoljena hitrost 0,75 m/s in največji dovoljeni naklon 12 stopinj (21,3 %), projektirane pa so v skladu z evropskimi ali nacionalnimi predpisi.

4.1.2.18   Višina in odmik perona

4.1.2.18.1   Višina perona

V železniškem omrežju za konvencionalne hitrosti sta dovoljeni dve višini peronov: 550 mm in 760 mm nad gornjim robom tirnice. Dovoljeno odstopanje od teh mer znaša –35 mm/+0 mm.

Pri peronih železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti, na katerih se ustavlja tudi cestna železnica (npr. mestna železnica ali vlak-tramvaj), je dovoljena višina med 300 mm in 380 mm. Dovoljeno odstopanje od teh mer znaša +/–20 mm.

Na zavojih s polmerom pod 500 m je lahko višina perona višja ali nižja od zgoraj predpisane, če je prva stopnica vozila skladna s sliko 11 v določbi 4.2.2.12.1.

4.1.2.18.2   Odmik perona

Opomba, ki bo ob koncu procesa odstranjena iz TSI PRM za konvencionalne hitrosti: Infrastrukturna TSI za visoke hitrosti predpisuje zahteve za perone v železniškem omrežju za visoke hitrosti.

Pri peronih železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti so robovi na nazivnih višinah 550 mm in 760 mm skladni z minimalnim svetlim profilom ustroja (odprta točka; do revizije TSI po objavi EN15273-3:2006 veljajo nacionalni predpisi o minimalnem svetlem profilu ustroja); dogovorna vrednost bq0 od osi tira vzporedno z gornjim robom tirnice se ugotavlja z enačbo, ki ne upošteva učinkov

—	razširitve tirne širine v zavojih,

—

naklona,

—	kretnic in prehodov,

—	kvazistatičnega nagiba,

—	gradbenih in vzdrževalnih odstopanj

kjer je:

R polmer zavoja proge, v metrih.

Izračunana vrednost bqlim je predpisana v EN15273-3:2006 in upošteva vse druge vrednosti, ki niso vključene v enačbo za bq0 . Dejanska vrednost bq za položaj robov perona glede na os tira vzporedno z gornjim robom tirnice omogoča odstopanja zaradi odstopanj Tq pri postavljanju ali vzdrževanju robov perona. bqlim ≤ bq ≤ bqlim + Tq.

Tolerančno območje Tq je 0 ≤ Tq ≤ 50 mm.

Učinki naklona se zunaj zavoja kompenzirajo za del, ki presega 25 mm, s previsom perona nad vboklino, potrebno za kvazistatični nagib svetlega profila ustroja pravokotno na gornji rob tirnice.

Zato je lahko dejanski odmik večji od standardnega odmika.

4.1.2.18.3   Potek proge vzdolž peronov

Opomba, ki bo ob koncu procesa odstranjena iz TSI PRM za konvencionalne hitrosti: Peroni prog kategorije I v železniškem omrežju za visoke hitrosti so skladni z infrastrukturno TSI za visoke hitrosti.

Opomba, ki naj se vključi v infrastrukturno TSI za visoke hitrosti: Peroni prog kategorije II in kategorije III v železniškem omrežju za visoke hitrosti so skladni s določbo 4.1.2.18.3 TSI za osebe z omejeno mobilnostjo za konvencionalne hitrosti.

Pri peronih v železniškem omrežju za konvencionalne hitrosti je proga ob peronu po možnosti ravna, polmer zavoja pa nikakor ni biti manjši od 300 m.

4.1.2.19   Širina in rob perona

Širina perona sme biti vzdolž perona različna. Najmanjša širina perona brez ovir je večja od ene od naslednjih vrednosti:

—	vsote širine nevarnega območja in širin dveh hodnikov po 800 mm v nasprotnih smereh (1 600 mm) ali

pri enostranskem peronu 2 500 mm, pri otočnem peronu 3 300 mm (ta mera se lahko klinasto zoži na 2 500 mm na zaključkih perona).

V zahtevani najmanjši širini ni upoštevana dodatna širina, potrebna za pretok potnikov.

Na hodniku širine 1 600 mm so dovoljene manjše ovire, katerih dolžine ne presegajo 1 000 mm (na primer stebri, pulti, sedeži). Razdalja med robom perona in oviro znaša najmanj 1 600 mm; širina hodnika od roba ovire do nevarnega območja znaša najmanj 800 mm.

Če je razdalja med dvema manjšima ovirama manjša od 2 400 mm, se ti dve oviri štejeta za eno veliko oviro.

Najmanjša razdalja med robom ovir, kakršne so stene, sedeži, dvigala in stopnice, katerih dolžina presega 1 000 mm, vendar je manjša od 10 000 mm, in robom nevarnega območja je 1 200 mm. Razdalja med robom perona in robovi takih ovir znaša najmanj 2 000 mm.

Najmanjša razdalja med robom ovir, kakršne so stene, sedeži, dvigala in stopnice, katerih dolžina presega 10 000 mm, in robom nevarnega območja je 1 600 mm. Razdalja med robom perona in robovi takih ovir znaša najmanj 2 400 mm.

Če so na vlaku ali na peronu vgrajeni pripomočki za vstop in izstop uporabnikov invalidskih vozičkov, je na mestih, kjer se te naprave lahko uporabljajo, razdalja med robom priprave na mestu, kjer se uporabnik invalidskega vozička spusti na peron ali dvigne z njega, in najbližjo oviro na peronu najmanj 1 500 mm. Nove postaje to zahtevo izpolnjujejo za vse vlake, ki se bodo predvidoma ustavljali na njih.

Nevarno območje perona se začne na robu perona ob progi in je opredeljeno kot območje, na katerem lahko na potnike delujejo nevarne sile zaradi piša, ki ga ustvarjajo mimo vozeči vlaki glede na svojo hitrost. Pri železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti za to območje veljajo nacionalni predpisi.

Meja nevarnega območja na strani, nasprotni robu perona ob progi, je označena z vidnimi in otipnimi opozorilnimi oznakami. Otipne oznake so skladne z nacionalnimi predpisi.

Vidna varnostna oznaka je trak širine najmanj 100 mm v kontrastni barvi in z nedrsečo površino.

Barva materiala roba perona ob progi izstopa od temne barve vrzeli med peronom in progo. Material je nedrseč.

4.1.2.20   Zaključek perona

Zaključek perona je označen z vidnimi in otipnimi oznakami.

4.1.2.21   Pripomočki za vstop in izstop potnikov na invalidskih vozičkih

4.1.2.21.1   Zahteve za podsistem

Če je na postajnem peronu, ki ima dostopne poti brez ovir v skladu z določbo 4.1.2.3.1, v okviru normalnega obratovanja predvideno ustavljanje vlakov z vrati, primernimi za invalidske vozičke, je za vstop in izstop potnikov na invalidskih vozičkih med vrati vagona in peronom predviden pripomoček za vstop/izstop,

—	če ni mogoče dokazati, da razmik med robom praga vrat in robom perona ne presega 75 mm, merjeno v vodoravni smeri, in ne presega 50 mm, merjeno v navpični smeri, in

—	če na območju 30 km od te postaje na isti progi ni nobene postaje, opremljene s pripomočki za vstop in izstop.

Odgovorni upravljavec infrastrukture (ali upravljavec postaje, če je ta odgovorni organ) in prevoznik v železniškem prometu se dogovorita o upravljanju pripomočkov za vstop in izstop v skladu z Uredbo (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v mednarodnem železniškem prometu (1) in v tem dogovoru določita, kdo je odgovoren za zagotavljanje pripomočkov za vstop in izstop. Upravljavec infrastrukture (ali upravljavec postaje) in prevoznik v železniškem prometu zagotovita, da je dogovorjena delitev odgovornosti najbolj sprejemljiva in izvedljiva rešitev za vse.

Ta dogovor opredeljuje:

—	postajne perone, na katerih mora upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje zagotavljati pripomočke za vstop in izstop, in železniški vozni park, za katerega se uporabljajo,

—	postajne perone, na katerih mora prevoznik v železniškem prometu zagotavljati pripomočke za vstop in izstop, in železniški vozni park, za katerega se uporabljajo,

—	železniški vozni park, na katerem mora prevoznik v železniškem prometu zagotavljati pripomočke za vstop in izstop, in postajne perone, na katerih se uporabljajo,

—	posebna pravila za ustavljanje vlakov za izpolnjevanje zahtev iz določbe 4.1.2.19 (območje pripomočkov za vstop in izstop uporabnikov invalidskih vozičkov).

V svojem sistemu varnega upravljanja prevoznik v železniškem prometu navede svoje obveznosti po takih dogovorih in predvideni način izpolnjevanja teh obveznosti.

V svojem sistemu varnega upravljanja upravljavec infrastrukture navede svoje obveznosti po takih dogovorih in predvideni način izpolnjevanja teh obveznosti.

V zgornjih odstavkih se upravljavec postaje, ki upravlja perone, šteje za upravljavca infrastrukture po členu 3 Direktive 91/440/EGS: opredelitev infrastrukture in Uredba 2598/70/EGS.

Če so na podlagi navedenega vse vrste železniškega voznega parka, ki se ustavljajo ob peronu, opremljene s pripomočki za vstop in izstop, združljivimi s peronom, je dopustno, da peron sam ni opremljen s takimi pripomočki.

Pripomočki za vstop in izstop izpolnjujejo zahteve iz določbe 4.1.2.21.2. Če je mesto vstopa in izstopa z invalidskim vozičkom opredeljeno vnaprej, so lahko mesta na peronu, kjer so vrata vagona dostopna z invalidskimi vozički, označena z mednarodnim simbolom „primerno za invalide“. Ti znaki so v skladu z določbama N.2 in N.4 v Prilogi N.

Klančine

Klančina za dostop, ročna ali polavtomatska, ki jo upravlja delavec postaje, je predvidena bodisi na postaji ali na vlaku.

Klančina izpolnjuje zahteve iz določbe 4.1.2.21.2.

Dvižne ploščadi

Če se uporablja dvižna ploščad, izpolnjuje zahteve iz določbe 4.1.2.21.2.

4.1.2.21.2   Zahteve za komponente interoperabilnosti

Če so pripomočki za vstop in izstop nameščeni na postaji, omogočajo uporabo z invalidskim vozičkom, katerega lastnosti so opisane v Prilogi M.

Pripomoček za vstop in izstop ima nosilnost najmanj 300 kg pri bremenu, porazdeljenem na površini 660 mm x 660 mm na sredini naprave.

Če ima pripomoček za vstop in izstop električni pogon, je opremljen za zasilno ročno upravljanje ob izpadu električnega napajanja.

Klančine

Površina klančine je nedrseča in ima svetlo širino najmanj 760 mm.

Klančina ima dvignjene robove na obeh straneh, tako da kolesa pripomočkov za gibanje ne morejo zdrseti z nje.

Robova klančine sta poševno odrezana in nista višja od 20 mm. Opremljena sta z opozorilnimi trakovi v kontrastni barvi.

Največji dovoljeni naklon klančine je 10,2 stopinje (18 %).

Med uporabo je klančina pritrjena tako, da se ne more premikati.

Klančine, s prenosnimi vred, so shranjene tako, da ne ovirajo potnikov.

Dvižne ploščadi in prenosna osebna dvigala

Če se uporablja dvižna ploščad ali prenosno osebno dvigalo, izpolnjuje naslednje zahteve:

Površina ploščadi je nedrseča. Ploščad ima svetlo širino najmanj 720 mm.

Dvižna ploščad ali premično osebno dvigalo sta projektirana tako, da se mehanizem ne more premakniti, dokler dvigalo ni spravljeno.

Vse komande za izvlek, spuščanje na tla, dviganje in spravljanje dvižne ploščadi ali dvigala delujejo samo na neprekinjen pritisk operaterja dvigala in preprečujejo nepravilno zaporedje delovanja, ko je ploščad zasedena.

Dvižna ploščad ali premično osebno dvigalo ima vgrajene možnosti za zasilno ročno izvlačenje, spuščanje na tla zasedene ploščadi ter dviganje in spravljanje prazne ploščadi ob izpadu električnega napajanja.

Med dviganjem ali spuščanjem osebe se noben del dvižne ploščadi ali premičnega osebnega dvigala ne premika s hitrostjo nad 150 mm/s, med izvlačenjem ali spravljanjem pa ne s hitrostjo nad 300 mm/s (razen pri ročnem izvlačenju ali spravljanju). Največji dovoljeni pospešek ploščadi z osebo v vodoravni ali navpični smeri je 0,3 g.

Ploščad je opremljena s pregradami, ki preprečujejo zdrs koles invalidskega vozička z nje med delovanjem.

Premična pregrada ali vgrajena oblikovna rešitev ploščadi preprečuje, da bi lahko kolesa invalidskega vozička zapeljala s ploščadi na robu, ki je obrnjen proti železniškemu vagonu, preden sta dvižna ploščad ali premično osebno dvigalo popolnoma dvignjena.

Vse stranice ploščadi, ki pri dvignjenem dvigalu segajo čez podvozje, so opremljene z najmanj 25 mm visokimi pregradami. Te pregrade ne smejo ovirati manevriranja vozička v hodnik železniškega vagona ali iz njega.

Na dovozni stranici ploščadi (zunanji stranici) je vgrajena ustrezna pregrada, ki se na tleh uporablja kot dovozna klančina in je v dvignjenem ali zaprtem položaju dovolj visoka; sicer se vgradi dodatni sistem, ki preprečuje, da bi invalidski voziček zapeljal s ploščadi ali prevozil pregrado.

Dvižna ploščad ali dvigalo omogoča, da se voziček na ploščad zapelje naprej ali vzvratno.

Zagotovljen je sistem za varno spravljanje dvigala, ki ne ovira gibanja invalidskega vozička ali pripomočka za gibanje in ne povzroča nevarnosti za potnike.

4.1.2.22   Nivojski prehodi čez progo na postajah

Če nacionalni predpisi dovoljujejo uporabo nivojskih prehodov čez progo za potnike in če so ti prehodi potrebni za zagotovitev dostopa brez ovir, so ti prehodi dostopni vsem kategorijam oseb z omejeno mobilnostjo.

Projektirani so tako, da se na površini prehoda ali na tiru ne more zagozditi niti najmanjše kolo invalidskega vozička, opredeljeno v Prilogi M.

Meje površine nivojskega prehoda so označene z vidnimi oznakami in varnostnimi trakovi.

4.1.3   Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

Ker za zdaj ni TSI za potniški železniški vozni park in infrastrukturo za konvencionalne hitrosti, ostaja ta oddelek še odprta točka.

Vmesnikov s podsistemom nadzor, vodenje in signalizacija ni.

Vmesnik z obratovalnim podsistemom je opisan v oddelku 4.1.4 „Operativni predpisi“.

4.1.4   Operativni predpisi

V nadaljevanju opisani operativni predpisi niso del ocenjevanja infrastrukture.

Ta TSI ne določa operativnih predpisov za evakuacijo pri nevarnosti, ampak le ustrezne tehnične zahteve. Namen tehničnih zahtev za infrastrukturo je olajšati evakuiranje vsem, tudi osebam z omejeno mobilnostjo.

Ob upoštevanju bistvenih zahtev iz poglavja 3 so posebni operativni predpisi za infrastrukturni podsistem v skladu s tehničnim področjem uporabe, opredeljenim v določbi 1.1, ki jih zadeva ta TSI, naslednji:

—

Splošno Upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje ima pisne smernice, ki zagotavljajo dostopnost potniške infrastrukture vsem kategorijam oseb z omejeno mobilnostjo vseskozi med obratovanjem v skladu s tehničnimi zahtevami te TSI. Poleg tega so združljive s smernicami prevoznika v železniškem prometu, ki želi po potrebi uporabljati naprave (glej oddelek 4.2.4). Smernice se izvajajo z ustreznim obveščanjem osebja, postopki in usposabljanjem. Infrastrukturne smernice vsebujejo med drugim operativne predpise za naslednje okoliščine:

—

Dostop brez ovir Če nova, prenovljena ali razširjena postaja s povprečnim skupnim dnevnim pretokom 1 000 odhajajočih in prihajajočih potnikov ali manj v 12-mesečnem obdobju ne izpolnjuje zahtev glede dvigal in/ali klančin na dostopu brez ovir iz določbe 4.1.2.3.1, za urejanje prevoza uporabnikov invalidskih vozičkov med to postajo, ki ne zagotavlja dostopnosti, in naslednjo dostopno postajo na isti progi veljajo nacionalni predpisi.

—	Dostopnost postaje Sprejmejo se operativni predpisi, ki zagotavljajo javno razpoložljivost informacij o ravni dostopnosti vseh postaj.

—

Postaje brez osebja – izdaja vozovnic slabovidnim potnikom Sprejmejo in izvajajo se operativni predpisi glede postaj brez osebja, opremljenih z avtomati za vozovnice (glej oddelek 4.1.2.9). V takih okoliščinah se vedno zagotovi drugačen način izdajanja vozovnic, primeren za slabovidne potnike. (Na primer dovoljen nakup vozovnice na vlaku ali na izstopni postaji.)

—

Kontrola vozovnic – vrtljivi križi Če se za kontrolo vozovnic uporabljajo vrtljivi križi, se uvedejo operativni predpisi, ki osebam z omejeno mobilnostjo omogočajo vzporeden prehod skozi te kontrolne točke. Prehod za osebe z omejeno mobilnostjo je primeren za uporabnike invalidskih vozičkov, potnike z velikimi kosi prtljage ipd.; upravlja ga lahko avtomat ali osebje.

—	Vidne in zvočne informacije – zagotavljanje doslednosti Uvedejo se operativni predpisi, ki zagotavljajo usklajenost vidnih in zvočnih informacij (glejte poglavje 4.1.2.12). Osebje, ki navaja zvočne informacije, popolno doslednost bistvenih informacij zagotavlja po uveljavljenih postopkih.

—

Sistem za obveščanje potnikov na zahtevo Če na postaji bistvenih zvočnih informacij ne zagotavlja sistem javnega ozvočenja (glej 4.1.2.12), se z operativnimi predpisi predvidi druga oblika sistema zvočnega obveščanja potnikov na postaji (npr. telefonska služba za informacije z informatorjem ali odzivnikom).

—

Peron – obratovalno območje pripomočka za vstop in izstop uporabnikov invalidskih vozičkov Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje skupaj določita območje na peronu, na katerem se bo verjetno uporabljal pripomoček, in dokažeta resnično uporabo območja. To območje je združljivo z obstoječimi peroni, na katerih so predvideni postanki vlaka. Iz navedenega izhaja, da se za izpolnitev zahteve mesto ustavljanja vlaka v nekaterih primerih prilagodi. Izvajajo se operativni predpisi, ki upoštevajo spremembe sestave vlaka (glej oddelek 4.1.2.19) tako, da je mogoče določiti mesto ustavljanja vlaka glede na območja delovanja pripomočkov za vstop in izstop. Za vsak pripomoček za vstop in izstop je na peronu zagotovljena prosta površina 1 500 mm od roba perona (glej 4.1.2.19).

—

Varnost ročnih in motornih pripomočkov za vstop in izstop uporabnikov invalidskih vozičkov Osebje postaje izvaja operativne predpise o upravljanju priprav za vstopanje in izstopanje (glej oddelka 4.1.2.21.1 in 2). Postajno osebje izvaja operativne predpise o uporabi premične varnostne pregrade na dvigalih za invalidske vozičke (glej oddelek 4.1.2.21.2). Izvajajo se operativni predpisi, ki zagotavljajo usposobljenost postajnega osebja za varno upravljanje klančin za vstop in izstop pri iztegovanju, zavarovanju, dviganju, spuščanju in spravljanju (glejte poglavje 4.1.2.21.2).

—

Pomoč uporabnikom invalidskih vozičkov Izvajajo se operativni predpisi, ki postajno osebje opozarjajo, da uporabniki invalidskih vozičkov morda potrebujejo pomoč pri vstopanju in izstopanju iz vlaka, in da to po potrebi tako pomoč ponudi. Od uporabnikov invalidskih vozičkov se lahko zahteva vnaprejšnja rezervacija pomoči usposobljenega osebja.

—

Nadzorovan nivojski prehod čez progo Če nacionalni predpisi dovoljujejo nadzorovane nivojske prehode čez progo, se izvajajo operativni predpisi, po katerih nadzorno osebje na takih prehodih čez progo ponudi ustrezno pomoč osebam z omejeno mobilnostjo, vključno z obveščanjem, kdaj je varno prečkati progo.

4.1.5   Predpisi glede vzdrževanja

Ob upoštevanju bistvenih zahtev iz poglavja 3 so posebni predpisi glede vzdrževanja za infrastrukturni podsistem v skladu s tehničnim področjem uporabe, opredeljenim v določbi 1.1, ki jih zadeva ta TSI, naslednji:

Upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje vzpostavi postopke, po katerih se osebam z omejeno mobilnostjo med vzdrževanjem, menjavo ali popravili priprav, namenjenih njim, zagotovi druga vrsta pomoči.

4.1.6   Poklicna usposobljenost

Zahtevana poklicna usposobljenost osebja, ki upravlja infrastrukturni podsistem v skladu s tehničnim področjem uporabe, opredeljenim v določbi 1.1, in v skladu z določbo 4.1.4, ki vsebuje seznam operativnih predpisov, na katere se nanaša TSI, je naslednja:

Poklicno usposabljanje osebja, ki opravlja naloge spremljanja vlakov, izvajanja storitev in pomoči potnikom na postaji ter prodaje vozovnic, obsega predmet ozaveščanja o invalidih in njihovi enakopravnosti, vključno s seznanjanjem s posebnimi potrebami vsake kategorije oseb z omejeno mobilnostjo.

Poklicno usposabljanje tehnikov in vodstvenih delavcev, odgovornih za vzdrževanje in obratovanje infrastrukture, obsega predmet ozaveščanja o invalidih in njihovi enakopravnosti, vključno s seznanjanjem s posebnimi potrebami vsake kategorije oseb z omejeno mobilnostjo.

4.1.7   Zdravstveni in varnostni pogoji

V okviru te TSI ni posebnih zahtev v zvezi z zdravstvenimi in varnostnimi pogoji za osebje, ki so potrebni za obratovanje infrastrukturnega podsistema ali za izvajanje te TSI.

4.1.8   Register železniške infrastrukture

Zahteve za register infrastrukture po tej TSI so naslednje:

—	geografsko območje, opredeljeno v določbi 1.2;

—	v okviru opredeljenega geografskega območja se vpišejo na seznam vse postaje, za katere velja ta TSI;

—	za vsako navedeno postajo se vpišejo na seznam vsi peroni, za katere velja ta TSI.

Za vsako navedeno postajo in za vsak peron, za katerega velja ta TSI, se vpišejo na seznam in opišejo vse spodaj naštete naprave glede na ustrezne določbe TSI, in sicer:

—	parkirna mesta v skladu z določbo 4.1.2.2,

—	dostop(-i) brez ovir v skladu z določbo 4.1.2.3,

—	usmerjevalni trakovi, kjer so vgrajeni, v skladu z določbo 4.1.2.3.2,

—	sanitarije, vključno s tistimi, ki so dostopne uporabnikom invalidskih vozičkov, v skladu z določbo 4.1.2.7,

—	blagajne za izdajo vozovnic, prostori za informacije in sprejemna mesta v skladu z določbo 4.1.2.9,

—	sistemi vidnih informacij v skladu z določbo 4.1.2.9,

—	klančine, tekoče stopnice, dvigala ali tekoče klančine v skladu z določbo 4.1.2.17,

—	višina, odmik, širina in dolžina vsakega perona v skladu z določbama 4.1.2.18 in 4.1.2.19,

—	vgrajeni pripomočki za vstopanje in izstopanje in njihov opis v skladu z določbo 4.1.2.21,

—	nivojski prehodi čez progo, ki so primerni za osebe z omejeno mobilnostjo, v skladu z določbo 4.1.2.22.

Če so za ugotavljanje skladnosti s to TSI uporabljeni nacionalni predpisi, se ob postavki v registru navedejo tudi ustrezni predpisi in njihove določbe.

4.2   Podsistem železniški vozni park

4.2.1   Uvod

Vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti, za katerega se uporablja Direktiva 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, in katerega del je podsistem, je integriran sistem in treba je preverjati njegovo usklajenost. Zlasti je treba pregledati usklajenost specifikacij za vsak podsistem, njegove vmesnike s sistemom, v katerega se vključuje, in predpise za obratovanje in vzdrževanje.

Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema in njegovi vmesniki, opisani v oddelku 4.1.2, ne predpisujejo uporabe posebnih tehnologij ali tehničnih rešitev, razen kadar je to nujno potrebno za interoperabilnost vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti. Toda inovativne rešitve za interoperabilnost lahko zahtevajo nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Da bi se omogočile tehnološke inovacije, se te specifikacije in metode ocenjevanja razvijajo po procesu, opisanem v oddelkih 6.1.4 in 6.2.4.

Ob upoštevanju vseh zadevnih bistvenih zahtev so lastnosti podsistema voznega parka opisane z naslednjim:

4.2.2   Funkcionalne in tehnične specifikacije

4.2.2.1   Splošno

Skladno z bistvenimi zahtevami iz oddelka 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem železniški vozni park v zvezi z dostopnostjo za osebe z omejeno mobilnostjo naslednje:

—

Sedeži

—	Prostori za invalidske vozičke

—

Vrata

—	Razsvetljava

—	Sanitarije

—

Prehodi

—	Informacije za potnike

—	Spremembe višin

—

Držaji

—	Spalniki, dostopni z invalidskimi vozički

—	Položaj stopnic za vstop in izstop

Pri vsakem osnovnem parametru splošna določba uvaja naslednje odstavke.

Ti podrobno opisujejo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uresničevanje zahtev iz splošne določbe.

4.2.2.2   Sedeži

4.2.2.2.1   Splošno

Na hrbtišču vsakega sedeža ob prehodu so nameščeni držaji ali oprijemala ali drugi pripomočki za stabilnost pri gibanju po prehodu, razen na sedežu, ki se s hrbtiščem dotika hrbtišča v nasprotno smer obrnjenega sedeža, opremljenega s takim pripomočkom, ali pregradne stene.

Držaji ali drugi pripomočki za zagotavljanje stabilnosti so nameščeni na višini od 800 mm do 1 200 mm nad tlemi, ne smejo segati v prehod in se vidno razlikujejo od sedeža.

V predelkih vagonov z vzdolžno razporejenimi sedeži se za zagotavljanje stabilnosti uporabljajo držaji. Ti so nameščeni na medsebojni razdalji največ 2 000 mm na višini med 800 mm in 1 200 mm nad tlemi; držaji se vidno razlikujejo od druge notranje opreme vagona.

Držaji ali drugi pripomočki za stabilnost nimajo ostrih robov.

4.2.2.2.2   Sedeži, rezervirani za invalide

4.2.2.2.2.1   Splošno

Najmanj 10 odstotkov sedežev v motornikih in motornih garniturah ali posameznih vagonih ter v vsakem razredu je namenjenih osebam z omejeno mobilnostjo.

Sedeži, rezervirani za invalide, in vagoni s takimi sedeži so opremljeni z oznakami v skladu z določbama N.3 in N.8 v Prilogi N ter z napisi, da morajo drugi potniki take sedeže prepustiti osebam, ki so upravičene do njih.

Sedeži, rezervirani za invalide, so nameščeni v potniškem prostoru v bližini zunanjih vrat.

Če so običajni sedeži opremljeni z nasloni za roke, so sedeži, rezervirani za invalide, opremljeni s premičnimi nasloni; to ne velja za naslone ob stranicah vagona. Premični naslon je mogoče premakniti do hrbtišča sedeža, tako da omogoča neoviran dostop do sedeža ali sosednjega sedeža, rezerviranega za invalide.

Sedeži, rezervirani za invalide, ne smejo biti prekucni sedeži.

Vsak sedež, rezerviran za invalide, in prostor za uporabnika sedeža je skladen z merami na slikah 1 do 4.

Celotna uporabna sedežna površina sedeža, rezerviranega za invalide, je široka najmanj 450 mm (glej sliko 1).

Sprednji rob zgornje ploskve sedežne blazine sedeža, rezerviranega za invalide, je 430 mm do 500 mm nad tlemi. Prostor nad glavo sega najmanj do 1 680 mm nad tlemi (glej sliko 2), razen pri dvonadstropnih vlakih, kjer so nad sedeži police za prtljago. V teh primerih je dovoljena najmanjša višina prostora nad glavo pri sedežih, rezerviranih za invalide, pod policami za prtljago 1 520 mm, če ima vsaj 50 % vseh sedežev, rezerviranih za invalide, prostor nad glavo 1 680 mm.

Opomba: Na spodnjih slikah št. 2 do 4 so prikazani prečni prerezi sedežev skozi središčnice sedežev.

Pri sedežih s premičnim hrbtnim naslonom mere veljajo pri sedežu v pokončnem položaju.

4.2.2.2.2.2   Sedeži, obrnjeni v isto smer

Pri sedežih, obrnjenih v isto smer, je prostor pred vsakim sedežem skladen s sliko 2.

Kot kažejo slike 1 do 4, razdalja med sprednjo površino hrbtnega naslona in navpično ravnino skozi zadnjo točko sedeža spredaj znaša najmanj 680 mm, pri čemer se razdalja med sedeži meri na sredini sedeža 70 mm nad stičiščem sedežne blazine in hrbtnega naslona. Razdalja med sprednjim robom sedežne blazine in točko na sedežu spredaj na isti višini znaša najmanj 230 mm.

4.2.2.2.2.3   Sedeži, obrnjeni drug proti drugemu

Pri sedežih, rezerviranih za invalide in obrnjenih drug proti drugemu, razdalja med sprednjima robovoma sedežnih blazin znaša najmanj 600 mm (glej sliko 4).

Če sta drug proti drugemu obrnjena sedeža, rezervirana za invalide, opremljena z mizico, razdalja med sprednjim robom sedežne blazine in stranskim robom mizice znaša najmanj 230 mm (glej sliko 3).

4.2.2.3   Prostori za invalidske vozičke

Glede na dolžino vlaka, brez upoštevanja lokomotive ali pogonske enote, ima vlak najmanj toliko prostorov za invalidske vozičke, kot predpisuje naslednja tabela:

Dolžina vlaka	Število prostorov za invalidske vozičke v vlaku
Manj kot 250 metrov	2 prostora za invalidske vozičke
205 do 300 metrov	3 prostori za invalidske vozičke
Nad 300 metrov	4 prostori za invalidske vozičke

Za zagotovitev stabilnosti je prostor za invalidski voziček zasnovan tako, da voziček stoji na njem, obrnjen v smer vožnje ali v nasprotno smer.

Prostor za invalidski voziček, namenjen enemu uporabniku invalidskega vozička, je primeren za invalidski voziček z naslednjimi značilnostmi:

Če so na postajah nameščeni pripomočki za vstopanje in izstopanje, omogočajo uporabo z invalidskim vozičkom, katerega značilnosti so opisane v Prilogi M.

Na prostoru za invalidski voziček med tlemi in stropom vozila ni nobenih ovir, razen viseče police za prtljago, vodoravnega držaja, pritrjenega na steno ali na strop vozila, ali mizice, skladne z zahtevami v določbi 4.2.2.10.

Minimalna razdalja v vzdolžni ravnini med prostorom za invalidski voziček in sprednjo površino 2 je skladna s sliko 5. Površina 1 je lahko zložen prekucni sedež ali zložljiv sedež ali predelna stena.

Če je površina 2 sprednji rob sedežne blazine potniškega sedeža pri sedežih, obrnjenih drug proti drugemu, in če na tem sedežu lahko sedi potnik, razdalja ni manjša od 300 mm.

Če je površina 2 hrbtni naslon potniškega sedeža ali predelna stena ali zložen prekucni sedež ali zložljiv sedež pred prostorom za invalidski voziček, razdalja ni manjša od 200 mm.

V prostoru za invalidski voziček je lahko vgrajen prekucni ali zložljivi sedež, vendar ta v zloženem položaju ne sme zmanjševati najmanjših predpisanih mer prostora za invalidski voziček.

Na enem koncu je prostor za invalidski voziček opremljen z nosilno konstrukcijo ali drugačno ustrezno armaturo širine 700 mm (kot prikazuje slika 6). Višina nosilne konstrukcije ali armature je taka, da se invalidski voziček, naslonjen s hrbtom obnjo, ne more prevrniti vznak.

Zraven prostora za invalidski voziček ali nasproti njemu je na voljo vsaj en sedež za spremljevalca, ki potuje z uporabnikom invalidskega vozička. Ta sedež zagotavlja vsaj enako raven udobja kot drugi sedeži, lahko pa stoji na nasprotni strani prehoda.

Prostor za invalidski voziček je opremljen z alarmno napravo, ki omogoča uporabniku invalidskega vozička v nevarnosti opozoriti osebo, ki lahko nato ustrezno ukrepa. Naprava je vgrajena na dosegu rok uporabnika invalidskega vozička.

Po aktiviranju alarmne naprave vidni in zvočni signal potrdi delovanje alarmnega sistema.

Alarmna naprava ne sme biti nameščena v ozki vdolbini ali za kako drugo oviro, ki bi onemogočala takojšnje sproženje z dlanjo.

Nameščena je tako, da jo uporabnik invalidskega vozička doseže brez naprezanja, ne pa na skrajni meji dosega.

Neposredno ob prostoru za invalidski voziček ali v njem je kot oznaka prostora za invalidski voziček nameščen znak, skladen s določbama N.3 in N.4 v Prilogi N.

4.2.2.4   Vrata

4.2.2.4.1   Splošno

Zaskoki vrat z ročnim odpiranjem in zapiranjem, ki jih uporabljajo potniki, se upravljajo z dlanjo in s silo, ki ne presega 20 newtonov.

Naprave za odpiranje in zapiranje vrat, ročne ali na tipke, se vidno razlikujejo od površine, na kateri so vgrajene.

Če se za odpiranje in zapiranje vrat uporabljajo tipke ali drugačno daljinsko upravljanje, je mogoče te komande sprožiti s silo, ki ne presega 15 newtonov.

Če sta tipka za odpiranje in tipka za zapiranje nameščeni druga nad drugo, je tipka za odpiranje na vrhu.

4.2.2.4.2   Zunanja vrata

4.2.2.4.2.1   Zahteve za podsistem

Zunanja vstopna vrata, avtomatska in polavtomatska, imajo vgrajene naprave, ki zaznavajo navzočnost potnikov med vrati med zapiranjem; če naprava ugotovi navzočnost potnika, se vrata samodejno ustavijo in določen čas ostanejo odprta.

Vsa zunanja vrata, namenjena potnikom, imajo v odprtem stanju svetlo širino najmanj 800 mm.

Zunanja vrata so na zunanji strani pobarvana ali označena tako, da se vidno razlikujejo od preostalega dela stranice vagona.

Zunanja vrata, namenjena vstopanju z invalidskimi vozički, so najbližja zunanja vrata prostorom za invalidske vozičke.

Vrata za vstopanje z invalidskimi vozički so jasno označena z oznako, skladno s določbama N.3 in N.4 v Prilogi N.

Na notranji strani je mesto zunanjih vrat jasno označeno s kontrastno barvo tal ob vratih glede na preostalo površino tal vagona.

Da je vrata mogoče odpreti, osebam v vagonu in zunaj sporoči dobro slišen zvočni signal. Opozorilni signal traja najmanj pet sekund; če se vrata v tem času odprejo, pa signal lahko ugasne po treh sekundah. Ta zahteva ne velja za zunanje zvočne signale na vlakih razredov 1 in 2 za visoke hitrosti.

Če se vrata odpirajo avtomatsko ali jih daljinsko odpira strojevodja ali drug član vlakovnega osebja, oddajajo opozorilni signal najmanj 3 sekunde od začetka odpiranja.

Pred začetkom zapiranja vrat, ki se zapirajo avtomatsko ali daljinsko, so potniki na vlaku in zunaj opozorjeni z zvočnim opozorilnim signalom. Opozorilni signal traja najmanj 2 sekundi pred začetkom zapiranja vrat in se razlikuje od signala sprostitve vrat. Opozorilni signal traja vseskozi med zapiranjem vrat.

Zvočni vir opozorilnih signalov vrat je nameščen v območju lokalne naprave za upravljanje vrat, če take naprave ni, pa ob vratih.

Opozorilni zvočni signali potniških vrat – omogočeno odpiranje vrat

—	Značilnosti — neprekinjen ali počasi pulzirajoč večtonski signal (do 2 pulza na sekundo), ki ga sestavljata dva tona

—	Frekvence — 3 000 Hz +/- 500 Hz in — 1 750 Hz +/- 500 Hz

—	Raven zvočnega tlaka 70 dB LAeq, T +/- 2 merjeno na sredini vstopnega prostora na višini 1,5 m nad tlemi (T = celotno trajanje signala)

Opozorilni zvočni signali potniških vrat – opozorilo na zapiranje vrat

—	Značilnost — Hitro pulzirajoč ton (6–10 pulzov na sekundo)

—	Frekvenca: — 1 900 Hz +/- 500Hz

—	Raven zvočnega tlaka 70 dB LAeq, T +/- 2 merjeno zunaj vozila, 1,5 m stran od središčnice vrat na stranici vagona 1,5 m nad tlemi perona. V notranjosti enako kot pri opozorilnem signalu na omogočeno odpiranje vrat (T = celotno trajanje signala)

Vrata upravlja vlakovno osebje ali se upravljajo polavtomatsko (tj. s tipkami, ki jih pritiskajo potniki).

Komande za upravljanje vrat so na krilu vrat ali ob njem.

Sredina komand za upravljanje vrat s perona leži od vključno 800 mm do vključno 1 200 mm nad peronom pri vseh peronih, na katerih se ustavlja vlak. Sredina komand za upravljanje zunanjih vrat z notranje strani leži od vključno 800 mm do vključno 1 200 mm nad tlemi vagona.

4.2.2.4.2.2   Zahteve za komponente interoperabilnosti

Če se za upravljanje vrat uporabljajo tipke, ima vsaka od njih vidno oznako na sami tipki ali okoli nje, kdaj je njeno delovanje omogočeno; upravljati jih je mogoče s silo, ki ne presega 15 newtonov. Če vrata daljinsko zapira vlakovno osebje, vidna oznaka ugasne najmanj 2 sekundi pred začetkom zapiranja vrat.

Tipke je mogoče razbrati na otip (npr. z otipnimi znaki) in so opremljene z oznako delovanja.

4.2.2.4.3   Notranja vrata

4.2.2.4.3.1   Zahteve za podsistem

Avtomatska in polavtomatska notranja vrata so opremljena z napravami, ki preprečujejo zagozditev potnikov med premikanjem vrat.

Vsa vgrajena notranja vrata izpolnjujejo zahteve iz te določbe.

Odprtina vrat, predvidena za prehod uporabnikov invalidskih vozičkov, ima svetlo širino najmanj 800 mm.

Zaskoki vrat z ročnim odpiranjem in zapiranjem, ki jih uporabljajo potniki, se upravljajo z dlanjo in s silo, ki ne presega 20 newtonov.

Sila, potrebna za odpiranje ali zapiranje ročnih vrat, ne sme presegati 60 newtonov.

Sredina komand za upravljanje notranjih vrat leži od vključno 800 mm do vključno 1 200 mm nad tlemi vagona.

Avtomatska vrata med vagoni in naslednja povezovalna vrata delujejo sinhronizirano v paru, ali pa druga vrata zaznajo, da se jim približuje potnik, in se odprejo.

Če je več kot 75 % površine vrat prozornih, je označena z najmanj dvema dobro vidnima pasovoma iz znakov, logotipov, emblemov ali okraskov. Zgornji pas je na višini od 1 500 mm do 2 000 mm, spodnji pas pa na višini od 850 mm do 1 000 mm; pasova se vidno razlikujeta od ozadja po celotni širini vrat. Visoka sta najmanj 100 mm.

4.2.2.4.3.2   Zahteve za komponente interoperabilnosti

Če se za upravljanje vrat uporabljajo tipke, je vsaka tipka (ali območje okoli nje) osvetljena, ko je njeno delovanje omogočeno; upravljati jih je mogoče s silo, ki ne presega 15 newtonov.

Sredina komand je na območju od vključno 800 mm do vključno 1 200 mm nad tlemi.

Komande je mogoče zaznati na otip (npr. z otipnimi znaki) in opremljene so z oznako delovanja.

4.2.2.5   Razsvetljava

Vstopne stopnice v vagon so osvetljene z najmanj 75 luksi, merjeno na 80 % širine stopnice, vir svetlobe je nameščen v stopnici ali neposredno ob njej.

4.2.2.6   Sanitarije

4.2.2.6.1   Splošno

Če je vlak opremljen s sanitarijami, je zagotovljen dostop s prostora za invalidske vozičke do univerzalnih sanitarij, ki izpolnjujejo zahteve za standardne in zahteve za univerzalne sanitarije.

4.2.2.6.2   Standardne sanitarije (zahteve za komponente interoperabilnosti)

Standardne sanitarije niso namenjene uporabnikom invalidskih vozičkov.

Najmanjša dovoljena uporabna širina vrat je 500 mm.

Sredina kljuke, zaklepa ali druge naprave za upravljanje vrat z notranje in z zunanje strani sanitarij je na višini od 800 mm do 1 200 mm nad tlemi.

Da so vrata zaklenjena, kaže vidni in otipni (ali zvočni) signal.

Naprave za upravljanje vrat in drugo opremo v sanitarijah (razen previjalne mize) je mogoče upravljati s silo, ki ne presega 20 newtonov.

Vse naprave za upravljanje, tudi naprave sistema za splakovanje, se po barvi (ali barvnem tonu) vidno razlikujejo od površine ozadja; zaznati jih je mogoče tudi z otipom.

Zagotovljena so jasna in natančna navodila za upravljanje vseh naprav s piktogrami v reliefnem tisku.

Ob školjki in umivalniku je pritrjen vodoravni in/ali navpični držaj.

Ta ima okrogel prerez premera 30 mm do 40 mm in je najmanj 45 mm oddaljen od vseh sosednjih površin. Če je držaj ukrivljen, znaša krivinski polmer na notranji površini najmanj 50 mm.

Sedež in pokrov školjke ter držaji se po barvi in/ali barvnem tonu vidno razlikujejo od ozadja.

4.2.2.6.3   Univerzalne sanitarije

Univerzalne sanitarije so namenjene vsem potnikom, tudi vsem kategorijam oseb z omejeno mobilnostjo.

4.2.2.6.3.1   Zahteve za komponente interoperabilnosti (univerzalne sanitarije)

Vhodna vrata sanitarij imajo svetlo širino najmanj 800 mm.

Na zunanji strani vrat je znak, skladen s določbama N.3 in N.4 v Prilogi N.

Sredina kljuke, zaklepa ali druge naprave za upravljanje vrat z notranje in z zunanje strani sanitarij je na višini od 800 mm do 1 200 mm nad tlemi.

Vidni in otipni (ali zvočni) signal kaže, da so vrata zaklenjena.

Naprave za upravljanje vrat in drugo opremo v sanitarijah (razen previjalnih miz) je mogoče upravljati s silo, ki ne presega 20 newtonov.

V predelku sanitarij je dovolj prostora, da je mogoče v njih manevrirati in postaviti v položaj ob školjki invalidski voziček, opredeljen v Prilogi M; glej sliko 8a.

Pred školjko je najmanj 700 mm prostora, kot kaže slika 8b.

Ob vsaki strani školjke je vodoraven držaj, skladen z zahtevami glede mer iz prejšnje določbe. Držaj na strani, dostopni z invalidskim vozičkom, je nameščen na tečaju, tako da je mogoče uporabnika invalidskega vozička neovirano premestiti na školjko in z nje; glej sliki 9 in 10.

Površina spuščenega sedeža školjke je na višini od 450 mm do 500 mm nad tlemi.

Vsa oprema (umivalnik, milnik, zrcalo, pipa in sušilnik za roke) je dostopna osebi na invalidskem vozičku.

Prostor sanitarij je opremljen z najmanj dvema alarmnima napravama, ki omogočata osebi z omejeno mobilnostjo v nevarnosti opozoriti osebo, ki lahko nato ustrezno ukrepa. Ena naprava je nameščena največ 450 mm nad tlemi, merjeno od tal do vrha komande. Druga je nameščena na višini od 800 mm do 1 200 mm nad tlemi, merjeno do vrha komande.

Spodnja alarmna naprava je nameščena tako, da jo lahko doseže na tleh ležeča oseba. Napravi sta nameščeni na različnih navpičnih površinah prostora sanitarij, tako da sta dosegljivi iz različnih položajev.

Komande alarmnih naprav se razlikujejo od vseh drugih komand opreme v sanitarijah in so tudi drugačne barve od njih.

Tik ob vsaki alarmni napravi je nameščen znak, skladen s določbama N.3 in N.7 v Prilogi N. Znak prikazuje delovanje in potrebne ukrepe; vidno se razlikuje od ozadja in je vidno ter otipno jasen.

V prostoru sanitarij je zagotovljen vidni in zvočni signal potrditve sproženja alarmnega sistema.

4.2.2.6.3.2   Zahteve za komponente interoperabilnosti (previjalna miza)

Če ni predvidena ločena previjalnica, se previjalna miza vgradi v univerzalnih sanitarijah. V položaju za uporabo je previjalna miza od 800 mm do 1 000 mm nad tlemi. Široka je najmanj 500 mm, dolga pa najmanj 700 mm.

Oblikovana je tako, da dojenček ne more po nesreči zdrseti z nje, nima ostrih robov in prenese obremenitev najmanj 80 kg.

Če previjalna miza sega v prostor sanitarij, jo je mogoče zložiti s silo, ki ne presega 24 newtonov.

4.2.2.7   Prehodi

Od vhoda v vozilo je skozi celo vozilo zagotovljen prehod širine najmanj 450 mm od tal do višine 1 000 mm in širine najmanj 550 mm od višine 1 000 mm do višine 1 950 mm.

Prehod med sosednjimi vozili enotne motorne garniture je širok najmanj 550 mm, merjeno na ravni progi brez naklona.

Dostopi do prostorov za invalidske vozičke, prostori, dostopni za invalidske vozičke, in vrata za invalidske vozičke imajo najmanjšo svetlo širino 800 mm in najmanjšo svetlo višino 1 450 mm, merjeno na kateri koli točki. Prehod je urejen tako, da omogoča neovirano gibanje referenčnega invalidskega vozička, opisanega v Prilogi M.

Poleg prostora za invalidski voziček je zagotovljen prostor za obračanje premera najmanj 1 500 mm, da lahko uporabnik referenčnega invalidskega vozička obrne invalidski voziček. Del tega prostora za obračanje je lahko tudi prostor za invalidski voziček.

4.2.2.8   Potniške informacije

4.2.2.8.1   Splošno

Vse informacije so dosledne in v skladu z evropskimi ali nacionalnimi predpisi.

Vse razpoložljive informacije so usklajene z glavnim sistemom za informiranje in usmerjanje na vlakih, peronih in vhodih, zlasti glede barve in kontrastov.

Vidne informacije so čitljive v vseh pogojih osvetljenosti, ki lahko nastopajo med obratovanjem postaje ali vlaka.

Vidne informacije se jasno razlikujejo od ozadja.

Repki malih črk v serifni pisavi so jasno razpoznavni in dosegajo najmanj 20 % velikosti velikih črk.

Uporaba stisnjenih malih črk z repki ali vratovi ni dovoljena.

Informiranje (zvočno in vidno) je mogoče v več kot enem jeziku. (Za izbiro in število jezikov odgovarja prevoznik v železniškem prometu; pri tem upošteva uporabnike posameznih prog.)

Zagotovljene so naslednje informacije:

—	varnostne informacije in varnostna navodila v skladu z evropskimi ali nacionalnimi predpisi,

—	zvočna varnostna navodila v primerih nuje,

—	opozorila, znaki za prepovedi in obveznosti v skladu z evropskimi ali nacionalnimi predpisi,

—	informacije o vlakovni poti,

—	informacije o razmestitvi posameznih prostorov in opreme na vlaku.

4.2.2.8.2   Informiranje (znaki, piktogrami, induktivne zanke in naprave za klice v sili)

4.2.2.8.2.1   Zahteve za podsistem

Vsi varnostni znaki, znaki za obveznosti in znaki prepovedi vključujejo piktograme in so oblikovani v skladu z ISO 3864-1.

Na enem mestu je drug ob drugem nameščenih največ pet piktogramov, vključno s smerno puščico za posamezno smer.

Otipne informacije so zagotovljene v:

—	sanitarijah za uporabo in za klice v sili, če je to primerno,

—	vlakih, za tipke za odpiranje/zapiranje vrat in klice v sili.

Informacije in smerokazi ne smejo biti kombinirani z reklamnimi oglasi.

Nameščeni so naslednji grafični simboli in piktogrami, namenjeni posebej osebam z omejeno mobilnostjo:

—	simbol invalidskega vozička v skladu z določbama N.3 in N.4 v Prilogi N,

—	usmerjevalne informacije k opremi, dostopni za invalidske vozičke,

—	znaki za vrata za invalidske vozičke na zunanjosti vlaka,

—	znaki za prostore za invalidske vozičke v vlaku,

—	oznake univerzalnih sanitarij.

Simboli lahko nastopajo skupaj z drugimi simboli (npr.: za dvigalo, sanitarije itn.).

4.2.2.8.2.2   Zahteve za komponente interoperabilnosti

Nameščene indukcijske zanke označuje znak, opisan z določbah N.3 in N.5 v Prilogi N.

Če ima postaja garderobo za težko in veliko prtljago, jo označuje grafični simbol.

Če ima postaja možnost klica v sili ali informacij, so naprave za to označene z znakom, opisanim v določbah N.3 in N.6 v Prilogi N,

in imajo:

—	vidni in zvočni prikaz uporabe naprave,

—	po potrebi dodatna navodila za uporabo.

Nameščene naprave za klice v sili so skladne s določbama N.3 in N.7 v Prilogi N in imajo:

—	vidne in otipne simbole,

—	vidni in zvočni prikaz uporabe naprave,

—	po potrebi dodatna navodila za uporabo.

V univerzalnih sanitarijah in sanitarijah, dostopnih z invalidskimi vozički in opremljenih z držaji na tečajih, je predviden grafični simbol, ki kaže držaj v dvignjenem in v spuščenem položaju.

4.2.2.8.3   Informiranje (opisi proge in rezervacije sedežev)

Končna postaja na progi je prikazana na zunanji strani vlaka na strani perona ob vsaj enih vratih, namenjenih potnikom, na najmanj vsakem drugem vagonu vlaka.

Če vlaki obratujejo v železniškem sistemu, v katerem so na postajnih peronih na vsakih 50 m prikazane dinamične informacije, in če je končna postaja prikazana tudi na čelu vlaka, prikaz teh informacij na bokih vozil ni obvezen.

V vsakem vozilu je prikazana končna postaja na progi.

Naslednja postaja vlaka je prikazana tako, da jo s svojega sedeža lahko prebere najmanj 51 % potnikov v vsakem vozilu. Ta informacija se prikaže najmanj dve minuti pred prihodom vlaka na postajo. Če je naslednja postaja oddaljena manj kot dve minuti vožnje, se prikaže takoj po odhodu s prejšnje postaje.

Zahteva po takem prikazu naslednje postaje, da je viden z 51 % potniških sedežev, ni obvezna, če je vlak deloma ali v celoti razdeljen v oddelke z največ 8 sedeži, ki jih povezuje hodnik. Prikaz pa je viden osebi, ki stoji zunaj oddelka na hodniku, in potniku na prostoru za invalidske vozičke.

Na voljo so podatki o progi ali omrežju, v katerem vozi vlak (način zagotavljanja teh podatkov izbere prevoznik v železniškem prometu).

Naslednja postaja je lahko prikazana na istem zaslonu kot končna postaja. Takoj po zaustavitvi vlaka pa se zaslon preklopi nazaj na prikaz končne postaje.

Sistem omogoča obvestila v več kot enem jeziku. (Za izbiro in število jezikov odgovarja prevoznik v železniškem prometu; pri tem upošteva uporabnike posameznih prog.)

Če je sistem avtomatiziran, omogoča preklice in popravke nepravilnih ali zavajajočih informacij.

Če ima vozilo rezervirane sedeže, je številka ali črka vozila (ki se uporablja v sistemu rezervacij) prikazana na vsakih vratih ali ob njih, z znaki višine vsaj 70 mm.

Če so sedeži označeni s črkami ali številkami, je številka ali črka sedeža navedena na vsakem sedežu ali ob njem, z znaki višine vsaj 12 mm. Te številke ali črke se vidno razlikujejo od ozadja.

Vlak je opremljen s sistemom javnega ozvočenja, ki ga za redno obveščanje ali obveščanje v sili uporablja strojevodja ali član vlakovnega osebja, izrecno odgovoren za potnike.

Sistem lahko deluje ročno, avtomatsko ali po programu. Če je sistem avtomatiziran, omogoča preklice in popravke nepravilnih ali zavajajočih informacij.

Sistem se uporablja za najavo končne postaje in naslednje postaje pred prihodom na postajo ali ob odhodu z nje.

Sistem se uporablja za najavo naslednje postaje najmanj dve minuti pred prihodom vlaka na to postajo. Če je naslednja postaja oddaljena manj kot dve minuti vožnje, se najavi takoj po odhodu s prejšnje postaje.

Zvočne informacije imajo v vseh območjih indeks razumljivosti govora najmanj 0,5 po IEC 60268-16, del 16. Sistem izpolnjuje to zahtevo pri vseh sedežih in na prostoru za invalidske vozičke.

Sistem omogoča obveščanje v več kot enem jeziku. (Za izbiro in število jezikov odgovarja prevoznik v železniškem prometu; pri tem upošteva uporabnike posameznih prog.)

Če je sistem avtomatiziran, omogoča preklice in popravke nepravilnih ali zavajajočih informacij.

4.2.2.8.4   Informiranje (zahteve za komponente interoperabilnosti)

Vsako ime postaje (lahko skrajšano) ali beseda sporočila je prikazano najmanj 2 sekundi. Če se uporablja (vodoravno ali navpično) drseči prikaz, je vsaka cela beseda prikazana najmanj 2 sekundi, hitrost vodoravnega drsenja pa ne sme presegati 6 znakov na sekundo. Za vse pisne informacije se uporabljajo velike in male črke neserifne pisave (tj. ne samo velike črke).

Velike črke in številke na zunanjem prikazu na čelu vlaka so visoke vsaj 70 mm, na bočnih prikazih in na notranjih prikazih pa 35 mm.

Znaki na notranjih prikazih so visoki najmanj 35 mm, če se berejo z razdalje več kot 5 000 mm.

Znaki višine 35 mm se štejejo za čitljive do razdalje 10 000 mm.

4.2.2.9   Spremembe višin

Največja dovoljena višina notranjih stopnic (tj. vseh stopnic razen zunanjih vstopnih) je 200 mm, najmanjša globina pa 280 mm, merjeno na vzdolžni srednjici stopnic. Prva in zadnja stopnica sta označeni s kontrastnim trakom širine 45 mm do 50 mm po celotni širini stopnice na sprednjem robu pohodne ploskve in zgornjem robu čelne ploskve. Pri dvonadstropnih vlakih je najmanjša dovoljena globina stopnic za dostop v zgornje nadstropje 270 mm.

Med predprostorom zunanjih vrat za invalidske vozičke in prostorom za invalidske vozičke, univerzalnim spalnim oddelkom ali univerzalnimi sanitarijami ne sme biti nobenih stopnic razen pragov vrat, ki pa ne smejo biti višji od 15 mm.

Nakloni klančin v vlaku ne smejo presegati vrednosti v naslednji tabeli:

Dolžina klančine	Največji naklon (stopinj)	Največji naklon (%)
> 1 000 mm	4,47	8
600 mm do 1 000 mm	8,5	15
Manj kot 600 mm	10,2	18

Opomba: Ti nakloni se merijo, ko vozilo stoji na ravni progi brez naklona.

4.2.2.10   Držaji

Vsak držaj v vozilu ima okrogel prerez premera 300 mm do 40 mm in je najmanj 45 mm oddaljen od vseh sosednjih površin. Če je držaj ukrivljen, znaša krivinski polmer na notranji površini najmanj 50 mm.

Držaj se vidno razlikuje od ozadja.

Vstopna vrata z več kot dvema vstopnima stopnicama so opremljena z držajema na obeh straneh, nameščenima na notranji strani kolikor mogoče blizu zunanje stene vozila. Segata do višine 800 mm do 900 mm nad prvo stopnico, ki se uporablja pri vstopanju na vlak glede na višine peronov, za katere je namenjen železniški vozni park, in sta vzporedni s črto čelnih vogalov stopnic.

Za vstopanje na vlak in izstopanje je predviden tudi navpičen držaj. Vstopna vrata z do dvema vstopnima stopnicama so opremljena z navpičnima držajema na obeh straneh, nameščenima na notranji strani kolikor mogoče blizu zunanje stene vozila. Segata od 700 mm do 1 200 mm nad prag prve stopnice.

Če je prehod med vozili, ki ga uporabljajo potniki, ožji od 1 000 mm in daljši od 2 000 mm, je opremljen z oprijemali ali držaji v samem prehodu ali ob njem. Pri prehodih med vozili, širših od 1 000 mm, so oprijemala ali držaji vgrajeni v samem prehodu med vozili.

4.2.2.11   Spalniki, dostopni z invalidskimi vozički

Če je vlak opremljen s spalniki, ima tudi najmanj en z invalidskim vozičkom dostopen oddelek, primeren za invalidski voziček, opisan v Prilogi M.

Če ima vlak več kot en spalni vagon, sta v vlaku najmanj dva oddelka, dostopna z invalidskim vozičkom.

Če je v železniškem vozilu spalnik, dostopen z invalidskim vozičkom, je na vratih vozila na zunanji strani nameščen znak, skladen s določbama N.3 in N.4 v Prilogi N.

Spalni oddelek je opremljen z najmanj dvema alarmnima napravama, ki omogočata osebi z omejeno mobilnostjo v nevarnosti opozoriti osebo, ki lahko nato ustrezno ukrepa. Ena naprava je nameščena največ 450 mm nad tlemi, merjeno od tal do vrha komande. Druga naprava je nameščena na višini od 600 mm do 800 mm nad tlemi, merjeno do vrha komande.

Spodnja alarmna naprava je nameščena tako, da jo zlahka doseže na tleh ležeča oseba. Napravi sta nameščeni na dveh različnih navpičnih ploskvah prostora za spanje. Komande alarmnih naprav se razlikujejo od vseh drugih komand opreme v prostoru za spanje in so tudi drugačne barve od njih.

Tik ob vsaki alarmni napravi je nameščen znak, skladen s določbama N.3 in N.7 v Prilogi N. Znak prikazuje delovanje in potrebne ukrepe; vidno se razlikuje od ozadja in je vidno ter otipno jasen.

V prostoru za spanje sta zagotovljena vidni in zvočni signal potrditve sproženja alarmnega sistema.

4.2.2.12   Položaj stopnic za vstop in izstop

4.2.2.12.1.   Splošne zahteve

Dokazati je treba, da je točka na sredini čela stopnice (2) pri vseh vstopnih vratih na obeh straneh vozila, ki stoji pripravljeno za vožnjo, vendar brez potnikov na sredini tira in je opremljeno z novimi kolesi, znotraj ploskve, označene kot „položaj stopnice“ na spodnji sliki 11, in da izpolnjuje spodaj navedene zahteve.

Vstopne stopnice v vozilo so zasnovane v skladu s spodnjimi zahtevami glede na vrste peronov, na katerih se bo predvidoma ustavljal železniški vozni park v normalnem obratovanju. Kot stopnica se šteje tudi zaključek tal pri vstopnih vratih.

Stopnice so take, da največji konstrukcijski profil vozila izpolnjuje zahteve iz Priloge C TSI za tovorne vagone.

Zahteva a) za vsa železniška vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma zaustavljala na peronih, nižjih od 550 mm:

Spodnja (prva) stopnica je nameščena na spodnji meji konstrukcijskega profila vozila po zahtevah iz Priloge C TSI za tovorne vagone, ki veljajo za to vozilo.

Spodnja (prva) stopnica je v vodoravni smeri nameščena na zunanji meji konstrukcijskega profila vozila po zahtevah iz Priloge C TSI za tovorne vagone, ki veljajo za to vozilo.

Zahteva b) za vsa železniška vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih višine 550 mm:

Stopnica izpolnjuje zahteve na sliki 11 in ima naslednje vrednosti, kadar vozilo stoji v svojem nazivnem položaju:

	δh mm	δv+ mm	δv- mm
na ravni progi brez naklona	200	230	160
na progi s polmerom zavoja 300 m	290	230	160

Zahteva c) za vsa železniška vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih višine 760 mm:

Stopnica izpolnjuje zahteve na sliki 11 in im naslednje vrednosti, kadar vozilo stoji v svojem nazivnem položaju:

	δh mm	δv+ mm	δv- mm
na ravni progi brez naklona	200	230	160
na progi s polmerom zavoja 300 m	290	230	160

Zahteva d) za vsa železniška vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih višine 760 mm in na peronih višine 560 mm ali manj in ki imajo dve ali več vstopnih stopnic:

Poleg ustreznih zgornjih zahtev stopnica izpolnjuje tudi zahteve na sliki 11 in ima naslednje vrednosti, kadar vozilo stoji v svojem nazivnem položaju, pri nazivni višini perona 760 mm.

	δh mm	δv+ mm	δv- mm
na ravni progi brez naklona	380	230	160
na progi s polmerom zavoja 300 m	470	230	160

4.2.2.12.2   Stopnice za vstop/izstop

Vse stopnice za vstop/izstop imajo nedrsečo površino in dejansko svetlo širino enako širini vrat.

Notranje stopnice ob vstopnih vratih so visoke največ 200 mm in globoke najmanj 240 mm (stopalno) med navpičnimi robovi stopnice. Dvižna višina vseh stopnic je enaka. Prva in zadnja stopnica sta označeni s kontrastnim trakom širine 45 mm do 50 mm po celotni širini stopnice na sprednjem robu pohodne ploskve in zgornjem robu čelne ploskve.

Višina posamezne stopnice se lahko poveča na največ 230 mm, če se dokaže, da se s tem zmanjša število vseh potrebnih stopnic za eno stopnico. (Na primer: Če je treba s stopnicah premagati navpično razdaljo 460 mm, je mogoče dokazati, da se s povečanjem dviga posamezne stopnice na 230 mm zmanjša število potrebnih stopnic s 3 na 2.)

Zunanja vstopna stopnica, fiksna ali premična, ima lahko največji dvig 230 mm in najmanjšo globino 150 mm. Če je vgrajena stopniščna ploščad in je podaljšek praga vrat na zunanji strani vozila in če med to ploščadjo ter tlemi vozila ni nobene spremembe višine, se taka ploščad v okviru te specifikacije ne šteje za stopnico. Dopustna je tudi majhna sprememba višine, največ 60 mm, med tlemi predprostora vozila in površino zunaj vozila, ki se uporablja kot vodilo in tesnilo vrat; tak prehod se ne šteje za stopnico.

Predprostor vozila je dostopen po največ 4 stopnicah, od katerih je ena lahko zunanja.

4.2.2.12.3   Pripomočki za vstop

4.2.2.12.3.1   Splošno

Pripomočki za vstop izpolnjujejo zahteve iz naslednje tabele:

Uporaba pripomočka za vstop	Ni dostopen za invalidske vozičke	Dostopen za invalidske vozičke in druge uporabnike	Dostopen samo za invalidske vozičke
Kategorija pripomočka za vstop*	Premična stopnica	Klančina	Dvigalo
	Druge naprave	Premostitvena plošča	Druge naprave
		Druge naprave
Splošne zahteve:	Kategorija A	Kategorija A	Kategorija B
		Kategorija B

4.2.2.12.3.2   Dostopnost pripomočkov za vstop za uporabnike invalidskih vozičkov

Če je predvideno, da se bodo med normalnim delovanjem vrata, dostopna z invalidskimi vozički, odpirala na peronu na postaji, ki ima dostope brez ovir v skladu z določbo 4.1.2.3.1, se zagotovi pripomoček za vstop za prehod med vrati in peronom, ki omogoča uporabniku invalidskega vozička vstop ali izstop, razen če se ne dokaže, da razmik med pragom navedenih vrat in robom perona ne presega 75 mm v vodoravni smeri in 50 mm v navpični smeri.

Položaj roba peronov, s katerimi so združljivi pripomočki železniškega voznega parka za vstop v skladu s prejšnjim odstavkom, je naveden med lastnostmi železniškega voznega parka.

Če razdalja med postajami na progi, ki imajo perone s pripomočki za vstop za uporabnike invalidskih vozičkov, ki naj jih uporablja železniški vozni park, ne presega 30 km, zahteva za prevoz pripomočkov za vstop na železniškem voznem parku ne velja.

Odgovorni upravljavec infrastrukture (ali upravljavec postaje, če je ta odgovorni organ) in prevoznik v železniškem prometu se dogovorita glede upravljanja priprav za vstopanje in izstopanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v mednarodnem železniškem prometu in v tem dogovoru določita, kdo odgovarja za zagotavljanje priprav za vstopanje in izstopanje. Odgovorni upravljavec infrastrukture (ali upravljavec postaje) in prevoznik v železniškem prometu zagotovita, da je dogovorjena delitev odgovornosti najbolj sprejemljiva in izvedljiva rešitev za vse.

Ta dogovor opredeljuje:

—	postajne perone, na katerih mora upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje zagotavljati pripomočke za vstopa in izstop, in železniški vozni park, za katerega se uporabljajo,

—	postajne perone, na katerih mora prevoznik v železniškem prometu zagotavljati pripomočke za vstop in izstop, in železniški vozni park, za katerega se uporabljajo,

—	železniški vozni park, na katerem mora prevoznik v železniškem prometu zagotavljati pripomočke za vstop in izstop, in postajne perone, na katerih se uporabljajo,

—	posebna pravila za ustavljanje vlakov za izpolnjevanje zahtev iz določbe 4.1.2.19 (območje vstopa in izstopa uporabnikov invalidskih vozičkov).

V svojem sistemu varnega upravljanja prevoznik v železniškem prometu navede svoje obveznosti po takih dogovorih in predvideni način izpolnjevanja teh obveznosti.

V svojem sistemu varnega upravljanja upravljavec infrastrukture navede svoje obveznosti po takih dogovorih in predvideni način izpolnjevanja teh obveznosti.

V zgornjih odstavkih se upravljavec postaje, ki upravlja perone, šteje za upravljavca infrastrukture po členu 3 Direktive 91/440/EGS: opredelitev infrastrukture in Uredba 2598/70/EGS.

4.2.2.12.3.3   Splošne zahteve za kategorijo A

Zahteve za komponente interoperabilnosti

Pripomoček prenese koncentrirano navzdol delujočo navpično obremenitev 2 kN, ki deluje na ploskvi 100 mm x 200 mm na katerem koli mestu na izpostavljeni površini stopnice, ne da bi se trajno deformiral.

Pripomoček na svoji izpostavljeni površini prenese porazdeljeno navzdol delujočo navpično obremenitev 4 kN na meter dolžine brez znatnih trajnih deformacij.

Vgrajen je ustrezen mehanizem za zagotavljanje stabilnosti pripomočka v iztegnjenem in zloženem položaju.

Pripomoček ima nedrseče površine in dejansko svetlo širino enako širini vrat.

Pripomoček je opremljen z napravo, ki lahko ustavi gibanje stopnice, če njen sprednji rob med premikanjem pride v stik s kakim predmetom ali osebo.

Največja sila, s katero deluje pripomoček, ustreza naslednjim zahtevam:

Največja sila, s katero deluje pripomoček v smeri odpiranja, ob udarcu ob oviro ne presega najvišje vrednosti 300 N.

Če bodo na navpično premikajočem se pripomočku v vozilu predvidoma stali ljudje, stopnica na nobeni točki površine ne deluje z navpično silo nad 150 N na površino premera 80 mm.

Pripomoček ima možnost zasilnega iztega in zlaganja pri izpadu napajanja stopnice.

4.2.2.12.3.4   Splošne zahteve za kategorijo B

Zahteve za komponente interoperabilnosti

Če so pripomočki za vstopanje in izstopanje nameščeni na postaji, omogočajo uporabo z invalidskim vozičkom, katerega lastnosti so opisane v Prilogi M.

Pripomoček ima nedrsečo površino in dejansko svetlo širino najmanj 760 mm, razen pri dvigalih, kjer dovoljena najmanjša širina znaša 720 mm. Če je ploščad ožja od 900 mm, ima na obeh straneh dvignjene robove, ki preprečujejo, da bi kolesa pripomočka za gibanje zdrsnila z nje.

Pripomoček ima nosilnost najmanj 300 kg pri bremenu, porazdeljenem na površini 660 mm x 660 mm na sredini klančine.

4.2.2.12.3.5   Posebne zahteve za premične stopnice

Premične stopnice so popolnoma avtomatska naprava, vgrajena v vozilo, ki deluje skupaj s programom odpiranja/zapiranja vrat.

Uporaba premičnih stopnic je dovoljena pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve izbranega konstrukcijskega profila železniškega voznega parka po Prilogi C TSI za tovorne vagone.

Če premične stopnice segajo čez meje profila, je pri iztegnjenih stopnicah premikanje vlaka onemogočeno.

Premične stopnice se popolnoma iztegnejo, preden se vrata odprejo toliko, da bi lahko potniki stopili nanje; zlaganje stopnice se lahko začne šele takrat, ko so vrata zaprta že toliko, da osebe z omejeno mobilnostjo ne morejo stopiti skoznje.

4.2.2.12.3.6   Posebne zahteve za prenosne klančine

Zahteve za komponente interoperabilnosti

Če pripomoček ročno upravlja osebje, je zasnovan tako, da zagotavlja varnost in se upravlja s čim manjšo silo.

Če ima pripomoček za vstopanje in izstopanje električni pogon, je opremljen za zasilno ročno upravljanje pri izpadu električnega napajanja. Tak način upravljanja je varen za uporabnika in osebo, ki napravo upravlja.

Vstopno klančino, shranjeno na vlaku ali na peronu, bodisi ročno postavlja osebje, ali pa se postavi v delovni položaj polavtomatsko z mehanskim pogonom, ki ga lahko upravlja osebje ali potnik.

Površina klančine je nedrseča in ima dejansko svetlo širino najmanj 760 mm.

Klančina ima dvignjene robove na obeh straneh, tako da pripomočki za gibanje ne morejo zdrseti z nje.

Zaključka na obeh koncih klančine sta poševno odrezana in ne smeta biti višja od 20 mm. Opremljena sta z varnostnimi trakovi v kontrastni barvi.

Med uporabo za vstopanje ali izstopanje je klančina pritrjena tako, da se ne more premikati.

Za spravljanje klančin, s prenosnimi vred, je zagotovljen varen predelek, tako da ne segajo v prostor za invalidski voziček ali pripomoček za gibanje in ob nenadnem zaviranju ne ogrožajo potnikov.

Največji dovoljeni naklon klančine je 10,2 stopinje (18 %). Pri tej največji vrednosti je lahko potrebna pomoč potniku.

Zahteve za podsistem

Za spravljanje klančin, s prenosnimi vred, je zagotovljen varen predelek, tako da ne segajo v prostor za invalidski voziček ali pripomoček za gibanje in ob nenadnem zaviranju ne ogrožajo potnikov.

4.2.2.12.3.7   Posebne zahteve za polavtomatske klančine

Zahteve za komponente interoperabilnosti

Polavtomatska klančina je opremljena z napravo, ki lahko ustavi gibanje premičnega dela, če njegov sprednji rob med gibanjem pride v stik s kakim predmetom ali osebo.

Največji dovoljeni naklon klančine je 10,2 stopinje (18 %). Pri tej največji vrednosti je lahko potrebna pomoč potniku.

Zahteve za podsistem

Upravljanje preprečuje premikanje podnožja, kadar polavtomatska klančina ni spravljena.

4.2.2.12.3.8   Posebne zahteve za premostitvene plošče

Zahteve za komponente interoperabilnosti

Premostitvena plošča je popolnoma avtomatska naprava, vgrajena v vozilo, ki deluje skupaj s programom odpiranja/zapiranja vrat. Stoji vodoravno, ne da bi se naslanjala na postajni peron.

4.2.2.12.3.9   Posebne zahteve za dvigala, vgrajena na vlaku

Zahteve za komponente interoperabilnosti

Dvigalo na vlaku je naprava, vgrajena v vrata vozila; upravlja jo vlakovno osebje. Sistem omogoča premostitev največje razlike v višini med tlemi vozila in peronom postaje, na kateri se uporablja.

Če se uporablja dvigalo na vlaku, izpolnjuje naslednje zahteve:

Vse komande za izvlek, spuščanje na tla, dviganje in spravljanje dvigala delujejo samo na neprekinjen pritisk operaterja dvigala in preprečujejo nepravilno zaporedje operacij dvigala, ko je ploščad dvigala zasedena.

Dvigalo ima vgrajene možnosti za zasilno ročno izvlačenje, spuščanje na tla zasedenega dvigala ter dviganje in spravljanje praznega dvigala v primeru izpada električnega napajanja.

Med dviganjem ali spuščanjem osebe se noben del dvigala ne premika s hitrostjo nad 150 mm/s, med izvlačenjem ali spravljanjem pa ne s hitrostjo nad 300 mm/s (razen pri ročnem izvlačenju ali spravljanju). Največji dovoljeni pospešek ploščadi z osebo v vodoravni ali navpični smeri je 0,3 g.

Ploščad dvigala je opremljena s pregradami, ki preprečujejo zdrs koles invalidskega vozička s ploščadi med delovanjem.

Premična pregrada ali vgrajena oblikovna rešitev ploščadi preprečuje, da bi lahko kolesa invalidskega vozička zapeljala s ploščadi na robu, ki je obrnjen proti železniškemu vagonu, preden je dvigalo popolnoma dvignjeno.

Vse stranice ploščadi dvigala, ki pri dvignjenem dvigalu ne ležijo ob železniškem vagonu, so opremljene z najmanj 25 mm visokimi pregradami. Te pregrade ne smejo ovirati manevriranja vozička v hodnik železniškega vagona ali iz njega.

Na dovozni stranici ploščadi (zunanji stranici) je biti vgrajena ustrezna pregrada, ki pri dvigalu na tleh rabi kot dovozna klančina, v zaprtem stanju pa kot dovolj visoka pregrada; v nasprotnem primeru je vgrajen dodatni sistem, ki preprečuje, da bi invalidski voziček zapeljal s ploščadi ali prevozil pregrado.

Dvigalo omogoča zapeljati voziček na ploščad naprej ali vzvratno.

Zagotovljen je sistem za varno spravljanje dvigala, ki ne ovira premikanja invalidskega vozička ali pripomočka za gibanje in ne povzroča nevarnosti za potnike.

Pri zloženem dvigalu imajo vrata svetlo širino najmanj 800 mm.

Zahteve za podsistem

Dvigalo je projektirano tako, da se železniški vagon ne more premakniti, dokler dvigalo ni spravljeno.

4.2.3   Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

Ker za zdaj ni TSI za potniški železniški vozni park in infrastrukturo za konvencionalne hitrosti, ostaja ta oddelek odprta točka.

Vmesnikov s podsistemom nadzora, vodenja in signalizacije ni.

Vmesniki z obratovalnim sistemom so opisani v oddelku 4.1.4 „Operativni predpisi“.

4.2.4   Operativni predpisi

V nadaljevanju opisani operativni predpisi niso del ocenjevanja železniškega voznega parka.

Ta TSI ne določa operativnih predpisov za evakuacijo pri nevarnosti, ampak le ustrezne tehnične zahteve. Namen tehničnih zahtev za železniški vozni park je olajšati evakuiranje vsem, tudi osebam z omejeno mobilnostjo.

Ob upoštevanju bistvenih zahtev iz oddelka 3 so posebni operativni predpisi za podsistem železniškega voznega parka v skladu s tehničnim področjem uporabe, opredeljenem v določbi 1.1, ki jih zadeva ta TSI, naslednji:

—

Splošno Prevoznik v železniškem prometu ima pisne smernice, ki zagotavljajo dostopnost potniškega železniškega voznega parka vsem kategorijam oseb z omejeno mobilnostjo ves čas obratovanja v skladu s tehničnimi zahtevami te TSI. Poleg tega so te smernice združljive s smernicami upravljavca infrastrukture ali upravljavca postaje (glej oddelek 2.4). Smernice se izvajajo z ustreznim obveščanjem osebja, postopki in usposabljanjem. Smernice glede železniškega voznega parka vsebujejo med drugim operativne predpise za:

—

Dostopnost in rezervacije sedežev, rezerviranih za invalide V zvezi s sedežem z oznako „sedež, rezerviran za invalide“ sta dve možnosti: (i) nerezervirano in (ii) rezervirano (glej oddelek 4.2.2.2.1). V primeru (i) so operativni predpisi namenjeni drugim potnikom (tj. z oznakami), in sicer zahtevajo od njih, da odstopijo prednost osebam z omejeno mobilnostjo vseh kategorij, ki so upravičene do uporabe teh sedežev, in da jim ustrezno odstopijo sedež, če je zaseden. V primeru (ii) prevoznik v železniškem prometu izvaja operativni predpis, ki zagotavlja enakopravno obravnavo oseb z omejeno mobilnostjo v sistemu rezervacij. Ti predpisi zagotavljajo, da so sedeži, rezervirani za invalide, do določenega časa pred odhodom vlaka za rezervacije na voljo samo osebam z omejeno mobilnostjo. Predpisi omogočajo tudi rezervacijo dveh prostorov osebam s psom spremljevalcem: enega za osebo z omejeno mobilnostjo in drugega za psa. Po omenjenem času pred odhodom lahko sedež, rezerviran za invalide, rezervirajo vsi potniki, vključno s osebami z omejeno mobilnostjo.

—	Prevoz psov spremljevalcev Izdajo se biti operativni predpisi, ki zagotavljajo, da se prevoz psa spremljevalca osebe z omejeno mobilnostjo ne zaračunava dodatno.

—

Dostop do prostorov za invalidske vozičke in njihova rezervacija Zgornji predpisi za sedeže, rezervirane za invalide, in rezervacijo veljajo tudi za prostore za invalidske vozičke (glej oddelek 4.2.2.3); razlika je le v tem, da imajo prednost pri tem med vsemi osebami z omejeno mobilnostjo samo uporabniki invalidskih vozičkov. Poleg tega operativni predpisi zagotavljajo, da spremljevalec (ki ni oseba z omejeno mobilnostjo) lahko sedi (i) z rezervacijo ali (ii) brez rezervacije zraven ali nasproti prostora za invalidski voziček. Prekucni sedeži na prostoru za invalidski voziček omogočajo pretvorbo tega prostora v univerzalni prostor za sedenje.

—

Dostop do univerzalnih spalnikov in njihova rezervacija Zgoraj navedeni predpisi za rezervacijo sedežev, rezerviranih za invalide, veljajo tudi za univerzalne spalnike (glej oddelek 4.2.2.3). Operativni predpisi pa prepovedujejo uporabo univerzalnih spalnikov brez rezervacije (tj. obvezna je vnaprejšnja rezervacija).

—	Alarm na prostoru za invalidski voziček (alarmni sistem za uporabnika invalidskega vozička) Izvajajo se operativni predpisi za ustrezno odzivanje in ukrepanje vlakovnega osebja ob aktiviranju alarma na prostoru za invalidski voziček (glej 4.2.2.3).

—	Aktiviranje zunanjih vrat, ki ga izvede vlakovno osebje Izvajajo se operativni predpisi o postopku aktiviranja zunanjih vrat, ki ga izvede vlakovno osebje, ki zagotavlja varnost vsem potnikom, vključno z osebami z omejeno mobilnostjo (glej oddelek 4.2.2.4.1).

—	Vlakovno osebje – alarmni sistem v univerzalnih sanitarijah Izvajajo se operativni predpisi za ustrezno odzivanje in ukrepanje vlakovnega osebja, če kak potnik, ki je lahko oseba z omejeno mobilnostjo, aktivira alarm v univerzalnih sanitarijah (glej 4.2.2.6.3).

—	Zvočna varnostna navodila v primeru sile Izvajajo se operativni predpisi o zagotavljanju zvočnih varnostnih navodil potnikom v primeru sile (glej oddelek 4.2.2.8.1). Ti predpisi urejajo tudi naravo informacij in način predvajanja.

—	Vidne informacije – omejevanje oglasov Izvajajo se operativni predpisi, ki preprečujejo, da bi oglasi odvračali pozornost potnikov od vidnih informacij (glej oddelek 4.2.2.8.2). Ti predpisi urejajo razmeščanje oglasov glede na vidne informacije, njihove mere in osvetlitev.

—	Avtomatski sistemi informiranja – ročno popravljanje napačnih ali zavajajočih informacij Izvajajo se operativni predpisi o preverjanju možnosti popravljanja napačnih avtomatsko predvajanih informacij, za kar je odgovorno vlakovno osebje (glej oddelek 4.2.2.8).

—	Pravila za najavljanje končne postaje in naslednje postaje Izvajajo se operativni predpisi, ki zagotavljajo, da se naslednja postaja najavi vsaj 2 minuti pred ustavitvijo (glej oddelek 4.2.2.8).

—	Jezik za obvestila na vlaku Obvestila na vlaku so lahko posneta ali govorjena sproti. V obeh primerih operativni predpisi utemeljujejo izbiro jezikov ob upoštevanju značilne porazdelitve narodnosti potnikov na progi (glej oddelek 4.2.2.8).

—	Alarmni sistem v spalnih oddelkih Izvajajo se operativni predpisi za ustrezno odzivanje in ukrepanje vlakovnega osebja v primeru, če kak potnik, ki je lahko oseba z omejeno mobilnostjo, aktivira alarm v spalnem oddelku (glej 4.2.2.11).

—	Pravila o sestavi vlaka, ki zagotavljajo uporabnost pripomočkov za vstop za invalidske vozičke glede na ureditev peronov Izvajajo se operativni predpisi, ki omogočajo določanje mesta pripomočkov za vstop glede na mesto ustavitve vlaka ob spremembah sestave vlaka.

—

Varnost ročnih in motornih pripomočkov za vstop uporabnikov invalidskih vozičkov Izvajajo se operativni predpisi o upravljanju pripomočkov za vstop, za kar sta odgovorna vlakovno in postajno osebje. Pri ročno upravljanih napravah so postopki taki, da od osebja zahtevajo kar najmanj fizičnega napora. Pri napravah s pogonom postopki zagotavljajo varnost delovanja pri izpadu napajanja. Izvajajo se operativni predpisi o uporabi premične varnostne pregrade na dvigalih za invalidske vozičke, za kar je odgovorno vlakovno ali postajno osebje. Izvajajo se operativni predpisi, ki zagotavljajo usposobljenost postajnega in vlakovnega osebja za varno upravljanje klančin za vstopanje in izstopanje pri iztegovanju, zavarovanju, dviganju, spuščanju in spravljanju.

—

Pomoč uporabnikom invalidskih vozičkov Izvajajo se operativni predpisi, ki zagotavljajo, da se osebje zaveda, da uporabniki invalidskih vozičkov morda potrebujejo pomoč pri vstopanju in izstopanju iz vlaka, in po potrebi tako pomoč omogoči. Od oseb z omejeno mobilnostjo se lahko zahteva vnaprejšnja rezervacija pomoči usposobljenega osebja.

—

Peron – obratovalno območje pripomočka za vstopanje in izstopanje uporabnikov invalidskih vozičkov Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje skupaj določita območje na peronu, na katerem se bo verjetno uporabljal pripomoček, in dokažeta resnično uporabo območja. To območje je združljivo z obstoječimi peroni, na katerih so predvideni postanki vlaka. Iz navedenega izhaja, da je treba za izpolnitev zahteve mesto ustavljanja vlaka v nekaterih primerih prilagoditi. Izvajajo se operativni predpisi, ki uredijo spremembe sestave vlaka (glej oddelek 4.1.2.19) tako, da je mogoče določiti mesto ustavljanja vlaka glede na območja delovanja pripomočkov za vstopanje in izstopanje.

—	Izteg premičnih stopnic v sili Izvajajo se operativni predpisi o zasilnem spravljanju ali iztegovanju premostvitvene plošče ob izpadu napajanja.

—	Prevoz otroških vozičkov Izvajajo se operativni predpisi o prevozu otroških vozičkov.

—	Prevoz prtljage Izvajajo se operativni predpisi o prevozu prtljage.

—

Obratovalne kombinacije železniškega voznega parka, skladnega s TSI za osebe z omejeno mobilnostjo, in železniškega voznega parka, ki s TSI ni skladen Pri sestavljanju vlaka iz skladnih in neskladnih vozil se izvajajo operativni predpisi, ki zagotavljajo, da sta na vlaku zagotovljena vsaj dva prostora za invalidske vozičke, skladna s TSI za osebe z omejeno mobilnostjo. Prav tako je z operativnimi predpisi zagotovljeno, da imajo na vlaku, opremljenem s sanitarijami, uporabniki invalidskih vozičkov dostop do univerzalnih sanitarij. Pri takih kombinacijah voznega parka je z ustreznimi postopki zagotovljena razpoložljivost zvočnih informacij o progi na vseh vozilih. Pri takih sestavah vlaka je dopustno, da sistemi dinamičnih informacij in alarmne naprave na prostorih za invalidske vozičke/v univerzalnih sanitarijah ne delujejo polno.

—	Sestavljanje vlakov iz posameznih vozil, skladnih s TSI za osebe z omejeno mobilnostjo Pri sestavljanju vozil, ki so bila vsako zase ocenjena v skladu z oddelkom 6.2.7, v vlak, operativni predpisi zagotavljajo skladnost celotnega vlaka z ustreznimi določbami iz oddelka 4.2 te TSI.

4.2.5   Predpisi glede vzdrževanja

Ob upoštevanju bistvenih zahtev iz oddelka 3 so posebni predpisi glede vzdrževanja za podsistem železniškega voznega parka v skladu s tehničnim področjem uporabe, opredeljenem v določbi 1.1, ki jih zadeva ta TSI, naslednji:

Če vgrajena oprema za osebe z omejeno mobilnostjo odpove ali se poškoduje (vključno z otipnimi znaki), prevoznik v železniškem prometu zagotovi postopke za njeno popravilo ali zamenjavo v 6 delovnih dneh od prejetja poročila o dogodku.

4.2.6   Poklicna usposobljenost

Zahtevana poklicna usposobljenost osebja, ki upravlja in vzdržuje podsistem železniškega voznega parka v skladu s tehničnim področjem uporabe, opredeljenim v določbi 1.1, in v skladu z določbo 4.2.4, ki vsebuje seznam operativnih predpisov, na katere se nanaša TSI, je naslednja:

Poklicno usposabljanje osebja, ki opravlja naloge spremljanja vlakov, izvajanja storitev in dajanja pomoči potnikov na postaji ter prodajanja vozovnic, obsega predmet ozaveščanja glede prizadetih oseb in njihove enakopravnosti, vključno s seznanjanjem s posebnimi potrebami vsake kategorije oseb z omejeno mobilnostjo.

Poklicno usposabljanje tehnikov in vodstvenih delavcev, odgovornih za vzdrževanje in obratovanje vlakov, obsega predmet ozaveščanja glede prizadetih oseb in njihove enakopravnosti, vključno s seznanjanjem s posebnimi potrebami vsake kategorije oseb z omejeno mobilnostjo.

4.2.7   Zdravstveni in varnostni pogoji

V okviru te TSI ni posebnih zahtev v zvezi z zdravstvenimi in varnostnimi pogoji za osebje, ki so potrebni za obratovanje podsistema voznega parka ali za izvajanje te TSI.

4.2.8   Register železniškega voznega parka

Zahteve za register železniškega voznega parka v zvezi s to TSI so navedene spodaj.

Register železniškega voznega parka vsebuje naslednje splošne podatke o vsakem tipu železniškega voznega parka:

—	splošen opis tipa železniškega voznega parka (vključno z največjo obratovalno hitrostjo in številom fiksnih sedežev),

—	prevoznika v železniškem prometu, ki upravlja železniški vozni park, in če je ta druga pravna oseba, lastnika železniškega voznega parka,

—	državo članico, ki je odobrila železniški vozni park v okviru te TSI,

—	številko razreda in številke posameznih vozil železniškega voznega parka,

—	proizvajalca železniškega voznega parka,

—	datum začetka uporabe železniškega voznega parka v javnem potniškem prevozu,

—	proge, na katerih sme železniški vozni park obratovati,

—	datum deklaracije o skladnosti železniškega voznega parka z zahtevami te TSI,

—	ime priglašenega organa, ki je potrdil to skladnost,

—	konfiguracijo(-e) železniškega voznega parka pri obratovanju v skladu s to TSI.

Poleg tega se za vsako enoto železniškega voznega parka naštejejo naslednje lastnosti in opišejo glede na ustrezne določbe TSI, in sicer:

—	število sedežev, rezerviranih za invalide, v skladu z določbo 4.2.2.2,

—	število prostorov za invalidske vozičke v skladu z določbo 4.2.2.3,

—	število sanitarij v skladu z določbo 4.2.2.6,

—	število spalnikov, dostopnih z invalidskim vozičkom, v skladu z določbo 4.2.2.11,

—	višina tal vozila in položaj vseh stopnic za vstop in izstop v skladu z določbami 4.2.2.12.1, 4.2.2.12.2 in 4.2.2.12.3,

—	višine peronov (vključno z vsemi posebnimi primeri), s katerimi je združljiv železniški vozni park v skladu z določbo 4.2.2.12.1,

—	opis vseh vgrajenih pripomočkov za vstop v skladu z določbo 4.2.2.12.4,

—	opis vseh prenosnih pripomočkov za vstop, ki jih običajno prevaža železniški vozni park, v skladu z določbo 4.2.2.12.4.

Če so za ugotavljanje skladnosti s to TSI uporabljeni nacionalni predpisi, se ob postavki v registru navedejo tudi ustrezni predpisi in njihove določbe.

Če se država članica registracije spremeni, se vsebina registra železniškega voznega parka za to enoto železniškega voznega parka v zvezi s to TSI pošlje iz prvotne države registracije v novo državo registracije.

Podatke, vsebovane v registru železniškega voznega parka, potrebujejo:

—	država članica za potrditev, da železniški vozni park izpolnjuje zahteve te TSI,

—	upravljavec infrastrukture za potrditev, da je železniški vozni park združljiv z infrastrukturo, na kateri bo predvidoma obratoval,

—	prevoznik v železniškem prometu za potrditev, da železniški vozni park ustreza njegovim prometnim zahtevam.

4.3   Opredelitev izrazov, uporabljenih v tej TSI

Upravljanje z dlanjo

Upravljanje z dlanjo pomeni, da je napravo mogoče upravljati z dlanjo ali katerim drugim delom roke v delovnem položaju, brez razklepanja prstov. To je potrebno zato, ker potniki z bolečinami v sklepih, npr. z artritisom, morda ne morejo (ali jim je to neudobno ali boleče) delovati s silo s konico prsta. Mnogi tudi ne morejo razkleniti prstov, da bi to naredili.

Kontrast, vidno razlikovanje

Pri barvanju dveh sosednjih površin za zagotovitev vidnega razlikovanja se kontrast med barvama določa na podlagi odsevnosti svetlobe, tona in kromatične vrednosti vsake od barv.

V okviru te TSI se vidno razlikovanje ocenjuje z vrednostjo odsevnosti difuzne svetlobe, kontrast pa se lahko še poveča s tonom in kromatično vrednostjo.

„Kontrast po vrednosti odsevnosti difuzne svetlobe“ pomeni kontrast med površinama, opisan z naslednjo enačbo:

K	=	kontrast,
L0	=	vrednost odsevnosti difuzne svetlobe predmeta,
Lh	=	vrednost odsevnosti difuzne svetlobe ozadja ali okoliške površine.

Kjer ta TSI zahteva „vidno razlikovanje“, vrednost K znaša najmanj 0,3.

L je svetilnost difuzne svetlobe, odbite v neki smeri z elementa površine, deljena s ploščino projekcije elementa površine v tej smeri.

Kombinacija rdeče in zelene barve ni dovoljen kontrast.

Vrednost odsevnosti difuzne svetlobe se meri v skladu z evropskimi ali nacionalnimi standardi.

Stopnja kontrasta v barvi se določa z bližino dveh barv v barvnem spektru: barve, ki so v barvnem spektru blizu druga drugi, so manj kontrastne med seboj kot tiste, ki so si v barvnem spektru dlje.

Kromatična vrednost barve opisuje njeno intenzivnost in raven zasičenosti. Čim bolj zasičena je barva, tem bolj intenzivna je.

Prva stopnica

„Prva stopnica“ pomeni prvo stopnico na vozilu, ki jo uporabi potnik pri vstopu v vozilo ali izstopu iz njega. Običajno je to stopnica, ki je najbližje robu perona. Ta je lahko fiksna ali premična.

Nedrseča površina

„Nedrseča površina“ pomeni, da naj bi bil uporabljeni premaz dovolj grob ali kako drugače sestavljen, da trenje med površino in čevljem potnika ali pripomočkom za gibanje ostane na zadostni ravni v suhih ali mokrih razmerah.

Opomniti velja, da ne obstaja noben enoznačen ali splošno priznan sistem za določanje koeficienta trenja pri opredeljevanju, koliko so posamezne talne površine nedrseče.

Pri železniškem voznem parku je zato dovolj dokazati, da statični koeficient trenja med določeno „nedrsečo površino“ in čevljem z gumijastim podplatom znaša najmanj 0,35 tudi pri površini, omočeni s čisto vodo, pri čemer se koeficient izmeri z nacionalno ali mednarodno priznano preizkusno metodo. Med rezultati preizkusa se navede tudi vrsta uporabljene gume, ki mora biti običajna pri izdelavi čevljev za vsakdanjo rabo v državah članicah Evropske unije.

Za infrastrukturo veljajo nacionalni predpisi za površine enake namembnosti v zgradbah.

„Otipni znaki“ in „otipne komande“

„Otipni znaki“ in „otipne komande“ so znaki ali komande, ki vključujejo reliefne piktograme, reliefne črke in številke ali napise v Braillovi pisavi. Otipni piktogram ali znak je dvignjen najmanj 0,5 mm nad površino in ni vgraviran ter ima pravokotne vogale (tj. ne zaobljenih ali ostrih).

Znak ali piktogram omogoča otipati obe strani izbočene črke, številke ali simbola s prstom v enem prehodu.

Najmanjša dovoljena višina črk ali številk je 15 mm.

Kjer je uporabljena Braillova pisava, se uporablja nacionalna standardna Braillova pisava. Pika Braillove pisave ima obliko kupole. Za posamezne besede se uporablja Braillova pisava stopnje I z izhodiščno orientacijsko točko.

Upravljavec postaje

Upravljavec postaje je oseba, odgovorna za redno upravljanje postaje. To vlogo lahko opravlja prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali tretja oseba.

Varnostne informacije

Varnostne informacije so informacije, ki se zagotovijo potnikom, da ti vnaprej vedo, kako se morajo obnašati v primeru sile.

Varnostna navodila

Varnostna navodila so navodila, ki jih prejmejo potniki, ko nevarnost nastopi, da jim je jasno, kaj morajo storiti.

Prehod

Prehod je neoviran prostor, ki omogoča gibanje v vozilu do mest in območij, opredeljenih v poglavju 4.

Prehod med vozili

Prehod med vozili omogoča potnikom prehod iz enega vozila vlaka v sosednje vozilo.

5.   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1   Opredelitev

V skladu s členom 2(d) Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, komponente interoperabilnosti pomenijo „vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti. Pojem komponenta zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kakršna je npr. programska oprema.“

5.2   Inovativne rešitve

Kakor je navedeno v oddelku 4 te TSI, lahko inovativne rešitve zahtevajo nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Te specifikacije in metode ocenjevanja se razvijejo po postopku, opisanem v določbi 6.1.3.

5.3   Seznam komponent

Komponente interoperabilnosti so zajete v ustreznih določbah Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, in so naštete spodaj.

5.3.1   Infrastruktura

Naslednje postavke veljajo kot komponente interoperabilnosti za infrastrukturo:

Oprema za vidno informiranje potnikov

Pripomočki za vstop

Tipke

Previjalnica

Otipni znaki

Avtomati za vozovnice

5.3.2   Železniški vozni park

Naslednje postavke veljajo kot komponente interoperabilnosti za železniški vozni park:

Moduli standardnih in univerzalnih sanitarij

Oprema za informiranje potnikov (zvočno in vidno)

Potniške alarmne naprave

Pripomočki za vstop

Tipke

Previjalnica

Vidni in otipni znaki

5.4   Zmogljivosti in specifikacije komponent

5.4.1   Infrastruktura

Predpisane lastnosti so navedene v ustreznih spodaj naštetih določbah oddelka 4.1.

Oprema za vidno informiranje potnikov (4.1.2.11.2 in Priloga N).

Pripomočki za vstop (4.1.2.21.2)

Reliefne tipke (4.1.2.4)

Previjalnica (4.1.2.7.2)

Otipne oznake (4.1.2.11)

Avtomati za vozovnice (4.1.2.9.2)

5.4.2   Železniški vozni park

Predpisane lastnosti so navedene v ustreznih, spodaj naštetih, določbah oddelka 4.2.

Moduli sanitarij (4.2.2.6)

Oprema za vidno informiranje potnikov (4.2.2.8.3 in Priloga N).

Potniške alarmne naprave: Alarmne naprave je mogoče upravljati z dlanjo in potrebna sila za upravljanje ne presega 30 N. Pripomočki za vstop (4.2.2.12.3)

Tipke: Potrebna sila za upravljanje tipk ne sme presegati 15 newtonov.

Previjalnica (4.2.2.6.3.2)

Vidne in otipne oznake (4.2.2.8.1, 4.2.2.8.2 in Priloga N)

6.   OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO

6.1.   Komponente interoperabilnosti

6.1.1   Ocena skladnosti (splošno)

Preden proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik na območju Skupnosti da komponento interoperabilnosti na trg, sestavi izjavo ES o skladnosti ali izjavo ES o primernosti za uporabo v skladu s členom 13(1) in poglavjem 3 Priloge IV k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES.

Ocena skladnosti komponente interoperabilnosti se opravlja po naslednjih modulih (opisani so v Prilogi F k tej TSI).

Moduli za komponente interoperabilnosti:

Modul A: Notranja kontrola proizvodnje za faze projektiranja, razvoja in proizvodnje

Modul A1: Notranja kontrola projektiranja z verifikacijo proizvoda za faze projektiranja, razvoja in proizvodnje

Modul B: Pregled tipa za fazi projektiranja in razvoja

Modul C: Skladnost s tipom za fazo proizvodnje

Modul D: Sistem vodenja kakovosti proizvodnje za fazo proizvodnje

Modul F: Verifikacija proizvoda za fazo proizvodnje

Modul H1: Celovit sistem vodenja kakovosti za faze projektiranja, razvoja in proizvodnje

Modul H2: Celovit sistem vodenja kakovosti s pregledom projekta za faze projektiranja, razvoja in proizvodnje

Modul V: Validacija tipa z obratovalnimi izkušnjami (Primernost za uporabo)

Če izbrani modul zahteva sodelovanje priglašenega organa,

—	proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti in pooblaščeni organ po zahtevah, opredeljenih v tej TSI, opredelita postopek odobritve in vsebino ocenjevanja;

—	za vsako komponento interoperabilnosti proizvajalec izbere priglašeni organ in ga pooblasti:

za ocenjevanje komponent interoperabilnosti podsistema železniškega voznega parka in/ali za ocenjevanje komponent interoperabilnosti infrastrukturnega podsistema.

6.1.2   Postopki ocenjevanja skladnosti (moduli)

Ocenjevanje skladnosti zajema faze in značilnosti, ki so označene z X v Tabeli D1 Priloge D k tej TSI. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti izbere enega od modulov ali kombinacijo modulov v naslednji tabeli 16, glede na obvezno komponento.

Tabela 16

Postopki ocenjevanja

Določba	Ocenjevane komponente	Modul A	Modul A1 (3)	Modul B + C	Modul B + D	Modul B + F	Modul H1 (3)	Modul H2
4.1.2.11.2 in 4.1.2.12.2	Oprema za vidno informiranje potnikov		X	X	X		X	X
4.1.2.21.2	Pripomočki za vstop		X		X	X	X	X
4.1.2.4	Reliefne tipke	X		X			X
4.1.2.7.2	Previjalnica	X		X			X
4.1.2.11	Otipne oznake	X		X			X
4.1.2.9.2	Avtomati za vozovnice	X		X			X
4.2.2.6	Moduli sanitarij		X	X	X		X	X
4.2.2.8	Oprema za vidno informiranje potnikov		X	X	X		X	X
4.2.2.3, 4.2.2.6 in 4.2.2.11	Potniške alarmne naprave	X		X			X
4.2.2.12.3	Pripomočki za vstop		X		X	X	X	X
4.2.2.4	Tipke	X		X			X
4.2.2.6.3.2	Previjalnica	X		X			X
4.2.2.8.1, 4.2.2.8.2 in Priloga N	Vidne in otipne oznake	X		X			X

6.1.3   Inovativne rešitve

Če se predlaga inovativna rešitev za komponento interoperabilnosti, opredeljeno v oddelku 5.2, proizvajalec ali njegov pooblaščeni predstavnik s sedežem v Skupnosti opiše odstopanja od ustrezne določbe TSI in opis predloži Evropski agenciji za železniški promet (ERA). ERA dopolni ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije za vmesnike komponent ter razvije metode ocenjevanja.

Ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije za vmesnike ter metode ocenjevanja se vključijo v TSI v postopku revizije.

Po začetku veljavnosti sklepa Komisije, sprejetega v skladu s členom 21(2) Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, se inovativna rešitev lahko uporablja pred vključitvijo v TSI.

6.1.4   Ocena primernosti za uporabo

Ocena primernosti za uporabo po postopku validacije tipa z obratovalnimi izkušnjami (modul V), opisanem v Prilogi F k tej TSI, je potrebna za naslednje komponente interoperabilnosti:

Jih ni.

6.2   Podsistemi

6.2.1   Ocena skladnosti (splošno)

V skladu s Prilogo VI k Direktivi 96/48/ES glavni izvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti (vlagatelj) priglašenemu organu, ki ga izbere sam, predloži zahtevek za oceno skladnosti podsistema železniškega voznega parka ali infrastrukture.

Proizvajalčeva predložitev zahtevka za oceno skladnosti železniškega voznega parka ostaja odprta točka (glej DV11, vprašanje 3).

Ta priglašeni organ je moral biti priglašen za ocenjevanje podsistema železniškega voznega parka ali infrastrukture.

Vlagatelj sestavi izjavo ES o verifikaciji v skladu s členom 18(1) in Prilogo VI k Direktivi 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES:

Ta izjava ES o verifikaciji je potrebna za pridobitev soglasja za začetek uporabe podsistema.

Ocena skladnosti podsistema se opravi po enem od naslednjih modulov ali po kombinaciji modulov po določbi 6.2.2 in Prilogi E k tej TSI (Moduli so opisani v Prilogi F k tej TSI.)

Moduli za verifikacijo ES podsistemov

Modul SB: Pregled tipa za fazi projektiranja in razvoja

Modul SD: Sistem vodenja kakovosti proizvodnje za fazo proizvodnje

Modul SF: Verifikacija proizvoda za fazo proizvodnje

Modul SG: Verifikacija enote

Modul SH2: Celovit sistem vodenja kakovosti s pregledom projektiranja za faze projektiranja, razvoja in proizvodnje

Postopek odobritve in vsebino ocenjevanja opredelita skupaj vlagatelj in priglašeni organ v skladu z zahtevami, opredeljenimi v tej TSI, in v skladu s pravili iz oddelka 7 te TSI.

6.2.2   Postopki ocenjevanja skladnosti (moduli)

Vlagatelj izbere en modul ali kombinacijo modulov iz tabele 17.

Tabela 17

Postopki ocenjevanja

Podsistem, ki se ocenjuje	Modul SB + SD	Modul SB + SF	Modul SG	Modul SH2
Podsistem železniški vozni park	X	X		X
Infrastrukturni podsistem	X		X	X

Značilnosti podsistema, ki se ocenjujejo v posameznih fazah, so navedene v Prilogi E k tej TSI, in sicer v Tabeli E.1 za infrastrukturni podsistem in Tabeli E.2 za podsistem železniški vozni park. Vlagatelj potrdi, da je vsak proizvedeni podsistem skladen s tipom.

Značilnosti komponent interoperabilnosti, navedene v Tabeli D1 v Prilogi D, so navedene tudi v tabelah E.1 ali E.2 v Prilogi E. Ocena lastnosti temelji na izjavi ES o skladnosti komponente interoperabilnosti.

Ocenjevanje podsistema vzdrževanja je opisano v določbi 6.2.5.

6.2.3   Inovativne rešitve

Če podsistem vsebuje inovativno rešitev, opredeljeno v oddelku 4.1.1 ali 4.2.1, proizvajalec ali njegov pooblaščeni predstavnik s sedežem v Skupnosti navede odstopanja od ustreznih določb te TSI in jih predloži Evropski agenciji za železniški promet (ERA). ERA dopolni ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije za vmesnike te rešitve ter razvije metode ocenjevanja.

Ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije za vmesnike ter metode ocenjevanja se vključijo v TSI v postopku revizije.

Po začetku veljavnosti sklepa Komisije, sprejetega v skladu s členom 21(2) Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, se inovativna rešitev lahko uporablja pred vključitvijo v TSI.

6.2.4   Ocena vzdrževanja

V skladu s členom 18(3) Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, priglašeni organ sestavi tehnično dokumentacijo, ki vsebuje dokumentacijo o vzdrževanju. To pomeni, da priglašeni organ preveri predvsem:

—	obstoj dokumentacije o vzdrževanju,

—	obstoj postavk, navedenih v določbi 4.2.10.2 v TSI železniški vozni park za visoke hitrosti, v dokumentaciji o vzdrževanju za železniški vozni park,

ni pa mu treba preverjati veljavnosti vsebine dokumentacije o vzdrževanju.

Za oceno skladnosti vzdrževanja je odgovorna vsaka zadevna država članica.

Določba F.4 v Prilogi F (ki ostaja odprta točka) opisuje postopek, s katerim vsaka država članica preveri, ali ureditev vzdrževanja izpolnjuje določbe te TSI in zagotavlja upoštevanje osnovnih parametrov ter bistvenih zahtev v celotni življenjski dobi podsistema.

6.2.5   Ocena operativnih predpisov

V določbi 6.2.1 TSI za vodenje in upravljanje železniškega prometa v železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti piše, da za zdaj za noben element iz TSI vodenje in upravljanje železniškega prometa za konvencionalne hitrosti ni potrebno ločeno ocenjevanje, ki naj bi ga izvajal priglašeni organ.

V okviru TSI za osebe z omejeno mobilnostjo priglašeni organ ne preverja nobenega operativnega predpisa, čeprav so ti navedeni v določbi 4.1.4 ali 4.2.4.

6.2.6   Ocena posamičnih vozil

Če se železniški vozni park dostavlja kot posamična vozila, ne pa v fiksnih sestavah, se ta vozila ocenjujejo po ustreznih določbah te TSI, pri čemer ni potrebno, da bi imelo vsako vozilo prostore za invalidske vozičke, prostore, dostopne z invalidskimi vozički, ali univerzalne sanitarije.

Dokazati pa je treba, da so po sestavi v vlak izpolnjene zahteve vseh določb TSI za osebe z omejeno mobilnostjo.

6.3   Komponente interoperabilnosti brez izjave ES o skladnosti

6.3.1   Splošno

Za določen čas, imenovan „prehodno obdobje“, se lahko komponente interoperabilnosti brez izjave ES o skladnosti ali o primernosti za uporabo še naprej izjemoma vgrajujejo v podsisteme, pod pogojem, da so izpolnjene določbe iz tega oddelka.

6.3.2   Prehodno obdobje

Prehodno obdobje začne teči z začetkom veljavnosti te TSI in traja šest let.

Po koncu prehodnega obdobja pridobijo razen izjem iz oddelka 6.3.3.3 komponente interoperabilnosti pred vgradnjo v podsistem obvezno izjavo ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo.

6.3.3   Certificiranje podsistemov, ki vsebujejo necertificirane komponente interoperabilnosti, v prehodnem obdobju

6.3.3.1   Pogoji

V prehodnem obdobju lahko priglašeni organ izda certifikat o skladnosti za podsistem, čeprav nekatere komponente interoperabilnosti, vgrajene vanj, nimajo ustrezne izjave ES o skladnosti in/ali o primernosti za uporabo po tej TSI, če so izpolnjena naslednja tri merila:

—	priglašeni organ je preveril skladnost podsistema glede na zahteve, opredeljene v poglavju 4 te TSI, in

—	priglašeni organ z dodatnimi ocenami potrdi, da je skladnost in/ali primernost za uporabo komponente interoperabilnosti skladna z zahtevami poglavja 5, in

—	komponente interoperabilnosti, ki nimajo ustrezne izjave ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo, so se že uporabljale v podsistemih, ki so že začeli obratovati vsaj v eni državi članici pred začetkom veljavnosti te TSI.

Izjava ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo se za tako ocenjene komponente interoperabilnosti ne sestavlja.

6.3.3.2   Obvestilo

—	certifikat o skladnosti podsistema jasno navaja, katere komponente interoperabilnosti je priglašeni organ ocenil v okviru preverjanja podsistema,

—	izjava ES o preverjanju podsistema jasno navaja:

—	katere komponente interoperabilnosti so bile ocenjene kot deli podsistema,

—	potrdilo, da podsistem vsebuje komponente interoperabilnosti, enake tistim, ki so bile preverjene kot deli podsistema,

—	za komponente interoperabilnosti, za katere proizvajalec pred vgradnjo v podsistem ni predložil izjave ES o skladnosti in/ali primernosti pred uporabo, razloge, zakaj jih ni predložil.

6.3.3.3   Izvajanje med življenjsko dobo

Proizvodnja in/ali nadgradnja/prenova obravnavanega sistema se mora končati v šestih letih prehodnega obdobja. Kar zadeva življenjski cikel podsistema:

—	v prehodnem obdobju in

—	na odgovornost organa, ki je izdal izjavo ES o preverjanju podsistema,

se lahko komponente interoperabilnosti, ki nimajo izjave ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo, enakega tipa in ki jih izdela isti proizvajalec, uporabljajo za zamenjave v okviru vzdrževanja in kot nadomestni deli za podsistem.

Po koncu prehodnega obdobja in

—	do nadgradnje, prenove ali zamenjave podsistema in

—	na odgovornost organa, ki je izdal izjavo ES o preverjanju podsistema,

se lahko komponente interoperabilnosti, ki nimajo izjave ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo, enakega tipa in ki jih izdela isti proizvajalec, uporabljajo za zamenjave v okviru vzdrževanja.

6.3.4   Način spremljanja

V prehodnem obdobju država članica:

—	spremlja število in tipe komponent interoperabilnosti, uvedenih na trg v državi;

—	preverja, ali so pri podsistemih, predloženih v odobritev, navedeni proizvajalčevi razlogi, zakaj komponente interoperabilnosti niso certificirane,

—	obvešča Komisijo in druge države članice o necertificiranih komponentah interoperabilnosti in razlogih za to, da niso certificirane.

7.   IZVAJANJE TSI ZA OSEBE Z OMEJENO MOBILNOSTJO

To poglavje navaja strategijo za izvajanje TSI. Zlasti je treba določiti faze za izvedbo postopnega prehoda iz obstoječega stanja do končnega, ko bo skladnost s TSI postala standard. To poglavje temelji na potrebi po usklajevanju uvedbe TSI predvsem iz tehničnih in operativnih razlogov, ustrezno pa upošteva tudi analizo stroškov in koristi v skladu z ustreznimi določbami Direktive. Poleg tega se upošteva, da je včasih treba izvajanje določene TSI uskladiti z izvajanjem drugih TSI.

Pri izvajanju TSI se upošteva prehod železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti in omrežja za visoke hitrosti na polno interoperabilnost.

Da bi podprli ta prehod, omogočajo TSI postopno uporabo v več fazah ter izvajanje, usklajeno z drugimi TSI.

7.1   Uporaba te TSI pri novi infrastrukturi/novem železniškem voznem parku

7.1.1   Infrastruktura

Vidiki infrastrukture iz poglavij 2 do 6 te TSI in spodnje posebne določbe v celoti veljajo za novo infrastrukturo, ki se začenja uporabljati.

Ta določba TSI se ne uporablja za infrastrukturo, ki je predmet pogodb, podpisanih ali v zaključni fazi razpisnega postopka ob začetku veljavnosti te TSI.

Upravljavec infrastrukture, prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec postaje, odgovoren za železniško postajo, poskrbi za posvetovanja z upravljavci sosednje infrastrukture pri vseh novih gradnjah na postaji ali na sosednji infrastrukturi, tako da omogoči izpolnjevanje zahtev glede dostopnosti ne le na postaji, pač pa tudi na dostopih do nje.

7.1.2   Železniški vozni park

7.1.2.1   Splošno

Vidiki železniškega voznega parka iz poglavij 2 do 6 te TSI in spodnje posebne določbe v celoti veljajo za nov železniški vozni park, ki se začenja uporabljati.

Ta TSI se ne uporablja za nov železniški vozni park, ki je predmet pogodb, podpisanih ali v zaključni fazi razpisnega postopka ob začetku veljavnosti te TSI.

7.1.2.2   Novo izdelani železniški vozni park po novih projektih

7.1.2.2.1   Opredelitve

Za namen oddelka 7.1.1 in oddelka 7.1.2.1:

—	je faza A obdobje, ki se začne z določitvijo priglašenega organa in predložitvijo opisa železniškega voznega parka, ki se bo razvijal, izdelal ali nabavil, temu organu,

—	je faza B obdobje, ki se začne, ko priglašeni organ izda certifikat o tipskem pregledu ES, in konča z iztekom veljavnosti certifikata o tipskem pregledu ES.

7.1.2.2.2   Splošno

Izdajo

—	certifikata o pregledu tipa ali projekta ES za podsistem in/ali

—	certifikata o pregledu tipa ali projekta z vidika skladnosti in/ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti

lahko zahteva kateri koli vlagatelj, kakor je opredeljen v določbi 6.2.1 in 6.1.1.

Vlagatelj napove svojo namero, razviti in oceniti novo enoto železniškega voznega parka in/ali komponento interoperabilnosti, priglašenemu organu, ki ga izbere v skladu s poglavjem 6 te TSI. S to napovedjo vlagatelj predloži tudi opis enote železniškega voznega parka in/ali komponente interoperabilnosti, ki jo namerava razviti, izdelati ali nabaviti.

7.1.2.2.3   Faza A

Po določitvi priglašenega organa se osnova za certificiranje po TSI, veljavni na dan določitve za obravnavani železniški park, določi za sedemletno obdobje faze A, razen pri uporabi člena 19 Direktive 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES.

Ko med fazo A začne veljati revidirana različica TSI, vključno s to različico, je dovoljeno uporabiti novo revidirano različico v celoti ali po posameznih oddelkih, če se s tem strinjata vlagatelj in priglašeni organ. Tak dogovor se dokumentira.

Po pozitivni oceni priglašeni organ izda certifikat o pregledu tipa ali projekta ES za podsistem ali pa certifikat o pregledu tipa ali projekta glede skladnosti in/ali primernosti za uporabo za komponento interoperabilnosti.

7.1.2.2.4   Faza B

a)

Zahteve za podsistem Obdobje veljavnosti tega certifikata o pregledu tipa ali projekta za podsistem je sedemletno obdobje faze B, čeprav v tem obdobju začne veljati nova različica TSI, razen pri uporabi člena 19 Direktive 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES. V tem obdobju je dovoljeno začeti uporabljati železniški vozni park istega tipa brez ponovnega ocenjevanja tipa. Pred iztekom sedemletnega obdobja faze B se železniški vozni park oceni po takrat veljavni TSI glede zahtev, ki so se v primerjavi z osnovo certificiranja spremenile ali so bile dodane. — Če je zahtevano in odobreno odstopanje, obstoječi certifikat o pregledu tipa ali projekta ES ostane v veljavi za nadaljnje triletno obdobje faze B. Pred iztekom tega triletnega obdobja se postopek ocenjevanja in zahtevka za odobritev odstopanja lahko ponovi. — Če je projekt podsistema skladen, se veljavnost certifikata o verifikaciji ES na podlagi pregleda tipa ali pregleda projekta podaljša za nadaljnje sedemletno obdobje faze B. Če pred iztekom obdobja faze B ne začne veljati nobena nova različica TSI, ponovna ocena železniškega voznega parka ni potrebna, veljavnost certifikata pa se podaljša za nadaljnje sedemletno obdobje faze B.

b)

Zahteve za komponente interoperabilnosti Obdobje veljavnosti certifikata o pregledu tipa ali projekta ali o ustreznosti za uporabo je petletno obdobje faze B, čeprav v tem obdobju začne veljati nova različica TSI, razen pri uporabi člena 19 Direktive 96/48/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES. V tem obdobju je dovoljeno začeti uporabljati nove komponente interoperabilnosti istega tipa brez ponovnega ocenjevanja. Pred koncem petletnega obdobja faze B se komponenta oceni po takrat veljavni TSI glede zahtev, ki so se v primerjavi z osnovo certificiranja spremenile ali so bile dodane.

7.1.2.3   Železniški vozni park po obstoječih projektih

Za železniški vozni park, katerega projekti niso certificirani po tej TSI, veljajo pogoji, opisani v oddelku 7.5.2.

7.1.2.4   Prehodno obdobje

Državam članicam te TSI ni treba uporabljati v prehodnem obdobju, ki velja do 1. januarja 2010. Ta olajšava je omejena na naslednje primere:

—	za pogodbe, ki so ob začetku veljavnosti te TSI že podpisane ali v zaključni fazi razpisnega postopka, in za pogodbe z opcijami nakupa dodatnih vozil ali

—	za pogodbe za nakup novega železniškega voznega parka obstoječe tipske izvedbe, podpisane v tem prehodnem obdobju.

7.2   Revizija TSI

V skladu s členom 6(2) Direktive 2001/16/ES, kakor je spremenjena z Direktivo 2004/50/ES, je Agencija pristojna za pripravo revizije in posodabljanje TSI ter dajanje ustreznih priporočil odboru, navedenemu v členu 21 te direktive, da se upošteva tehnološki razvoj ali družbene zahteve. Poleg tega lahko na to TSI vplivata tudi postopno sprejemanje in revizija drugih TSI. Predlagane spremembe te TSI so predmet temeljitega pregleda, posodobljene TSI pa se objavijo približno vsaka 3 leta.

Agencija se obvesti o vseh inovativnih rešitvah, o katerih se razmišlja, da bi se v prihodnosti vključile v TSI.

7.3   Uporaba te TSI na obstoječi infrastrukturi/obstoječem železniškem voznem parku

Glede obstoječe infrastrukture in železniškega voznega parka ta TSI velja za sestavne dele, ki se prenavljajo ali nadgrajujejo v skladu s pogoji, predpisanimi v členu 14(3) Direktive.

7.3.1   Infrastruktura

Obstoječa infrastruktura je infrastruktura, ki na dan začetka veljavnosti te TSI že obratuje.

TSI za obstoječo infrastrukturo ne velja do njene prenove ali nadgradnje.

Ta TSI se ne uporablja za infrastrukturo, ki se prenavlja ali nadgrajuje po pogodbah, podpisanih ali v zaključni fazi razpisnega postopka ob začetku veljavnosti te TSI.

Upravljavec infrastrukture, prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec postaje, odgovoren za železniško postajo, poskrbi za posvetovanja z upravljavci sosednje infrastrukture pri vseh prenovah ali nadgradnjah na postaji ali na sosednji infrastrukturi, tako da omogoči izpolnjevanje zahtev glede dostopnosti ne le na postaji, ampak tudi na dostopih do nje.

Pri obstoječih postajah, katerih dnevni pretok potnikov, prihajajočih in odhajajočih, v 12-mesečnem povprečju znaša 1000 potnikov ali manj, pri prenovi ali nadgradnji ni treba zagotoviti dvigal ali klančin, ki bi bile potrebne za popolno skladnost s to določbo, če kaka postaja na razdalji do 50 km na isti progi zagotavlja popolnoma skladen dostop brez ovir. V takih okoliščinah zasnova postaje predvideva osnove za naknadno vgradnjo dvigal in/ali klančin, s katerimi bo dostopna vsem kategorijam oseb z omejeno mobilnostjo.

7.3.1.1   Splošno

Pri prenovi ali nadgradnji postavk te izpolnjujejo zahteve te TSI, razen naslednjih izjem:

Če dela pri prenovi ali nadgradnji infrastrukture vplivajo na vidik infrastrukture, ki ga ureja katera od določb te TSI za osebe z omejeno mobilnostjo, se taka dela ponovno ocenijo v skladu z ustrezno zahtevo TSI, pod naslednjimi pogoji:

Če dela, potrebna za uskladitev, zahtevajo konstrukcijske spremembe kakega nosilnega elementa, skladnost z določbami te TSI ni obvezna.

Sistemov in delov, ki jih program prenove ali nadgradnje ne zajema, v okviru tega programa ni treba uskladiti.

Če se v okviru prenove ali nadgradnje infrastruktura ponovno ocenjuje z vidika kake druge TSI, je ponovna ocena po tej TSI obvezna samo za tiste sisteme in dele, na katere dela neposredno vplivajo.

Infrastruktura se obravnava v dveh sklopih:

—	postajna poslopja (vključno s parkirišči, sanitarijami, potniško blagajno itd.);

—

peroni.

Pri prenovi ali nadgradnji katerega od sklopov ta vključuje dostop brez ovir (kjer pride v poštev), ki jo bo mogoče povezati z drugimi sklopi ob njihovi prenovi ali nadgradnji.

Normalna vzdrževalna dela na infrastrukturi ne zahtevajo ponovnega ocenjevanja po tej TSI.

7.3.1.2   Dostop brez ovir – splošno (4.1.2.4.1)

Skladnost z zahtevami v zvezi s širino in prostorom nad glavo nadhodov in podhodov pri obstoječih nadhodih in podhodih ni obvezna.

7.3.1.3   Geometrija nadhodov, stopnišč in podhodov (4.1.2.14 in 4.1.2.15)

Skladnost z zahtevami v zvezi s širino in prostorom nad glavo nadhodov, stopnišč in podhodov pri obstoječih nadhodih, stopniščih in podhodih ni obvezna.

7.3.1.4   Klančine, tekoče stopnice, dvigala in tekoče klančine (4.1.2.17)

Skladnost z zahtevami v zvezi s klančinami, tekočimi stopnicami, dvigali in tekočimi klančinami pri obstoječih klančinah, tekočih stopnicah, dvigalih in tekočih klančinah ni obvezna.

7.3.1.5   Širina in rob perona (4.1.2.19)

Pri peronih obstoječih postaj skladnost z zahtevami v zvezi z najmanjšo širino perona ni obvezna, če so vzrok za neskladnost ovire na peronu (npr. nosilni stebri, stopnišča ipd.), ki jih ni mogoče preprosto premakniti.

7.3.1.6   Višina in odmik perona (4.1.2.18)

Pri prenovljenih peronih skladnost z zahtevami glede višine in odmika perona ni obvezna, obvezna pa je pri nadgradnjah peronov.

7.3.1.7   Zgodovinske stavbe

Če je obstoječa postaja ali kak njen del razglašen(-a) za zgodovinsko stavbo in je zaščiten(-)a z nacionalno zakonodajo, si upravljavec infrastrukture prizadeva za uvedbo ukrepov iz te TSI. Če je mogoče dokazati, da bi s tem kršil nacionalno zakonodajo o zaščiti stavbe, izvedba ukrepov iz te TSI ni obvezna.

7.3.2   Železniški vozni park

Obstoječi železniški vozni park je železniški vozni park, ki ob začetku veljavnosti te TSI že obratuje ali je predmet že podpisane pogodbe ali pogodbe, ki je že v zaključni fazi razpisnega postopka.

TSI se ne uporablja za obstoječi železniški vozni park do njegove prenove ali nadgradnje.

Ta določba TSI se ne uporablja za železniški vozni park, ki se prenavlja ali nadgrajuje po pogodbah, podpisanih ali v zaključni fazi razpisnega postopka ob začetku veljavnosti te TSI.

7.3.2.1   Splošno

Če dela pri prenovi ali nadgradnji železniškega voznega parka vplivajo na vidik železniškega voznega parka, ki ga ureja katera od določb te TSI za osebe z omejeno mobilnostjo, je treba taka dela ponovno oceniti po ustreznih zahtevah TSI, pod naslednjimi pogoji:

Sistemov in delov, ki jih program prenove ali nadgradnje ne zajema, v okviru tega programa ni treba uskladiti.

Če se v okviru prenove ali nadgradnje vozilo ponovno ocenjuje z vidika kake druge TSI, je ponovna ocena po tej TSI obvezna samo za tiste sisteme in dele, na katere dela neposredno vplivajo.

Skladnost z vsebino te TSI ni obvezna, če bi dela, potrebna za zagotovitev skladnosti, zahtevala konstrukcijske spremembe nosilnih okvirov vrat (notranjih ali zunanjih), podvozja, varnostnih stebričkov, karoserije vozila, zaščite proti naletu, ali če bi zahtevala ponovno preverjanje konstrukcijske celovitosti v skladu z EN 12663:julij 2001 ali s kako drugo TSI.

7.3.2.2   Sedeži

Skladnost s določbo 4.2.2.1 glede držajev na hrbtnih naslonih sedežev je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji konstrukcije sedežev celotnega vozila.

Skladnost s določbo 4.2.2.2 glede zagotavljanja sedežev, rezerviranih za invalide, je obvezna le pri spremembi razporeda sedežev v celotnem vlaku, in če je to mogoče doseči brez zmanjšanja obstoječe kapacitete vlaka. V zadnjem primeru se zagotovi največje število sedežev, rezerviranih za invalide, pri katerem je še mogoče ohraniti obstoječo kapaciteto.

Skladnost z zahtevami v zvezi s prostorom nad glavo nad sedeži, rezerviranimi za invalide, ni obvezna, če je omejevalni dejavnik polica za prtljago, ki se v okviru prenove ali nadgradnje konstrukcijsko ne spreminja.

7.3.2.3   Prostori za invalidske vozičke

Skladnost z zahtevami glede prostorov za invalidske vozičke je obvezna le, če se v celotnem vlaku spreminja razpored sedežev. Če ni mogoče predelati vstopov ali prehodov tako, da bi omogočali dostop z invalidskim vozičkom, prostorov za invalidske vozičke ni treba zagotoviti niti pri spreminjanju razporeda sedežev.

Zagotovitev kontaktne naprave za primere sile v prostoru za invalidski voziček ni obvezna, če vozilo nima električnega komunikacijskega sistema, ki bi ga bilo mogoče prilagoditi tako, da bi lahko vanj vključili tako napravo.

7.3.2.4   Zunanja vrata

Skladnost z zahtevami označevanja zunanjosti vrat z znaki in vidnim razlikovanjem je obvezna le pri ponovnem barvanju vozila (ali dekoriranju).

Skladnost z zahtevami označevanja mesta vrat v notranjosti z vidnim razlikovanjem površine tal je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji talnih oblog.

Skladnost z zahtevo glede signalizacije odpiranja in zapiranja vrat je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji sistema upravljanja vrat.

Popolna skladnost z zahtevami glede položaja in osvetlitve komand vrat je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji sistema upravljanja vrat, če je mogoče komande prestaviti brez posegov v konstrukcijo vozila ali vrata. V tem primeru pa se prenovljene ali nadgrajene komande namestijo kolikor mogoče blizu predpisanemu položaju.

7.3.2.5   Notranja vrata

Skladnost z zahtevo glede sil, potrebnih za upravljanje vrat, in položaja komand je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji vrat, mehanizma vrat in/ali komand za upravljanje vrat.

Skladnost z zahtevo glede sinhroniziranega delovanja vrat med vozili in zaporednih povezovalnih vrat je obvezna le, če so vrata že avtomatska in se prenavlja ali nadgrajuje sistem upravljanja vrat in je vgrajen ustrezen komunikacijsko-krmilni sistem med vozili.

7.3.2.6   Razsvetljava

Skladnost z zahtevo glede osvetlitve stopnic v skladu z določbo 4.2.2.5 ob zunanjih vratih ni obvezna, če je mogoče dokazati, da električni sistem nima zadostne zmogljivosti za priključitev dodatnega bremena ali da take razsvetljave ni mogoče vgraditi brez konstrukcijskih sprememb vrat.

7.3.2.7   Sanitarije

Zagotovitev popolnoma skladnih univerzalnih sanitarij je obvezna le pri popolni prenovi ali nadgradnji obstoječih sanitarij, če je zagotovljen prostor za invalidski voziček in če je mogoče univerzalne sanitarije vgraditi brez konstrukcijskih sprememb karoserije vozila.

Zagotovitev kontaktne naprave za primere sile v prostoru univerzalnih sanitarij ni obvezna, če vozilo nima električnega komunikacijskega sistema, ki bi ga bilo mogoče prilagoditi tako, da bi lahko vanj vključili tako napravo.

7.3.2.8   Prehodi

Skladnost z zahtevami določbe 4.2.2.7 je obvezna le pri spremembah razporeda sedežev v celotnem vozilu, in če je zagotovljen prostor za invalidski voziček.

Skladnost z zahtevo glede prehoda med sosednjimi vozili je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji prehoda med vozili.

7.3.2.9   Informacije

Skladnost z zahtevami določbe 4.2.2.8.2.2 glede informacij o progi pri prenovi ali nadgradnji ni obvezna. Če pa se v okviru programa prenove ali nadgradnje vgrajuje avtomatski sistem informacij o progi, izpolnjuje zahteve iz navedene določbe.

Skladnost z drugimi deli določbe 4.2.2.8 je obvezna pri prenovi ali nadgradnji znakov ali notranje opreme vozila.

7.3.2.10   Spremembe višin

Skladnost z zahtevami določbe 4.2.2.9 ni obvezna pri prenovi ali nadgradnji; obvezno pa je pri prenovi ali nadgradnji materialov pohodnih površin namestiti kontrastni varnostni trak na čelu stopnice.

7.3.2.11   Držaji

Skladnost z zahtevami določbe 4.2.2.10 je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji obstoječih držajev.

7.3.2.12   Spalniki, dostopni z invalidskimi vozički

Skladnost z zahtevo po zagotovitvi spalnika, dostopnega z invalidskimi vozički, je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji obstoječih spalnikov.

Zagotovitev kontaktne naprave za primere nuje v oddelku spalnika, dostopnem z invalidskim vozičkom, ni obvezna, če vozilo nima električnega komunikacijskega sistema, ki bi ga bilo mogoče prilagoditi tako, da bi lahko vanj vključili tako napravo.

7.3.2.13   Položaji stopnic, stopnice in pripomočki za vstop

Skladnost z zahtevami določbe 4.2.2.12 pri prenovi ali nadgradnji ni obvezna, razen kadar se nameščajo premične stopnice ali drugi v vozilo vgrajeni pripomočki za vstop, ki so skladni z ustreznimi določbami v tem oddelku TSI.

Če se v okviru prenove ali nadgradnje zagotovi prostor za invalidske vozičke v skladu z določbo 4.2.23, je obvezno zagotoviti tudi pripomoček za vstop v skladu z določbo 4.2.2.12.4.

Odgovorni upravljavec infrastrukture (ali upravljavec postaje, če je ta odgovorni organ) in prevoznik v železniškem prometu se v skladu s členom 10(5) Direktive 91/440/EGS, kakor je nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/51/ES, pred začetkom uporabe prenovljenega ali nadgrajenega železniškega voznega parka dogovorita o tem, katera stran odgovarja za zagotavljanje pripomočkov za vstop, kjer so ti potrebni (določba 4.2.2.12.4). Odgovorni upravljavec infrastrukture (ali upravljavec postaje) in prevoznik v železniškem prometu zagotovita, da je dogovorjena delitev odgovornosti najbolj sprejemljiva in izvedljiva rešitev za vse.

7.4   Posebni primeri

7.4.1   Splošno

V posebnih primerih, navedenih v nadaljevanju, so dovoljene posebne določbe.

Ti posebni primeri spadajo v dve kategoriji: določbe veljajo bodisi stalno (primer „P“) bodisi začasno (primer „T“), V začasnih primerih je priporočeno, da se zadevne države članice uskladijo z ustreznim podsistemom bodisi do leta 2010 (primer „T1“), cilj, določen v Odločbi 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, bodisi do leta 2020 (primer „T2“).

7.4.1.1   Višina perona

Danska „P“

Na progah S-Bahn je dovoljena višina perona 920 mm nad gornjim robom tirnice.

Francija „P“

V omrežju Ile-de-France je dovoljena višina perona 920 mm nad gornjim robom tirnice.

Nemčija „P“

Na progah S-Bahn je dovoljena višina perona 960 mm nad gornjim robom tirnice.

Velika Britanija, Severna Irska in Irska „P“

Dovoljena je višina perona 915 mm nad gornjim robom tirnice.

Litva, Latvija in Estonija „P“

Samo pri infrastrukturi za konvencionalne hitrosti je dovoljena višina perona 200 mm ali 1 100 mm (+ 20 mm, – 50 mm) nad gornjim robom tirnice.

Poljska „P“

Na progah S-Bahn je dovoljena višina perona 960 mm nad gornjim robom tirnice.

Portugalska „P“

Pri obstoječi portugalski infrastrukturi za konvencionalne hitrosti je dovoljena višina perona 960 mm nad gornjim robom tirnice.

Na postajah in postajališčih, kjer se ustavljajo vlaki za dnevni prevoz na delo, je dovoljena višina perona 685 mm nad gornjim robom tirnice.

Opomba: Pragovi vrat pri novem železniškem voznem parku (za primestne in glavne proge) so projektirani tako, da so optimalni za vstopanje in izstopanje pri višini perona 900 mm.

Španija „P“

Pri peronih za dnevno vožnjo v službo in regionalni promet je dovoljena višina perona 680 mm nad gornjim robom tirnice.

Švedska „P“

Dovoljena je višina perona 580 mm in 730 mm nad gornjim robom tirnice.

Nizozemska „P“

Dovoljena je višina perona 840 mm nad gornjim robom tirnice.

7.4.1.2   Odmik perona

Irska „P“

Na ravni progi brez naklona bq0 = 1 561 mm.

Velika Britanija „P“

Odmik perona:

Na ravnih peronih brez naklona:

∞ ≥ R ≥ 360	360 ≥ R ≥ 160
bq0 = 1 447,5

Na progah, na katerih vozi Eurostar (razred 373), in na progah, kjer vozijo tovorni zabojniki 2,6 m.

∞ ≥ R ≥ 360	360 ≥ R ≥ 160
bq0 = 1 477,5

Na progah, kjer vozijo tovorni zabojniki 2,6 m

	∞ ≥ R ≥ 500	500 ≥ R ≥ 160
Notranja stran zavoja	bq0 = 1 447,5

	∞ ≥ R ≥ 360	360 ≥ R ≥ 160
Zunanja stran zavoja	bq0 = 1 447,5

Pri peronih višine 550 mm in 760 mm je odmik:

Belgija „P“

na zavoju s polmerom R, ki znaša 1 000 ≤ R < ∞ (m)

na zavoju s polmerom R, ki znaša R < 1 000 (m)

Italija „P“

Pri višini perona 550 mm

Finska „P“

Litva, Latvija in Estonija „P“

Samo pri infrastrukturi za konvencionalne hitrosti:

Pri višini perona 200 mm bq0 = 1 745 mm (+ 30 mm, – 25 mm).

Pri višini perona 1 100 mm bq0 = 1 920 mm (+ 30 mm, – 25 mm).

Severna Irska „P“

Na ravni progi brez naklona bq0 = 1 560 mm.

Poljska „P“

Portugalska „P“

Velja samo za vso obstoječo infrastrukturo za konvencionalne hitrosti.

Tirna širina (nazivna): 1 668 mm

Pri višini perona (h) 900 mm (700 mm < h ≤ 1 170 mm)

Pri višini perona (h) 685 mm (400 mm ≤ h ≤ 700 mm)

Španija „P“

Samo na delih omrežja s tirno širino 1 668 mm

Švedska „P“

7.4.1.3   Stopnice za vstop/izstop

7.4.1.3.1   Splošno

Če interoperabilni železniški vozni park obratuje na peronih, opisanih v posebnih primerih v določbi 7.4.1.2 za perone višine 550 mm ali 760 mm, se lahko dogovorjeni vrednosti δ h prišteje naslednja dodatna vrednost δ g .

Tabele navajajo tudi ustrezno vrednost b q0 .

Dodatna vrednost δ g za ravno progo brez naklona.

	Belgija „P“	Finska „P“	Italija „P“	Poljska „P“	Portugalska „P“ za perone 900 mm	Portugalska „P“ za perone 685 mm	Švedska „P“	Španija „P“	VB „P“
δg	0	150	11,5	75	+ 120 mm	+ 150 mm	20	70	- 202,5
bq0	1 650	1 800	1 661,5	1 725	1 770 mm	1 800 mm	1 670	1 720	1 447,5
Za dodatno mero s glej:		7.4.1.3.3			7.4.1.3.4	7.4.1.3.4			7.4.1.3.2

Dodatna vrednost δ g za R = 300 m

	Belgija „P“	Finska „P“	Italija „P“	Poljska „P“	Portugalska „P“ za perone 900 mm	Portugalska „P“ za perone 685 mm	Švedska „P“	Španija „P“	VB „P“
δg	54,5	257,5	11,5	195	+ 213 mm	+ 215 mm	Znotraj 144 Zunaj 123,5	70	Standardno -200 Eurostar -170
bq0	1 716,5	1 920	1 674	1 845	1 876 mm	1 878 mm	Znotraj 1 806,5 Zunaj 1 773,5	1 732,5	Standardno 1 462,5 Eurostar 1 492,5
Za dodatno mero s glej:		7.4.1.3.3			7.4.1.3.4	7.4.1.3.4			7.4.1.3.2

7.4.1.3.2   Poseben primer za železniški vozni park, ki obratuje v Veliki Britaniji „P“

Ker ima δg negativno vrednost, je treba prvo stopnico, opredeljeno v določbi 4.2.2.12.1, med vožnjo na britanskih progah odstraniti. V tem primeru je prva uporabna stopnica na britanskih progah skladna z naslednjo tabelo:

	δh mm	δv+ mm	δv- mm
na ravni progi brez naklona	200	230	160
na progi s polmerom zavoja 300 m, standardni primer	200	230	160
na progi s polmerom zavoja 300 m, primer Eurostar	255	230	160

7.4.1.3.3   Poseben primer za železniški vozni park, ki obratuje na Finskem „P“

Zaradi povečanja vrednosti δg je pri vožnji na finskih progah potrebna dodatna stopnica. V tem primeru je ta prva uporabna stopnica skladna z naslednjo tabelo in je taka, da največji konstrukcijski profil vozila izpolnjuje zahteve Priloge W k TSI za tovorne vagone:

	δh mm	δv+ mm	δv- mm
na ravni progi brez naklona	200	230	160
na progi s polmerom zavoja 300 m	410	230	160

7.4.1.3.4   Poseben primer za železniški vozni park, predviden za obratovanje na obstoječem portugalskem omrežju za konvencionalne hitrosti „P“

Zaradi zvečanja vrednosti δg in odstopanja višin peronov (900 mm in 685 mm) od standardnih višin peronov (760 mm in 550 mm) bo pri železniškem voznem parku, predvidenem za obratovanje na portugalskih progah, potrebna dodatna stopnica; prva uporabna stopnica je skladna z naslednjo tabelo in taka, da največji konstrukcijski profil vozila izpolnjuje zahteve prEN 15273-2:2005 – Železniške aplikacije – Profili – Del 2: Profil železniškega voznega parka – Priloga o portugalskih kinematičnih profilih (CP).

Pragovi vrat pri novem železniškem voznem parku (za primestne in glavne proge) so projektirani tako, da so optimalni za vstopanje in izstopanje pri višini perona 900 mm.

	δh mm	δv+ mm	δv- mm
na ravni progi brez naklona	200	230	160
na progi s polmerom zavoja 300 m	370	230	160

7.4.1.4   Prehodi

Poseben primer Velika Britanija, Severna Irska in Irska „P“

Zaradi svetlega profila ustroja, zavojev na progah in zato omejene širine vozil velja naslednje:

Prehod od točke vstopa do sedežev, rezerviranih za invalide, glede najmanjših mer izpolnjuje zahteve za splošni primer.

Glede prehoda do drugih sedežev ni posebnih zahtev za osebe z omejeno mobilnostjo.

7.4.1.5   Zvočni signali za vrata po poglavju 4.2.2.4.1 „P“

Posebni primer Nemčija:

Zaradi nižjih ravni hrupa pri sodobnih vlakih v Nemčiji jakost zvočnih signalov znaša najmanj 60 dB L(Aeg, T +/- 2. Lahko pa jakost zvočnega signala znaša 5 dB nad ravnijo hrupa v okolici.

7.4.1.6   Sedeži, rezervirani za invalide „P“

Posebna primera Nemčija in Danska

10 % vseh sedežev je rezerviranih za invalide. V vlakih s prostovoljno in obvezno rezervacijo je najmanj 20 % teh sedežev, rezerviranih za invalide, opremljenih s piktogrami, preostalih 80 % sedežev, rezerviranih za invalide, pa je mogoče rezervirati vnaprej.

V vlakih brez rezervacije sedežev so vsi sedeži, rezervirani za invalide, opremljeni s piktogrami za osebe z omejeno mobilnostjo v skladu s poglavjem 4.2.2.2.1.1.

7.4.1.7   Dostop brez ovir „P“ (določba 4.1.2.3.1)

Poseben primer Francija (samo omrežje Ile de France)

Pri novih, prenovljenih ali nadgrajenih postajah s pretokom manj kot 5 000 prihajajočih in odhajajočih potnikov na dan ni obvezno izpolnjevanje zahtev glede dvigal in/ali klančin na dostopu brez ovir, če kaka druga postaja na isti progi na območju znotraj 25 km zagotavlja dostop brez ovir. V takih okoliščinah zasnova nove postaje vsebuje osnove za naknadno vgradnjo dvigal in/ali klančin, s katerimi bo dostopna vsem kategorijam oseb z omejeno mobilnostjo.

7.4.1.8   Število potnikov

Poseben primer Avstrija „T1“

Zaradi načrta avstrijskih organov za hitro uvajanje v obdobju tega začasnega posebnega primera zahteve glede števila potnikov v določbah 7.1.1 in 7.3.1 (infrastruktura) ter 4.1.4 (operativni predpisi o dostopih brez ovir) veljajo samo za novo, prenovljeno ali nadgrajeno infrastrukturo postaj s povprečnim dnevnim pretokom odhajajočih in prihajajočih potnikov vsaj 2 000 na dan.

7.5   Vagoni, ki obratujejo po nacionalnih, dvostranskih, večstranskih ali mednarodnih sporazumih

7.5.1   Obstoječi sporazumi

Države članice v 6 mesecih po začetku veljavnosti te TSI obvestijo Komisijo o naslednjih sporazumih, po katerih obratuje železniški vozni park, ki ga ureja ta TSI (gradnja, prenova, nadgradnja, začetek obratovanja, vodenje in upravljanje železniškega voznega parka, kakor je opredeljeno v poglavju 2 te TSI):

—	nacionalni, dvostranski ali večstranski sporazumi med državami članicami in prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci železniške infrastrukture, sklenjeni bodisi na trajni bodisi na začasni osnovi, ki so nujni zaradi posebne ali lokalne narave nameravane prevozne storitve,

—	dvostranski ali večstranski sporazumi med prevozniki v železniškem prometu, upravljavci železniške infrastrukture ali med organi za varnost, ki zagotavljajo pomembne ravni lokalne ali regionalne interoperabilnosti,

—

mednarodni sporazumi med eno ali več državami članicami in vsaj eno tretjo državo ali med prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci železniške infrastrukture držav članic in vsaj enim prevoznikom v železniškem prometu ali upravljavcem železniške infrastrukture tretje države, ki zagotavljajo pomembne ravni lokalne ali regionalne interoperabilnosti.

Nadaljnje obratovanje/vzdrževanje železniškega voznega parka, ki ga urejajo ti sporazumi, se dovoli, če je skladen z zakonodajo Skupnosti.

Oceni se združljivost teh sporazumov z zakonodajo EU, vključno z načelom nediskriminacije, in zlasti združljivost s to TSI, Komisija pa bo sprejela potrebne ukrepe, kakor je na primer revizija te TSI, da bi se vključili morebitni posebni primeri ali prehodni ukrepi.

7.5.2   Prihodnji sporazumi

Pri vsakem prihodnjem sporazumu ali spremembi obstoječih sporazumov, zlasti takem, ki zajema nabavo železniškega voznega parka, ki ni projektiran v skladu s to TSI, se upošteva zakonodaja EU, zlasti ta TSI. Države članice o takih sporazumih/spremembah obvestijo Komisijo. Uporabi se isti postopek kakor v § 7.5.1.

7.6   Začetek uporabe infrastrukture in železniškega voznega parka

Če je dosežena skladnost s TSI za osebe z omejeno mobilnostjo in če je bila izjava ES o verifikaciji za infrastrukturo ali železniški vozni park izdana v kateri od držav članic v skladu s členom 16(1) Direktive 2001/16/ES, to vzajemno priznajo vse države članice.

Če prosijo za varnostno spričevalo po členu 10 Direktive 2004/49 (Del B spričevala) ali dovoljenje za začetek obratovanja po členu 14(1) Direktive 2001/16, lahko prevozniki v železniškem prometu prosijo za spričevalo/dovoljenje za začetek obratovanja za infrastrukturo ali železniški vozni park. Železniški vozni park se lahko združuje v skupine po serijah ali tipih.

Pri skupnem obratovanju infrastrukture in železniškega voznega parka se preverja njuna združljivost. To se lahko opravi z registri infrastrukture in registri železniškega voznega parka.

---

(1)  UL L 315, 3.12.2007, str. 14.

(2)  Za stopnice veljajo tudi normalna pravila za profile. Vrata torej ne morejo biti nameščena na nekaterih mestih na vozilu.

(3)  Modula A1 in H1 sta dovoljena za obstoječe rešitve samo pod pogoji, opredeljenimi v določbi 6.1.3.