25.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/31

(1)

Konvencija o varstvu Alp (v nadaljnjem besedilu „Alpska konvencija“) je bila sklenjena v imenu Evropske skupnosti s Sklepom 96/191/ES (2).

(2)

Svet je o podpisu Protokola „varstvo tal“, Protokola „energija“ in Protokola „turizem“ k Alpski konvenciji (v nadaljnjem besedilu „Protokoli“) v imenu Evropske skupnosti odločil s Sklepom 2005/923/ES (3).

(3)

Protokoli so pomemben korak za izvajanje Alpske konvencije, Evropska skupnost pa je zavezana ciljem te konvencije.

(4)

Ekonomski, socialni in ekološki čezmejni problemi Alp ostajajo velik izziv, s katerim se je treba spoprijeti na tem zelo občutljivem območju.

(5)

V alpski regiji bi bilo treba spodbujati in krepiti politike Skupnosti, in sicer zlasti na prednostnih področjih, kakor so opredeljena s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (4).

(6)

Eden od glavnih ciljev Protokola „varstvo tal“ je varovanje večnamenske vloge tal, ki naj temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Zato bi bilo treba trajno produktivnost tal zagotoviti v njihovi naravni vlogi shrambe naravne in kulturne zgodovine ter zato, da se zagotovi njihova raba v kmetijstvu in gozdarstvu, urejanju prostora in turizmu, za druge gospodarske uporabe, prevoz in infrastrukturo in kot vir surovin.

(7)

Vsak pristop k varovanju tal bi moral upoštevati veliko raznovrstnost regionalnih in lokalnih razmer v alpski regiji. Protokol „varstvo tal“ bi lahko pripomogel k izvajanju ustreznih ukrepov na nacionalni in regionalni ravni.

(8)

Zahteve iz Protokola „varstvo tal“, kot so spremljanje tal, opredelitev območij, ki jih ogroža erozija, poplave in drsenje tal, evidenca onesnaženih območij in vzpostavitev usklajenih podatkovnih zbirk, bi lahko bili pomembni elementi politike Skupnosti o varstvu tal, kot izhaja med drugim iz Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (5), Direktive Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (6), Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (7), Direktive Sveta 99/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (8), Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (9) in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (10).

(9)

Protokol „energija“ zahteva sprejem ustreznih ukrepov na področju varčevanja z energijo, proizvodnje energije, vključno s spodbujanjem obnovljivih virov energije, transporta energije, oskrbe z energijo in njene uporabe, in sicer z namenom spodbujanja razmer za trajnostni razvoj.

(10)

Določbe Protokola „energija“ so skladne s šestim okoljskim akcijskim programom Skupnosti glede boja proti podnebnim spremembam, kot tudi glede spodbujanja trajnostnega gospodarjenja in uporabe naravnih virov. Določbe Protokola so prav tako v skladu z energetsko politiko Skupnosti, kot izhaja iz Bele knjige z naslovom „Strategija Skupnosti in akcijski načrt“, Zelene knjige z naslovom „Na poti k evropski strategiji oskrbe z energijo“, Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (11), Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb (12) in Odločbe št. 1230/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: Inteligentna energija – Evropa (2003–2006) (13).

(11)

Odobritev Protokola „energija“ bi okrepila čezmejno sodelovanje s Švico, Lihtenštajnom in Monakom. To bi pripomoglo k zagotavljanju, da bi Evropska skupnost in regionalni partnerji zasledovali iste cilje, in k temu, da bi take pobude pokrivale celotno alpsko ekološko regijo.

(12)

Vseevropska energetska omrežja (TEN-E) bi morala biti obravnavana prednostno ter pri razvoju novih čezmejnih povezav, zlasti visokonapetostnih daljnovodov, bi bilo treba uporabljati usklajevalne in izvedbene ukrepe iz smernic TEN-E iz Odločbe št. 1229/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o določitvi vrste smernic za vseevropska energetska omrežja (14).

(13)

Evropska skupnost, njene države članice, Švica, Lihtenštajn in Monako so pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in Kjotskega protokola. UNFCCC in Kjotski protokol zahtevata, da pogodbenice oblikujejo, izvajajo, objavljajo in redno posodabljajo nacionalne in regionalne programe, ki vsebujejo ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb, in sicer tako, da pri toplogrednih plinih, ki jih ne nadzira Montrealski protokol, obravnavajo njihove antropogene emisije po virih ter zagotavljajo njihovo odstranjevanje prek ponorov.

(14)

Protokol „energija“ prispeva k izpolnitvi zahtev UNFCCC glede sprejetja ukrepov za olajšanje ustreznega prilagajanja podnebnim spremembam.

(15)

Turizem je v večjem delu Alp ekonomsko izredno pomemben sektor in je tesno povezan z okoljskimi in socialnimi vplivi ter od njih odvisen.

(16)

Ker je gorska regija enkratno in ekološko zelo občutljivo območje, je ravnotežje med ekonomskimi interesi, potrebami lokalnega prebivalstva in okoljskimi vprašanji izrednega pomena za trajnostni razvoj regije.

(17)

Turizem postaja vse bolj globalni pojav, hkrati pa odgovornost zanj ostaja prvenstveno na lokalni in regionalni ravni. S tem v zvezi so glede Skupnosti pomembni naslednji akti: Direktiva 85/337/EGS, Direktiva Sveta 92/43/EGS, Uredba (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (15), Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (16) in Resolucija Sveta z dne 21. maja 2002 o prihodnosti evropskega turizma (17). Skupaj z drugimi protokoli, ki lahko vplivajo na sektor turizma, bi morala Alpska konvencija in Protokol „turizem“ predstavljati okvirni instrument za spodbujanje in usklajevanje prispevkov zainteresiranih strani na regionalni in lokalni ravni, z namenom, da trajnostna usmeritev postane glavno vodilo za izboljšanje kakovosti turistične ponudbe alpske regije.

(18)

Splošni cilj Protokola „turizem“ je spodbujanje trajnostnega turizma, zlasti z zagotavljanjem, da se turistična dejavnost razvija in izvaja ob upoštevanju njenih vplivov na okolje. Zato Protokol vključuje posebne ukrepe in priporočila, ki se lahko uporabijo kot instrument za krepitev okoljskega vidika inovacij in raziskav, spremljanja in usposabljanja, upravljalnih orodij in strategij, načrtovanja in postopkov odobritve, povezanih s turizmom in zlasti njegovim kvalitetnim razvojem.

(19)

Pogodbenice Protokolov bi morale spodbujati ustrezno izobraževanje in usposabljanje, poleg tega pa bi morale spodbujati tudi razširjanje informacij, povezanih s cilji, ukrepi in izvajanjem Protokolov, v javnosti.

(20)

Primerno je, da Evropska skupnost Protokole odobri –