EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32004R0460

Uredba (ES) št. 460/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacijBesedilo velja za EGP.

OJ L 77, 13.3.2004, p. 1–11 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 01 Volume 005 P. 35 - 45
Special edition in Estonian: Chapter 01 Volume 005 P. 35 - 45
Special edition in Latvian: Chapter 01 Volume 005 P. 35 - 45
Special edition in Lithuanian: Chapter 01 Volume 005 P. 35 - 45
Special edition in Hungarian Chapter 01 Volume 005 P. 35 - 45
Special edition in Maltese: Chapter 01 Volume 005 P. 35 - 45
Special edition in Polish: Chapter 01 Volume 005 P. 35 - 45
Special edition in Slovak: Chapter 01 Volume 005 P. 35 - 45
Special edition in Slovene: Chapter 01 Volume 005 P. 35 - 45
Special edition in Bulgarian: Chapter 01 Volume 005 P. 18 - 28
Special edition in Romanian: Chapter 01 Volume 005 P. 18 - 28
Special edition in Croatian: Chapter 01 Volume 005 P. 58 - 68

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 18/06/2013; razveljavil 32013R0526

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/460/oj

32004R0460



Uradni list L 077 , 13/03/2004 str. 0001 - 0011


Uredba (ES) št. 460/2004 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 10. marca 2004

o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [1],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komunikacijska omrežja in informacijski sistemi so postali bistven dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Informatika in mreženje postajata povsod navzoči storitvi, tako kot sta to že oskrba z električno energijo ali vodo. Varnost komunikacijskih omrežij in informacijskih sistemov, zlasti njihova razpoložljivost, zato postaja vedno večja skrb družbe, nenazadnje zaradi možnih težav v ključnih informacijskih sistemih, ki so posledica kompleksnosti sistema, nesreč, napak in neupravičenih posegov, ki lahko vplivajo na fizične infrastrukture, ki opravljajo storitve, bistvene za dobrobit državljanov EU.

(2) Naraščanje števila kršitev varnosti je že povzročilo znatno finančno škodo, spodkopalo zaupanje uporabnikov in škodilo razvoju e-trgovine. Posamezniki, javne uprave in podjetja so se odzvali tako, da so razvili tehnologije varovanja in postopke upravljanja varnosti. Države članice so za večjo varnost omrežij in informacij v celotni družbi sprejele več ukrepov podpore, kot so akcije informiranja in raziskovalni projekti.

(3) Tehnološka kompleksnost omrežij in informacijskih sistemov, različnost izdelkov in storitev, ki so med seboj povezani, ter veliko število zasebnih in javnih akterjev, ki nosijo svoje odgovornosti, predstavljajo tveganje za slabitev nemotenega delovanja notranjega trga.

(4) Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) [3] določa naloge nacionalnih regulativnih organov, ki vključujejo pregledno medsebojno sodelovanje in sodelovanje s Komisijo za zagotovitev razvoja skladne regulativne prakse, prispevajo k visoki ravni varstva osebnih podatkov in zasebnosti ter zagotavljajo ohranitev integritete in varnosti javnih komunikacijskih omrežij.

(5) V veljavno zakonodajo Skupnosti sodijo tudi Direktiva 2002/20/ES [4], Direktiva 2002/22/ES [5], Direktiva 2002/19/ES [6], Direktiva 2002/58/ES [7], Direktiva 1999/93/ES [8], Direktiva 2000/31/ES [9], kot tudi Resolucija Sveta z dne 18. februarja 2003 o izvajanju akcijskega načrta eEvropa 2005 [10].

(6) Direktiva 2002/20/ES daje državam članicam pravico, da splošno odobritev lahko povežejo s pogoji glede varnosti javnih omrežij proti nedovoljenemu dostopu v skladu z Direktivo 97/66/ES [11].

(7) Direktiva 2002/22/ES zahteva, da države članice sprejmejo vse potrebno za zagotovitev celovitosti in razpoložljivosti javnega telefonskega omrežja na fiksnih lokacijah in da podjetja, ki opravljajo javno dostopne telefonske storitve na fiksnih lokacijah, sprejmejo vse potrebno za zagotovitev neprekinjenega dostopa med dežurstvom.

(8) Direktiva 2002/58/ES zahteva, da ponudnik javno razpoložljive elektronske komunikacijske storitve sprejme ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe in tako zagotovi varnost svojih storitev, zahteva pa tudi zaupnost sporočil in s tem povezanih podatkov o prometu. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov [12] zahteva od držav članic, da zagotovijo, da mora upravljavec izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje osebnih podatkov pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali slučajno izgubo, predelavo, nepooblaščenim posredovanjem ali dostopom, predvsem kadar obdelava vključuje prenos podatkov po omrežju ter proti vsem drugim nezakonitim oblikam obdelave.

(9) Direktiva 2002/21/ES in Direktiva 1999/93/ES vsebujeta določbe o standardih, ki jih je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Države članice uporabljajo tudi standarde mednarodnih organov in dejanske standarde, ki jih razvija globalna industrija. Nujno je, da Komisija in države članice spremljajo, kateri standardi ustrezajo zahtevam predpisov Skupnosti.

(10) Ti ukrepi na notranjem trgu zahtevajo od držav članic in Komisije različne oblike tehničnih in organizacijskih rešitev. Gre za tehnično celovite naloge, ki nimajo posameznih rešitev. Neenotna uporaba teh zahtev lahko vodi do neučinkovitih rešitev in povzroči ovire na notranjem trgu. Zato je treba na evropski ravni vzpostaviti strokovni center, ki bo zagotavljal smernice, svetovanje in, kadar bo pozvan, pomoč v okviru svojih ciljev, na katero se lahko oprejo Evropski parlament, Komisija ali pristojni organi, ki jih imenujejo države članice. Država članica kot pristojni organ lahko imenuje nacionalne regulativne organe, določene v Direktivi 2002/21/ES.

(11) Ustanovitev evropske agencije, to je Evropske agencije za varnost omrežij in informacij, v nadaljnjem besedilu "Agencija", ki naj deluje kot navezna točka in vzpostavi zaupanje zaradi svoje neodvisnosti, kakovostnega svetovanja in informacij, ki jih posreduje, preglednosti postopkov in metod dela ter vestnosti pri izvajanju dodeljenih nalog, bi lahko odgovorila na te potrebe. Agencija naj gradi na nacionalnih prizadevanjih in prizadevanjih Skupnosti in torej opravlja naloge v polnem sodelovanju z državami članicami in naj bo odprta za stike z industrijo in drugimi ustreznimi interesnimi skupinami. Ker so elektronska omrežja v veliki meri v zasebni lasti, mora Agencija graditi na prispevkih in sodelovanju zasebnega sektorja.

(12) Izvajanje nalog Agencije ne sme posegati v pristojnosti in nima prednosti, ne ovira ali se ne prekriva z ustreznimi pooblastili in nalogami, ki so dodeljene:

- nacionalnim regulativnim organom, določenim v direktivah, ki se nanašajo na elektronska komunikacijska omrežja in storitve, kot tudi Evropski skupini regulativnih organov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ustanovljeni s Sklepom Komisije 2002/627/ES [13] in Odborom za komunikacije iz Direktive 2002/21/ES,

- evropskim organom za standardizacijo, nacionalnim organom za standardizacijo in stalnemu odboru, kakor določa Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov [14],

- nadzornim organom držav članic glede varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in njihovim prostim pretokom.

(13) Za boljše razumevanje izzivov na področju varnosti omrežij in informacij mora Agencija analizirati sedanja in nastajajoča tveganja in v ta namen lahko zbira ustrezne podatke, predvsem s pomočjo vprašalnikov, ne da bi pri tem zasebnemu sektorju ali državam članicam naložila nove obveznosti glede pripravljanja podatkov. Nastajajoča tveganja je treba razumeti kot vprašanja, ki se že kažejo kot možna prihodnja tveganja za varnost omrežij in informacij.

(14) Zagotavljanje zaupnosti v omrežjih in informacijskih sistemih zahteva, da so posamezniki, podjetja in javne uprave zadovoljivo informirani, izobraženi in usposobljeni na področju varnosti omrežij in informacij. Vloga javnih organov je z informiranjem povečati ozaveščenost javnosti, malih in srednje velikih podjetij, gospodarskih družb, javne uprave, šol in univerz. Te ukrepe je treba še razvijati. Povečana izmenjava informacij med državami članicami bo olajšala take akcije ozaveščanja. Agencija mora zagotoviti svetovanje o najboljši praksi v zvezi z ozaveščanjem, usposabljanje in tečaje.

(15) Naloga Agencije je, da prispeva k visoki ravni varnosti omrežij in informacij v Skupnosti in k razvoju kulture varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja v Evropski uniji, in tako prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga.

(16) Učinkovita varnostna politika mora temeljiti na dobro razvitih metodah ocenjevanja tveganja, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Metode in postopki ocenjevanja tveganja se uporabljajo na različnih ravneh in nimajo skupne prakse glede učinkovite uporabe. Spodbujanje in razvoj najboljših praks ocenjevanja tveganj in interoperabilnih rešitev za obvladovanje tveganja v organizacijah javnega in zasebnega sektorja bo povečalo raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Evropi.

(17) Agencija mora pri svojem delu uporabljati rezultate tekočih dejavnosti raziskovanja, razvoja in tehnološkega ocenjevanja, predvsem tistih, ki se izvajajo v okviru različnih raziskovalnih pobud Skupnosti.

(18) Kadar je to primerno in koristno za področje delovanja, izpolnjevanje ciljev in nalog Agencije, ta lahko izmenjuje izkušnje in splošne informacije z organi in agencijami, ustanovljenimi v skladu s predpisi Evropske unije, ki urejajo varnost omrežij in informacij.

(19) Problemi varnosti omrežij in informacij so globalni. Za izboljšanje standardov varnosti, izboljšanje informacij in pospeševanje skupnega globalnega pristopa k vprašanjem varnosti omrežij in informacij je treba tesneje sodelovati na globalni ravni in s tem prispevati k razvoju kulture varnosti omrežij in informacij. Učinkovito sodelovanje s tretjimi državami in globalno skupnostjo je postalo naloga tudi na evropski ravni. V ta namen mora Agencija prispevati k naporom Skupnosti za sodelovanje s tretjimi državami in, kadar je to primerno, mednarodnimi organizacijami.

(20) Pri svojih dejavnostih mora Agencija posvetiti pozornost malim in srednje velikim podjetjem.

(21) Da se zagotovi izvrševanje nalog Agencije, morajo biti države članice in Komisija zastopane v upravi, ki so ji dane potrebne pristojnosti za pripravo proračuna, nadzor nad njegovim izvrševanjem, sprejemanje primernih finančnih predpisov, določitev preglednih postopkov odločanja Agencije, potrjevanje programa dela Agencije, sprejetje lastnega poslovnika in statuta Agencije, imenovanje in razrešitev izvršnega direktorja. Uprava mora zagotoviti, da Agencija opravlja naloge pod pogoji, ki ji omogočajo, da deluje v skladu s to uredbo.

(22) Stalna interesna skupina bi bila v pomoč pri vzdrževanju stalnega dialoga z zasebnim sektorjem, organizacijami potrošnikov in drugimi ustreznimi interesnimi skupinami. Stalna interesna skupina, ki jo ustanovi in ji predseduje izvršni direktor, naj bo usmerjena na vprašanja, ki so pomembna za vse interesne skupine in z njimi seznanja izvršnega direktorja. Kadar je to primerno in glede na dnevni red, izvršni direktor na sestanke skupine lahko povabi predstavnike Evropskega parlamenta in drugih ustreznih organov.

(23) Za nemoteno delovanje Agencije je treba izvršnega direktorja imenovati na podlagi odlik in dokumentiranih administrativnih in upravnih znanj pa tudi sposobnosti in izkušenj, pomembnih za varnost omrežij in informacij, svoje naloge mora opravljati popolnoma neodvisno in se prilagajati organiziranosti notranjega delovanja Agencije. V ta namen izvršni direktor po predhodnem posvetovanju s Komisijo in stalno interesno skupino pripravi osnutek programa dela Agencije in stori vse potrebno za zagotovitev pravilne izpolnitve programa dela Agencije, vsako leto pripravi osnutek splošnega poročila, ki se predloži Upravi, pripravi osnutek poročila o načrtu odhodkov in prihodkov Agencije in izvršuje proračun.

(24) Izvršni direktor mora imeti možnost ustanoviti priložnostne delovne skupine, ki obravnavajo predvsem znanstvena in tehnična vprašanja. Pri ustanavljanju priložnostnih delovnih skupin si mora izvršni direktor prizadevati za sodelovanje in aktiviranje ustreznega strokovnega znanja zasebnega sektorja. Priložnostne delovne skupine morajo Agenciji omogočiti dostop do najnovejših razpoložljivih informacij, da lahko odgovori na izzive varnosti, ki jih postavlja razvijajoča se informacijska družba. Agencija mora zagotoviti, da so njene priložnostne delovne skupine kompetentne in reprezentativne in vključujejo, kakor je to primerno glede na posebna vprašanja, predstavnike javnih uprav držav članic in zasebnega sektorja uporabnikov, vključno z industrijo, ter akademske strokovnjake s področja varnosti omrežij in informacij. Po potrebi lahko Agencija v delovne skupine vključi na zadevnem področju priznane kompetentne neodvisne strokovnjake. Strokovnjaki, ki sodelujejo v priložnostnih delovnih skupinah, ki jih organizira Agencija, ne smejo biti zaposleni v Agenciji. Stroške za strokovnjake krije Agencija v skladu z notranjimi pravili in veljavnimi finančnimi predpisi.

(25) Agencija uporablja ustrezne predpise Skupnosti, ki se nanašajo na javni dostop do dokumentov, določen v Uredbi (ES) št. 1049/2001 [15] Evropskega parlamenta in Sveta, in varstvom posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, določenim v Uredbi (ES) št. 45/2001 [16] Evropskega parlamenta in Sveta.

(26) V okviru področja delovanja, ciljev in opravljanja nalog mora Agencija predvsem ravnati v skladu z določbami, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti, pa tudi z nacionalno zakonodajo glede obravnavanja občutljivih dokumentov.

(27) Da se Agenciji zagotovi popolna avtonomnost in neodvisnost, mora imeti avtonomen proračun, katerega glavni prihodek je prispevek Skupnosti. Proračunski postopek Skupnosti se uporablja, v kolikor gre za kakršne koli subvencije, ki bremenijo splošni proračun Evropske unije. Poleg tega Računsko sodišče opravlja revizijo.

(28) Kadar je to potrebno in na podlagi sklenjenih dogovorov, ima Agencija lahko dostop do storitev tolmačenja, ki jih zagotovi Generalni direktorat za tolmačenje (DGI) Komisije ali službe za tolmačenje drugih institucij Skupnosti.

(29) Agencija se sprva ustanovi za omejeno obdobje, njeno delovanje pa se oceni z namenom odločiti, ali se njeno delovanje podaljša –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

ODDELEK 1

PODROČJE UPORABE, CILJI IN NALOGE

Člen 1

Področje uporabe

1. Za zagotovitev visoke in učinkovite ravni varnosti omrežij in informacij v Skupnosti in za razvoj kulture varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja Evropske unije ter s tem za prispevek k nemotenemu delovanju notranjega trga, se ustanovi Evropska agencija za varnost omrežij in informacij, v nadaljnjem besedilu "Agencija".

2. Agencija nudi podporo Komisiji in državam članicam in v ta namen sodeluje s poslovnim sektorjem, da jim pomaga izpolnjevati zahteve glede varnosti omrežij in informacij ter tako zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga, vključno z zahtevami, določenimi v veljavnih in predvidenimi v bodočih predpisih Skupnosti, kot je Direktiva 2002/21/ES.

3. Cilji in naloge Agencije ne posegajo v pristojnosti držav članic glede varnosti omrežij in informacij, ki ne sodijo v področje uporabe Pogodbe ES, kot so tiste iz naslovov V in VI Pogodbe o Evropski uniji, in v vsakem primeru glede dejavnosti, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, državno varnost (vključno z ekonomsko blaginjo države, kadar se vprašanja nanašajo na zadeve državne varnosti) ter na dejavnosti države na področjih kazenskega prava.

Člen 2

Cilji

1. Agencija krepi sposobnost Skupnosti, držav članic in, posledično, poslovnega sektorja, da preprečujejo, obravnavajo in se odzivajo na probleme varnosti omrežij in informacij.

2. Agencija nudi pomoč in svetuje Komisiji in državam članicam glede vprašanj, povezanih z varnostjo omrežij in informacij, ki sodijo v okvir njenih pristojnosti, določenih v tej uredbi.

3. Agencija razvija visoko raven strokovnega znanja na podlagi nacionalnih prizadevanj in prizadevanj Skupnosti. To strokovno znanje uporablja za spodbujanje širokega sodelovanja med aktivnimi udeleženci iz javnega in zasebnega sektorja.

4. Kadar jo Komisija pozove, ji Agencija pomaga pri tehničnem pripravljalnem delu za posodobitev in razvoj predpisov Skupnosti na področju varnosti omrežij in informacij.

Člen 3

Naloge

Za zagotovitev doseganja ciljev, določenih v členih 1 in 2, Agencija opravlja naslednje naloge:

(a) zbira ustrezne podatke za analiziranje trenutnih in nastajajočih tveganj ter zlasti na evropski ravni tistih, ki bi lahko vplivali na prožnost in razpoložljivost elektronskih komunikacijskih omrežij in na avtentičnost, celovitost in zaupnost po njih dobljenih in posredovanih informacij ter rezultate analiz predloži državam članicam in Komisiji;

(b) Evropskemu parlamentu, Komisiji, evropskim organom ali pristojnim nacionalnim organom, ki jih imenujejo države članice, svetuje in če je pozvana, pomaga v okviru svojih ciljev;

(c) krepi sodelovanje med različnimi aktivnimi udeleženci, ki delujejo na področju varnosti omrežij in informacij, med drugim tako, da redno organizira posvetovanja z industrijo, univerzami ter drugimi zadevnimi sektorji in vzpostavi mreže stikov za organe Skupnosti, organe javnega sektorja, ki jih imenujejo države članice, zasebni sektor in organizacije potrošnikov;

(d) olajša sodelovanje med Komisijo in državami članicami pri razvoju skupnih metodologij za preprečevanje, obravnavanje in odzivanje na vprašanja varnosti omrežij in informacij;

(e) prispeva k ozaveščanju in razpoložljivosti pravočasnih, objektivnih in celovitih informacij o vprašanjih varnosti omrežij in informacij za vse uporabnike, med drugim tako, da spodbuja izmenjavo trenutnih najboljših praks, vključno s postopkom za opozarjanje uporabnikov in skuša doseči sinergijo med pobudami javnega in zasebnega sektorja;

(f) Komisiji in državam članicam pomaga pri dialogu z industrijo glede obravnavanja težav, povezanih z varnostjo izdelkov strojne in programske opreme;

(g) sledi razvoju standardov za izdelke in storitve za varnost omrežij in informacij;

(h) Komisiji svetuje glede raziskav na področju varnosti omrežij in informacij ter glede učinkovite uporabe tehnologij za preprečevanje tveganj;

(i) pospešuje dejavnosti ocenjevanja tveganj, interoperabilnih rešitev za obvladovanje tveganja in študij rešitev za preprečevanje tveganj v organizacijah javnega in zasebnega sektorja;

(j) prispeva k prizadevanjem Skupnosti za sodelovanje s tretjimi državami in, kadar je to primerno, z mednarodnimi organizacijami za pospeševanje skupnega globalnega pristopa k vprašanjem varnosti omrežij in informacij, s čimer prispeva k razvoju kulture varnosti omrežij in informacij;

(k) samostojno opredeljuje lastna spoznanja, usmerja in svetuje o zadevah s področja svojega delovanja in v okviru ciljev.

Člen 4

Opredelitve pojmov

V tej uredbi naslednji pojmi pomenijo naslednje:

(a) "omrežje" pomeni prenosne sisteme in, kadar je to primerno, komutacijsko ali usmerjalno opremo in vse druge vire, ki omogočajo prenos signalov po žici, radiu, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, v obsegu, v katerem se uporabljajo za namene prenosa signalov, omrežji za radijsko in televizijsko radiodifuzijo ter kabelskimi televizijskimi omrežji, ne glede na vrsto prenesenih informacij;

(b) "informacijski sistem" pomeni računalniška in druga elektronska komunikacijska omrežja pa tudi elektronske podatke, ki so shranjeni, obdelani, dostopni ali se po njih prenašajo za namene njihovega delovanja, uporabe, varovanja in vzdrževanja;

(c) "varnost omrežij in informacij" pomeni zmožnost omrežja ali informacijskega sistema, da na dani ravni zaupanja prepreči slučajne dogodke ali nezakonita ali zlonamerna dejanja, ki ogrožajo razpoložljivost, avtentičnost, celovitost in zaupnost shranjenih ali prenesenih podatkov ter s tem povezanih storitev, ki jih ponujajo ali so dostopne preko teh omrežij in sistemov;

(d) "razpoložljivost" pomeni, da so podatki dostopni in storitve delujejo;

(e) "overitev" pomeni potrditev nedvoumne identifikacije subjektov ali uporabnikov;

(f) "celovitost podatkov" pomeni potrditev, da so poslani, prejeti ali shranjeni podatki popolni in nespremenjeni;

(g) "zaupnost podatkov" pomeni zaščito komunikacij ali shranjenih podatkov pred tem, da bi jih nepooblaščene osebe prestregle in se z njimi seznanile.

(h) "tveganje" pomeni verjetnost, da šibke točke sistema vplivajo na overitev ali razpoložljivost, avtentičnost, celovitost ali zaupnost podatkov, ki se obdelujejo ali posredujejo ter resnost posledic zaradi namerne ali nenamerne uporabe takih šibkih točk;

(i) "ocena tveganja" pomeni na znanstvenih spoznanjih in tehnologiji temelječ postopek, ki sestoji iz štirih stopenj, ki so identifikacija nevarnosti, opis nevarnosti, ocena izpostavljenosti in opis tveganja;

(j) "obvladovanje tveganj" pomeni od ocene tveganja ločen postopek, v katerem se v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi presojajo alternativne politike, obravnavajo ocena tveganja in drugi upravičeni dejavniki ter po potrebi izberejo ustrezne možnosti za preprečevanje in nadzor;

(k) "kultura varnosti omrežij in informacij" ima enak pomen kot v OECD smernicah za varnost informacijskih sistemov in omrežij z dne 25. julija 2002 in v Resoluciji Sveta z dne 18. februarja 2003 o evropskem pristopu h kulturi varnosti omrežij in informacij [17].

ODDELEK 2

ORGANIZACIJA

Člen 5

Organi Agencije

Agencija ima:

(a) upravo;

(b) izvršnega direktorja; in

(c) stalno interesno skupino.

Člen 6

Uprava

1. Upravo sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, trije predstavniki, ki jih imenuje Komisija in trije predstavniki, ki jih predlaga Komisija, imenuje pa Svet in nimajo pravice do glasovanja, vsak od njih pa zastopa naslednje skupine:

(a) industrijo informacijske in komunikacijske tehnologije;

(b) skupine potrošnikov;

(c) akademske strokovnjake s področja varnosti omrežij in informacij.

2. Člani uprave so imenovani na podlagi stopnje ustreznih izkušenj in strokovnega znanja s področja varnosti omrežij in informacij. Člane lahko nadomeščajo namestniki, imenovani sočasno.

3. Uprava izmed svojih članov izvoli predsednika/predsednico in namestnika/namestnico predsednika za obdobje dveh let in pol z možnostjo ponovne izvolitve. Namestnik/namestnica predsednika ex officio nadomešča predsednika/predsednico, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

4. Uprava sprejme svoj poslovnik na podlagi predloga Komisije. Če ni drugače določeno, uprava sprejema odločitve z večino glasov članov, ki imajo pravico do glasovanja.

Dvotretjinska večina glasov članov s pravico do glasovanja se zahteva za sprejetje poslovnika, statuta Agencije, proračuna, letnega programa dela ter za imenovanje in razrešitev izvršnega direktorja.

5. Upravo skliče predsednik/predsednica. Uprava se redno sestaja dvakrat letno. Sestaja se tudi na izrednih sestankih, ki jih skliče predsednik/predsednica ali pa se le-ti skličejo na zahtevo najmanj tretjine članov, ki imajo pravico do glasovanja. Izvršni direktor sodeluje na sestankih uprave, nima pa pravice do glasovanja in zagotavlja opravljanje strokovno-administrativnih nalog.

6. Uprava sprejme statut Agencije na podlagi predloga Komisije. Statut se objavi.

7. Uprava opredeli splošne usmeritve delovanja Agencije. Zagotovi, da Agencija dela v skladu z načeli, določenimi v členih 12 do 14 in 23. Zagotovi tudi, da je delo Agencije skladno z dejavnostmi držav članic in Skupnosti.

8. Uprava vsako leto pred 30. novembrom in po prejemu mnenja Komisije sprejme program dela Agencije za naslednje leto. Zagotovi, da je program dela skladen s področjem delovanja Agencije, njenimi cilji in nalogami, pa tudi s prednostnimi nalogami zakonodaje in politik Skupnosti na področju varnosti omrežij in informacij.

9. Uprava vsako leto pred 31. marcem sprejme splošno poročilo o dejavnostih Agencije za preteklo leto.

10. Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme uprava po posvetovanju s Komisijo. Ne smejo odstopati od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti [18], razen če je tako odstopanje izrecno potrebno zaradi delovanja Agencije in Komisija s tem predhodno soglaša.

Člen 7

Izvršni direktor

1. Agencijo vodi njen izvršni direktor/direktorica, ki je pri opravljanju nalog neodvisen/neodvisna.

2. Izvršnega direktorja imenuje uprava iz seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija po javnem natečaju, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije in po razpisu za prijavo interesa objavljenem drugje. Izvršni direktor je imenovan na podlagi odlik in dokumentiranih administrativnih in upravnih znanj, pa tudi sposobnosti in izkušenj, pomembnih za varnost omrežij in informacij. Pred imenovanjem se kandidata, ki ga predlaga uprava, nemudoma povabi, da poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Evropski parlament ali Svet lahko kadarkoli povabita izvršnega direktorja na zaslišanje o katerikoli zadevi, povezani z dejavnostmi Agencije. Uprava lahko izvršnega direktorja razreši s funkcije.

3. Mandat izvršnega direktorja traja največ pet let.

4. Izvršni direktor je odgovoren za:

(a) upravljanje Agencije;

(b) pripravo predloga programa dela Agencije po predhodnem posvetovanju s Komisijo in stalno interesno skupino,

(c) izvrševanje programa dela in odločitev, ki jih sprejme uprava;

(d) zagotavljanje, da Agencija opravlja naloge v skladu z zahtevami tistih, ki uporabljajo njene storitve, predvsem v zvezi z ustreznostjo storitev, ki jih nudi;

(e) pripravo osnutka poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije in izvrševanje proračuna;

(f) vse kadrovske zadeve,

(g) razvijanje in ohranjanje stika z Evropskim parlamentom in za zagotavljanje rednega dialoga s pristojnimi odbori;

(h) razvijanje in ohranjanje stika s poslovnim sektorjem in organizacijami potrošnikov za zagotavljanje rednega dialoga z ustreznimi interesnimi skupinami;

(i) predsedovanje stalni interesni skupini.

5. Izvršni direktor vsako leto predloži upravi v potrditev:

(a) osnutek splošnega poročila, ki vključuje vse aktivnosti Agencije v predhodnem letu;

(b) osnutek programa dela.

6. Po tem ko uprava sprejme program dela, ga izvršni direktor pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in državam članicam ter poskrbi za njegovo objavo.

7. Po tem ko uprava sprejme splošno poročilo, ga izvršni direktor pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter poskrbi za njegovo objavo.

8. Kadar je to potrebno in v okviru področja delovanja Agencije, njenih ciljev in nalog, izvršni direktor lahko po posvetovanju s stalno interesno skupino ustanovi priložnostne delovne skupine, v katere so vključeni strokovnjaki. O tem ustrezno obvesti upravo. Postopki, ki se nanašajo predvsem na sestavo, imenovanje strokovnjakov s strani izvršnega direktorja in delovanje priložnostnih delovnih skupin se določijo v statutu Agencije.

Če se ustanovijo, priložnostne delovne skupine obravnavajo predvsem tehnična in znanstvena vprašanja.

Člani uprave ne smejo biti člani priložnostnih delovnih skupin. Njihovim sestankom lahko prisostvujejo predstavniki Komisije.

Člen 8

Stalna interesna skupina

1. Izvršni direktor ustanovi stalno interesno skupino, v kateri so strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne interesne skupine, kot je industrija informacijskih in komunikacijskih tehnologij, skupine potrošnikov in akademski strokovnjaki s področja varnosti omrežij in informacij.

2. Postopki, ki se nanašajo predvsem na število, sestavo, imenovanje članov s strani izvršnega direktorja in delovanje skupine se določijo v statutu Agencije in objavijo.

3. Skupini predseduje izvršni direktor. Mandat članov traja dve leti in pol. Člani uprave ne smejo biti člani skupine.

4. Predstavniki Komisije lahko prisostvujejo na sestankih in sodelujejo pri delu skupine.

5. Skupina lahko svetuje izvršnemu direktorju pri opravljanju njegovih nalog po tej uredbi, pri pripravi predloga programa dela Agencije, pa tudi pri zagotavljanju komunikacije z ustreznimi interesnimi skupinami o vseh vprašanjih, povezanih s programom dela.

ODDELEK 3

DELOVANJE

Člen 9

Program dela

Delovanje Agencije temelji na izvrševanju programa dela, sprejetega v skladu s členom 6(8). Program dela Agenciji ne preprečuje, da bi začela z nepredvidenimi dejavnostmi, ki sodijo na področje njenega delovanja in med njene cilje ter so v okviru sredstev proračuna.

Člen 10

Zahteve, naslovljene na Agencijo

1. Zahteve za svetovanje in pomoč, ki sodijo na področje delovanja Agencije, med njene cilje in naloge, se naslovijo na izvršnega direktorja, priloži se jim osnovne informacije, ki razlagajo vprašanje, ki naj se obravnava. Izvršni direktor obvesti Komisijo o prejetih zahtevah. Če Agencija zavrne zahtevo, mora to obrazložiti.

2. Zahteve iz odstavka 1 lahko dajo:

(a) Evropski parlament;

(b) Komisija;

(c) vsi pristojni organi, ki jih imenuje država članica, kot je nacionalni regulativni organ, opredeljen v členu 2 Direktive 2002/21/ES.

3. Praktične rešitve za uporabo odstavkov 1 in 2 predvsem glede vložitve, določitve prednosti, nadaljnjega postopanja pa tudi informacij uprave v zvezi z zahtevami, naslovljenimi na Agencijo, določi uprava v statutu Agencije.

Člen 11

Izjava o interesu

1. Izvršni direktor in iz držav članic začasno napoteni uradniki dajo izjavo o zavezi in izjavo o interesu, v kateri navedejo, da nimajo nobenih neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Izjave so pisne.

2. Zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v priložnostnih delovnih skupinah, dajo na vsakem sestanku izjavo o kakršnih koli interesih, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost pri obravnavi točk dnevnega reda.

Člen 12

Preglednost

1. Agencija zagotovi, da je opravljanje njenih aktivnosti pregledno in v skladu s členoma 13 in 14.

2. Agencija zagotovi, da dobijo javnost in vse interesne skupine objektivne, zanesljive in lahko dostopne informacije, kadar je to primerno, predvsem v zvezi z rezultati njenega dela. Javno objavi tudi izjave o interesu, ki jih dajo izvršni direktor in iz držav članic začasno napoteni uradniki, pa tudi izjave o interesu, ki jih dajo strokovnjaki pri obravnavi točk dnevnega reda na sestankih priložnostnih delovnih skupin.

3. Uprava lahko na predlog izvršnega direktorja dovoli, da zainteresirane stranke kot opazovalci sodelujejo pri nekaterih aktivnostih Agencije.

4. Agencija v statutu določi praktične rešitve za uporabo pravil preglednosti iz odstavkov 1 in 2.

Člen 13

Zaupnost

1. Brez poseganja v člen 14 Agencija tretjim osebam ne sme razkriti nobenih informacij, ki jih obdeluje ali prejme, za katere se zahteva zaupna obravnava.

2. Člani uprave, izvršni direktor, člani stalne interesne skupine, zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v priložnostnih delovnih skupinah in zaposleni v Agenciji, vključno z iz držav članic začasno napotenimi uradniki morajo tudi po izteku svojih dolžnosti spoštovati zahteve glede zaupnost v skladu s členom 287 Pogodbe.

3. Agencija v statutu določi praktične rešitve za uporabo pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

Člen 14

Dostop do dokumentov

1. Uredba (ES) št. 1049/2001 se uporablja za dokumente, ki jih hrani Agencija.

2. Uprava sprejme ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 v šestih mesecih po ustanovitvi Agencije.

3. Na odločitve, ki jih sprejme Agencija v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je možna pritožba pri varuhu človekovih pravic po členu 195 Pogodbe ali pred Sodiščem Evropskih skupnosti po členu 230 Pogodbe.

ODDELEK 4

FINANČNE DOLOČBE

Člen 15

Sprejetje proračuna

1. Prihodki Agencije sestavlja prispevek Skupnosti in vsi prispevki tretjih držav, ki sodelujejo pri delu Agencije, kakor predvideva člen 24.

2. Odhodki Agencije vključujejo kadre, administrativno in tehnično podporo, infrastrukturo in odhodke, ki nastanejo pri poslovanju ter izdatke, ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih s tretjimi strankami.

3. Izvršni direktor vsako leto do 1. marca pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto in ga pošlje upravi skupaj z osnutkom kadrovskega načrta.

4. Prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.

5. Uprava na podlagi osnutka poročila o načrtu prihodkov in odhodkov, ki ga pripravi izvršni direktor, vsako leto pripravi poročilo o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

6. To poročilo o načrtu, ki vključuje osnutek kadrovskega načrta in začasni program dela, uprava najkasneje do 31. marca pošlje Komisiji in državam, s katerimi je Skupnost sklenila sporazume v skladu s členom 24.

7. Komisija pošlje to poročilo o načrtu Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu oba "proračunski organ") skupaj s predhodnim osnutkom splošnega proračuna Evropske unije.

8. Na podlagi poročila o načrtu Komisija v predhodni osnutek splošnega proračuna Evropske unije vnese po njenem mnenju za kadrovski načrt potrebne ocene in znesek subvencije, ki bremenijo splošni proračun, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.

9. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Agenciji.

Proračunski organ potrdi kadrovski načrt Agencije.

10. Uprava sprejme proračun Agencije. Ta postane dokončen po končnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Kadar je to primerno, se proračun Agencije ustrezno prilagodi. Uprava ga nemudoma pošlje Komisiji in proračunskemu organu.

11. Uprava čim prej obvesti proračunski organ o tem, da namerava izvesti projekt, ki ima lahko znatne finančne posledice za financiranje proračuna, predvsem o kakršnem koli projektu, ki se nanaša na premoženje kot je najem ali nakup zgradb. O tem obvesti Komisijo.

Kadar eden od proračunskih organov obvesti o svoji nameri, da bo dal mnenje, to mnenje pošlje upravi v roku šestih tednov po datumu uradnega obvestila o projektu.

Člen 16

Boj proti goljufijam

1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) [19].

2. Agencija pristopi k Medinstitucionalnem sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije ter Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) [20] in nemudoma izda ustrezne predpise, ki veljajo za vse zaposlene v Agenciji.

Člen 17

Izvrševanje proračuna

1. Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2. Notranji revizor Komisije izvaja glede Agencije enaka pooblastila kakor glede služb Komisije.

3. Računovodja Agencije pošlje računovodji Komisije najkasneje do 1. marca po vsakem proračunskem letu začasne računovodske izkaze skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovanju za navedeno proračunsko leto. Računovodja Komisije konsolidira začasne računovodske izkaze institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [21] (v nadaljnjem besedilu splošna finančna uredba).

4. Računovodja Komisije pošlje najkasneje do 31. marca po vsakem proračunskem letu Računskemu sodišču začasne računovodske izkaze Agencije skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovanju za navedeno proračunsko leto. Poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovanju za proračunsko leto se pošlje tudi proračunskemu organu.

5. Po prejemu ugotovitev Računskega sodišča o začasnih računovodskih izkazih Agencije v skladu s členom 129 splošne finančne uredbe izvršni direktor na lastno odgovornost oblikuje dokončne računovodske izkaze Agencije in jih predloži v mnenje upravi.

6. Uprava poda mnenje o dokončnih računovodskih izkazih Agencije.

7. Izvršni direktor pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču najkasneje do 1. julija po vsakem proračunskem letu dokončne računovodske izkaze skupaj z mnenjem uprave.

8. Dokončni računovodski izkazi se objavijo.

9. Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču najkasneje do 30. septembra odgovor na njegove ugotovitve. Ta odgovor pošlje tudi upravi.

10. Na zahtevo Evropskega parlamenta mu izvršni direktor predloži vse informacije, ki so potrebne za nemoteno uporabo postopka razrešnice glede zaključnega računa za zadevno proračunsko leto, kakor je določeno v členu 146(3) splošne finančne uredbe.

11. Evropski parlament da na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, izvršnemu direktorju pred 30. aprilom leta N + 2 razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N.

ODDELEK 5

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 18

Pravni položaj

1. Agencija je organ Skupnosti. Je pravna oseba.

2. V vsaki državi članici Agencija uživa kar najširšo pravno sposobnost, ki jo njeni zakoni dajejo pravnim osebam. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine in z njimi razpolaga in je lahko stranka v pravnih postopkih.

3. Agencijo zastopa njen izvršni direktor.

Člen 19

Zaposleni

1. Za zaposlene v Agenciji, vključno z njenim izvršnim direktorjem, veljajo pravila in predpisi, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti.

2. Brez poseganja v člen 6 ima Agencija glede zaposlenih v njej pooblastila, ki so po Kadrovskih predpisih dodeljena organu za imenovanja in po pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev organu za sklepanje pogodb.

Agencija lahko zaposli tudi iz držav članic za določen čas napotene uradnike, največ za pet let.

Člen 20

Posebne pravice in imunitete

Za Agencijo velja Protokol o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti.

Člen 21

Odgovornost

1. Pogodbena odgovornost Agencije se določa po pravu, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

Sodišče Evropskih skupnosti ima stvarno sodno pristojnost za izrekanje sodb na podlagi vsake arbitražne klavzule, ki jo vsebujejo pogodbe, ki jih je sklenila Agencija.

2. Pri nepogodbeni obveznosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, skupnim zakonom držav članic, nadomesti vsakršno škodo, ki jo pri izvajanju svojih nalog povzroči Agencija ali njeni uslužbenci.

Sodišče je pristojno za vse spore v zvezi z odškodnino za vsakršno tako škodo.

3. Osebno odgovornost uslužbencev v Agenciji urejajo ustrezni pogoji, ki veljajo za zaposlene v Agenciji.

Člen 22

Jeziki

1. Za Agencijo veljajo določbe iz Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti [22]. Države članice in drugi organi, ki jih imenujejo, se na Agencijo lahko obrnejo v jeziku Skupnosti, ki ga izberejo, in v njem dobijo tudi odgovor.

2. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center organov Evropske unije [23].

Člen 23

Varstvo osebnih podatkov

Pri obdelavi podatkov, ki se nanašajo na posameznike, za Agencijo veljajo določbe Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 24

Sodelovanje tretjih držav

1. Agencija omogoča sodelovanje državam, ki so z Evropsko skupnostjo sklenile sporazume, s katerimi so sprejele ali uporabljajo predpise Skupnosti s področja iz te Uredbe.

2. Na podlagi ustreznih določb teh sporazumov se vzpostavi ureditev, ki določa predvsem vrsto, obseg in način sodelovanja teh držav pri delu Agencije, pa tudi določbe glede sodelovanja pri pobudah Agencije, finančnih prispevkov in kadrov.

ODDELEK 6

KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Klavzula o pregledu

1. Komisija do 17. marca 2007 opravi ocenjevanje na podlagi obsega pristojnosti, dogovorjenega z upravo, in pri tem upošteva mnenja vseh ustreznih interesnih skupin. Komisija opravi ocenjevanje predvsem z namenom, da določi, ali naj Agencija deluje dlje od časa, določenega v členu 27.

2. V oceni se presodi vpliv Agencije na doseganje njenih ciljev in nalog pa tudi njeni delovni postopki in po potrebi predvidi ustrezne predloge.

3. Uprava prejme poročilo o oceni in za Komisijo pripravi priporočila za morebitne ustrezne spremembe te uredbe. Komisija pošlje rezultate ocenjevanja in priporočila Evropskemu parlamentu in Svetu, oboje se objavi.

Člen 26

Administrativni nadzor

Delovanje Agencije nadzira varuh človekovih pravic v skladu z določbami člena 195 Pogodbe.

Člen 27

Trajanje

Agencija se ustanovi 14. marca 2004 za dobo petih let.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 10. marca 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

D. Roche

[1] UL C 220, 16.9.2003, str. 33.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 19. februarja 2004.

[3] UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

[4] Direktiva 2002/20/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omerežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (UL L 108, 24.4.2002, str. 21).

[5] Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51).

[6] Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, 24.4.2002, str. 7).

[7] Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

[8] Direktiva 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

[9] Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

[10] UL C 48, 28.2.2003, str. 2.

[11] Direktiva 97/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o obdelavi osebnih podatkov in varovanju zasebnosti v telekomunikacijskem sektorju (UL L 24, 30.1.1998, str. 1). Direktiva razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2002/58/ES.

[12] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[13] UL L 200, 30.7.2002, str. 38.

[14] UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES (UL L 217, 5.8.1998, str. 18).

[15] Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

[16] Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

[17] UL C 48, 28.2.2003, str. 1.

[18] UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

[19] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[20] UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

[21] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[22] UL 17, 6.10.1958, str. 385/58. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[23] Uredba Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (UL L 314, 7.12.1994, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št.o 1645/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 13).

--------------------------------------------------

Top