32003R2003

Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 13. oktobra 2003

o gnojilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 76/116/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z gnojili [4], Direktiva Sveta 80/876/EGS z dne 15. julija 1980 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z enojnimi gnojili iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika [5], Direktiva Komisije 87/94/EGS z dne 8. decembra 1986 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi s postopki nadzora značilnosti, omejitev in odpornosti proti eksploziji enojnih gnojil iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika [6] in Direktiva Komisije 77/535/EGS z dne 22. junija 1977 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z metodami vzorčenja in analize gnojil [7] so bile večkrat bistveno spremenjene. Skladno s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu "Enostavnejša zakonodaja za notranji trg" (SLIM) in Program dejavnosti za enotni trg naj se zaradi jasnosti razveljavijo in nadomestijo z enotnim pravnim instrumentom.

(2) Določbe Skupnosti o gnojilih so po vsebini zelo tehnične. Zato je uredba najprimernejši pravni instrument, ker izdelovalcem neposredno nalaga natančne zahteve, ki se na enak način hkrati uporabljajo v celotni Skupnosti.

(3) V vseh državah članicah morajo umetna gnojila izkazovati nekatere tehnične lastnosti, določene z obveznimi določbami. Te določbe, ki natančno zadevajo sestavo in opredelitev tipov gnojil, označevanje teh tipov, njihovo identifikacijo in pakiranje, se razlikujejo od ene države članice do druge. Z neusklajenostjo ovirajo trgovino v Skupnosti in jih je zato treba uskladiti.

(4) Ker cilja predlaganih ukrepov, namreč zagotavljanje notranjega trga z gnojili, države članice ne morejo zadovoljivo dosegati, če ni splošnih tehničnih meril in ga je zato, zaradi obsega ukrepov, lažje dosegati na ravni Skupnosti, ta lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe. Za doseganje navedenega cilja skladno z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne posega dlje, kakor je potrebno.

(5) Na ravni Skupnosti je treba določiti označevanje, opredelitev in sestavo nekaterih gnojil (gnojila ES).

(6) Določiti je treba tudi pravila Skupnosti o identifikaciji, sledljivosti in označevanju gnojil ES ter o pakiranju.

(7) Na ravni Skupnosti je treba uvesti postopek, ki ga je treba upoštevati, kadar država članica meni, da je treba omejiti dajanje gnojil ES na trg.

(8) Za proizvodnjo gnojil veljajo različne stopnje odstopanj zaradi proizvodne tehnologije ali vhodnih materialov. Tudi postopki vzorčenja in analizni postopki lahko odstopajo. Zato je treba odobriti dovoljena odstopanja od navedenih vsebnosti hranil. Priporočljivo in v interesu uporabnikov v kmetijstvu je, da se odstopanja dovolijo v zelo ozkih mejah.

(9) Uradni nadzor nad skladnostjo gnojil ES z zahtevami te uredbe v zvezi s kakovostjo in sestavo naj se opravljajo v laboratorijih, ki jih odobrijo države članice, in o njih uradno obvestijo Komisijo.

(10) Amonijev nitrat je glavna sestavina več proizvodov, od katerih se nekateri uporabljajo kot gnojila, drugi pa kot razstreliva. Ob upoštevanju posebne narave gnojil iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika in posledičnimi zahtevami glede javne varnosti, zdravja in zaščite delavcev je treba za tovrstna gnojila ES določiti dodatna pravila Skupnosti.

(11) Nekateri od navedenih proizvodov bi lahko bili nevarni in bi se v nekaterih primerih lahko uporabljali za druge namene, za katere niso predvideni. To bi lahko precej ogrozilo varnost ljudi in premoženja. Zato naj bi proizvajalci obvezno ustrezno ukrepali, da se prepreči taka uporaba in zlasti zagotovi sledljivost takih gnojil.

(12) V interesu javne varnosti je posebej pomembno na ravni Skupnosti določiti značilnosti in lastnosti, po katerih se gnojila ES iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika razlikujejo od amonijevega nitrata za proizvodnjo proizvodov, ki se uporabljajo kot razstreliva.

(13) Gnojila ES iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika morajo ustrezati določenim lastnostim, s katerimi se zagotovi, da so neškodljiva. Proizvajalci naj zagotovijo, da se na vseh gnojilih iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika opravijo preskusi odpornosti proti eksplozivnosti, preden se gnojila dajo na trg.

(14) Uvesti je treba pravila o metodah zaprtih toplotnih ciklov, četudi te metode ne morejo v celoti umetno ustvariti vseh pogojev, ki nastajajo med prevozom in shranjevanjem.

(15) Gnojila je mogoče onesnažiti s snovmi, ki potencialno lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali ter za okolje. Razen mnenja Znanstvenega odbora za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (SCTEE) Komisija namerava obravnavati vprašanje nenamerne vsebnosti kadmija v mineralnih gnojilih, in bo, če bo to primerno, pripravila predlog uredbe, ki jo bo predložila Evropskemu parlamentu in Svetu. Če bo primerno, bo opravila podoben pregled za druge onesnaževalce.

(16) Primerno je uvesti postopek, ki ga bodo upoštevali vsi proizvajalci ali njihovi predstavniki, ki želijo vključiti novo vrsto gnojila v Prilogo I zaradi uporabe oznake "gnojilo ES".

(17) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [8].

(18) Države članice določijo kazni v zvezi s kršitvami določb te uredbe. Države članice lahko predvidijo, da se proizvajalca, ki krši člen 27, lahko kaznuje z denarno kaznijo, enako desetkratni tržni vrednosti neustrezne pošiljke.

(19) Direktive 76/116/EGS, 77/535/EGS, 80/876/EGS in 87/94/EGS se razveljavijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za proizvode, ki se dajejo na trg kot gnojila, označena z "gnojilo ES".

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) "Gnojilo" je snov, katere glavni namen je zagotavljanje hranil za rastline.

(b) "Primarno hranilo" so elementi dušik, fosfor in kalij.

(c) "Sekundarno hranilo" so elementi kalcij, magnezij, natrij in žveplo.

(d) "Mikrohranila" so elementi bor, kobalt, baker, železo, mangan, molibden in cink, ki so pomembni za rast rastlin, v količinah, ki so majhne v primerjavi s količinami primarnih in sekundarnih hranil.

(e) "Mineralno gnojilo" je gnojilo, v katerem so navedena hranila v obliki mineralov, pridobljenih z ekstrakcijo ali s fizikalnimi in/ali kemijskimi industrijskimi postopki. Po dogovoru, se med mineralna gnojila lahko uvrščajo kalcijev cianamid, sečnina in njeni kondenzirani in združeni proizvodi, ter gnojila, ki vsebujejo kelatirana ali kompleksirana mikrohranila.

(f) "Kelatirano mikrohranilo" je mikrohranilo, ki je vezano z eno od organskih molekul iz seznama oddelka E.3.1 Priloge I.

(g) "Kompleksirano mikrohranilo" je mikrohranilo, ki je vezano z eno od organskih molekul iz seznama oddelka E.3.2 Priloge I.

(h) "Tipi gnojil" so gnojila s splošno tipsko oznako, kakor je navedeno v Prilogi I.

(i) "Enostavno gnojilo" je dušikovo, fosforno ali kalijevo gnojilo, z navedeno vsebnostjo enega izmed primarnih hranil.

(j) "Sestavljeno gnojilo" je gnojilo, ki vsebuje najmanj dve primarni hranili z navedeno vsebnostjo,ki se pridobiva kemijsko ali z mešanjem, ali s kombinacijo obeh.

(k) "Kompleksno gnojilo" je sestavljeno gnojilo, ki se pridobiva s kemijsko reakcijo, z raztapljanjem, ali v trdnem stanju z granuliranjem in ki vsebuje najmanj dve primarni hranili z navedeno vsebnostjo. V trdnem stanju vsako zrnce vsebuje vsa hranila v navedeni sestavi.

(l) "Mešano gnojilo" je gnojilo, ki se pridobiva s suhim mešanjem več gnojil, brez kemijske reakcije.

(m) "Listno (foliarno) gnojilo" je gnojilo, primerno za uporabo preko listne površine pridelka..

(n) "Tekoče gnojilo" je gnojilo v obliki suspenzije ali raztopine.

(o) "Gnojilo v raztopini" je tekoče gnojilo brez trdnih delcev.

(p) "Gnojilo v suspenziji" je dvofazno gnojilo, v katerem so trdni delci ohranjeni v suspenziji.

(q) "Deklaracija" je navedba vsebnosti hranil, vključno z njihovimi oblikami in topnostjo, zajamčena z določenimi dovoljenimi odstopanji.

(r) "Navedena vsebnost" je vsebnost elementa, ali njegovega oksida, ki je, v skladu z zakonodajo Skupnosti, navedena na etiketi gnojila ES ali na ustreznem spremljajočem dokumentu.

(s) "Dovoljeno odstopanje" je dovoljen odklon izmerjene vsebnosti hranila od navedene vsebnosti.

(t) "Evropski standard" CEN (Evropski odbor za standardizacijo) je standard, ki ga je Skupnost uradno priznala, standard pa je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

(u) "Embalaža" je paketni material, ki ne vsebuje več kot 1000 kg in ga je mogoče zatesniti; uporablja se za prenos in zaščito gnojil, rokovanje z njimi ter distribucijo gnojil.

(v) "Razsuto gnojilo" pomeni gnojilo, ki ni pakirano, kakor je predpisano s to uredbo.

(w) "Dajanje na trg" je oskrba z gnojilom, za plačilo ali zastonj, ali skladiščenje za namen oskrbe. Uvoz gnojila v carinsko območje Evropske skupnosti se šteje za dajanje na trg.

(x) "Proizvajalec" je fizična ali pravna oseba, odgovorna za dajanje gnojila na trg; zlasti proizvajalec, uvoznik ali izvajalec pakiranja, ki delajo za svoj račun, ali katera koli oseba, ki spremeni lastnosti gnojila, se šteje za proizvajalca. Distributer, ki ne spremeni značilnosti gnojila, se ne šteje za proizvajalca.

POGLAVJE II

Dajanje na trg

Člen 3

Gnojilo ES

Gnojilo, ki pripada gnojilom s seznama v Prilogi I in je v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, se lahko označi kot "gnojilo ES".

Oznaka "gnojilo ES" se ne uporablja za gnojilo, ki ni v skladu s to uredbo.

Člen 4

Obrat v Skupnosti

Proizvajalec mora imeti sedež v Skupnosti in je odgovoren za skladnost "gnojila ES" z določbami te uredbe.

Člen 5

Prost promet

1. Brez poseganja v člen 15 in drugo zakonodajo Skupnosti države članice na podlagi sestave, identifikacije, označevanja ali pakiranja ter ostalih določb iz te uredbe ne prepovejo, omejijo ali zadržijo dajanja gnojil označenih z "gnojilo ES", ki so v skladu z določbami te uredbe, na trg.

2. Gnojila, označena z "gnojilo ES" v skladu s to uredbo, se v Skupnosti prosto prodajajo.

Člen 6

Obvezne navedbe

1. Za izpolnjevanje zahtev člena 9 države članice lahko predpišejo, da je navedba vsebnosti dušika, fosforja in kalija v gnojilih, ki se dajejo na njihov trg, izražena na naslednji način:

(a) izključno dušik v elementarni obliki (N); in ali

(b) izključno fosfor in kalij v elementarni obliki (P, K); ali

(c) izključno fosfor in kalij v oksidni obliki (P2O5, K2O); ali

(d) fosfor in kalij v elementarnih in oksidnih oblikah hkrati.

Kadar se izbere možnost, da države članice predpišejo, da se vsebnost fosforja in kalija izrazi v obliki elementov, vsa sklicevanja v prilogah na oksid pomenijo, da sta v elementarni obliki, vrednosti pa se preračunata s pomočjo naslednjih faktorjev:

(a) fosfor (P) = fosforjev pentoksid (P2O5) ×0,436;

(b) kalij (K) = kalijev oksid (K2O) × 0,830.

2. Države članice lahko predpišejo, da se vsebnost kalcija, magnezija, natrija in žvepla v gnojilih s sekundarnimi hranili ter, če so izpolnjeni pogoji člena 17, v gnojilih s primarnimi hranili, ki se dajejo na trg, izrazi:

(a) kot oksid (CaO, MgO, Na2O, SO3); ali

(b) kot element (Ca, Mg, Na, S); ali

(c) v obeh navedenih oblikah.

Pri preračunavanju vsebnosti kalcijevega oksida, magnezijevega oksida, natrijevega oksida in žveplovega trioksida v vsebnost kalcija, magnezija, natrija in žvepla, se uporabljajo naslednji faktorji:

(a) kalcij (Ca) = kalcijev oksid (CaO) × 0,715;

(b) magnezij (Mg) = magnezijev oksid (MgO) × 0,603;

(c) natrij (Na) = natrijev oksid (Na2O) × 0,742;

(d) žveplo (S) = žveplov trioksid (SO3) × 0,400.

Pri izračunani vsebnosti oksida ali elementa, se navedena številka zaokroži na najbližje decimalno mesto.

3. Države članice ne preprečijo dajanja "gnojil ES", označenih v obeh oblikah, navedenih v odstavkih 1 in 2, na trg.

4. Vsebnost enega ali več mikrohranil bora, kobalta, bakra, železa, mangana, molibdena ali cinka v gnojilih ES, ki spadajo k tipom iz oddelkov A, B, C in D Priloge I, se navede, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) mikrohranila so dodana najmanj v najmanjših količinah, določenih v oddelku E.2.2 in E.2.3 Priloge I;

(b) gnojilo ES še naprej izpolnjuje zahteve oddelkov A, B, C in D Priloge I.

5. Kadar so mikrohranila običajne sestavine surovin, ki so namenjena za oskrbo s primarnimi (N, P, K) in sekundarnimi (Ca, Mg, Na, S) hranili, se jih lahko navede, če so prisotni v najmanj najmanjših vsebnostih, določenih v oddelkih E.2.2 in E.2.3 Priloge I.

6. Vsebnost mikrohranila se izrazi:

(a) pri gnojilih, ki spadajo k tipom gnojil iz oddelka E.1 Priloge I, v skladu z zahtevami, določenimi v stolpcu 6 navedenega oddelka;

(b) pri mešanih gnojilih iz (a), ki vsebujejo najmanj dve različni mikrohranili in izpolnjujejo zahteve oddelka E.2.1 Priloge I in pri gnojilih, ki spadajo k tipom gnojil iz oddelkov A, B, C in D Priloge I, z navedbo:

(i) skupne vsebnosti, izražene kot utežni odstotek gnojila;

(ii) vsebnost, topna v vodi, izražena kot utežni odstotek gnojila, kadar je topni delež vsaj polovica skupne vsebnosti.

Kadar je mikrohranilo v celoti topno v vodi, se navede samo vsebnost, topna v vodi.

Kadar je mikrohranilo kemijsko vezano na organsko molekulo, se vsebnost mikrohranila, navzočega v gnojilu navede takoj za vsebnostjo, topno v vodi, kot utežni odstotek gnojila, ki mu sledi eden od izrazov "kelatiran z" ali "kompleksiran z", z imenom organske molekule, kakor je določeno v oddelku E.3 Priloge I. Ime organske molekule se lahko nadomesti z njenimi začetnicami.

Člen 7

Identifikacija

1. Proizvajalec zagotovi gnojila ES z identifikacijskimi oznakami iz člena 9.

2. Če so gnojila pakirana, se identifikacijske oznake navedejo na embalaži ali priloženih etiketah. Če so gnojila razsuta, se oznake navedejo na spremnih dokumentih.

Člen 8

Sledljivost

Brez poseganja v člen 26(3) ter za zagotovitev sledljivosti gnojil ES, proizvajalec hrani evidenco o izvoru gnojil. Evidenca je na voljo inšpekciji držav članic, dokler se trg oskrbuje z gnojilom, ter še dodatni dve leti potem, ko je proizvajalec prenehal oskrbovati trg.

Člen 9

Oznake

1. Brez poseganja v druge določbe Skupnosti se na embalaži, etiketah in spremnih dokumentih iz člena 7 navedejo naslednje oznake:

(a) Obvezna identifikacija

- Izraz "GNOJILO ES" z velikimi črkami;

- Tipska oznaka gnojila, kadar obstaja, kakor je določeno v Prilogi I;

- Pri mešanih gnojilih, oznaka "mešano gnojilo" po tipski oznaki;

- Dodatne oznake, določene v členih 19, 21 ali 23;

- Hranila se navedejo z besedami in ustreznim kemijskimi simboli, npr. dušik (N), fosfor (P), fosforjev pentoksid (P2O5), kalij (K), kalijev oksid (K2O), kalcij (Ca), kalcijev oksid (CaO), magnezij (Mg), magnezijev oksid (MgO), natrij (Na), natrijev oksid (Na2O), žveplo (S), žveplov trioksid (SO3), bor (B), baker (Cu), kobalt (Co), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo), cink (Zn);

- Če gnojilo vsebuje mikrohranila, od katerih so vsa ali samo del teh kemijsko vezana z organsko molekulo, imenu hranila sledi eno od naslednjih določil:

(i) "kelatiran z …" (ime kelatnega reagenta ali njegova okrajšava, kakor je določeno v oddelku E.3.1 Priloge I);

(ii) "kompleksiran z …" (ime kompleksirajočega reagenta, kakor je določeno v oddelku E.3.2 Priloge I);

- Mikrohranila, ki jih gnojilo vsebuje, navedena po abecednem vrstnem redu njihovih kemijskih simbolov: B, Co, Cu, Fe, Mn, Mo, Zn;

- Pri proizvodih, navedenih v oddelkih E.1 in E.2 Priloge I, posebna navodila za uporabo;

- Količine tekočih gnojil, izražene z utežnim odstotkom. Neobvezno je izražanje vsebnosti tekočih gnojil z volumskim odstotkom ali z izražanjem utežnega odstotka na volumen (kilogrami na hektoliter ali grami na liter);

- Neto ali bruto teža in, neobvezno, volumen pri tekočih gnojilih. Če je podana bruto teža, je treba težo embalaže navesti poleg bruto teže;

- Ime ali firma ter naslov proizvajalca.

(b) Neobvezna identifikacija

- Kakor je navedena v Prilogi I;

- Navodila za skladiščenje in ravnanje, ter posebna navodila za uporabo gnojil, ki niso navedena v oddelkih E.1 in E.2 Priloge I;

- Navedbe odmerkov in pogojev uporabe, primernih za posamezne tipe tal in pridelke;

- Oznaka proizvajalca in trgovski opis proizvoda.

Oznake iz (b) ne smejo biti v nasprotju z oznakami iz (a) in morajo biti od njih jasno ločene.

2. Vse oznake iz odstavka 1 morajo biti jasno ločene od vseh drugih podatkov na embalaži, etiketah in spremnih dokumentih.

3. Tekoča gnojila se lahko dajejo na trg samo, če proizvajalec poskrbi za ustrezna dodatna navodila, ki zajemajo zlasti temperaturo skladiščenja in preprečevanje nesreč med skladiščenjem.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo po postopku iz člena 32(2).

Člen 10

Označevanje

1. Etikete ali oznake, odtisnjene na embalaži, s podatki, navedenimi v členu 9, je treba namestiti na vidno mesto. Etikete morajo biti pritrjene na embalažo ali na kakršenkoli sistem, ki se uporablja za zapiranje embalaže. Če je sistem sestavljen iz plombe, mora biti na plombi ime ali oznaka izvajalca pakiranja.

2. Oznake iz odstavka 1 morajo ostati neizbrisne in jasno čitljive.

3. Pri razsutih gnojilih iz drugega stavka člena 7(2) mora blago spremljati izvod dokumentov z identifikacijskimi oznakami, ki mora biti dostopen za pregled.

Člen 11

Jeziki

Etiketa, oznake na embalaži in spremni dokumenti morajo biti v najmanj nacionalnem/-ih jeziku/ih države članice, v kateri se gnojilo ES trži.

Člen 12

Pakiranje

Pri pakiranih gnojilih ES mora biti embalaža zaprta na tak način, da se zapiralna plomba ali embalaža pri odpiranju nepopravljivo poškoduje. Lahko se uporabljajo vreče z zaklopom.

Člen 13

Dovoljena odstopanja

1. Vsebnost hranil v gnojilih ES mora biti v skladu z dovoljenimi odstopanji, določenimi v Prilogi II, katerih namen je omogočiti odmike pri proizvodnji, vzorčenju in analizi.

2. Dovoljenih odstopanj, navedenih v Prilogi II, proizvajalec ne sme sistematično izkoriščati.

3. Odstopanja v zvezi z najmanjšimi in največjimi vsebnostmi, določenimi v Prilogi I, niso dovoljena.

Člen 14

Zahteve v zvezi z gnojili

Tip gnojila se lahko vključi v Prilogo I, če:

(a) na učinkovit način zagotavlja hranila;

(b) so zagotovljeni ustrezno vzorčenje, analiza, in po potrebi, preskusne metode.

(c) v običajnih pogojih uporabe ne vpliva škodljivo na zdravje ljudi, živali ali rastlin, ali na okolje.

Člen 15

Zaščitna klavzula

1. Kadar katera koli država članica upravičeno domneva, da določeno gnojilo ES, čeprav izpolnjuje zahteve te uredbe, predstavlja tveganje za varnost ali zdravje ljudi, živali ali rastlin, ali tveganje za okolje, lahko začasno prepove dajanje takega gnojila na trg na svojem ozemlju ali zanj določi posebne pogoje. O tem takoj obvesti ostale države članice in Komisijo ter navede razloge za svojo odločitev.

2. Komisija sprejme odločitev o zadevi v 90 dneh po prejemu obvestila v skladu s postopkom iz člena 32(2).

3. Določbe te uredbe Komisiji ali katerikoli državi članici ne smejo onemogočiti sprejetja upravičenih ukrepov na podlagi javne varnosti, da prepovejo, omejijo ali zadržijo dajanje gnojil ES na trg.

NASLOV II

DOLOČBE ZA POSEBNE VRSTE GNOJIL

POGLAVJE I

Mineralna gnojila s primarnimi hranili

Člen 16

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za na mineralna gnojila s primarnimi hranili, trdna ali tekoča, enostavna ali sestavljena, vključno z gnojili, ki vsebujejo sekundarna hranila in/ali mikrohranila, z najmanjšo vsebnostjo hranil, določenih v oddelkih A, B, C, E.2.2 ali E.2.3 Priloge I.

Člen 17

Navedba sekundarnih hranil v gnojilih s primarnimi hranili

Vsebnost kalcija, magnezija, natrija in žvepla se lahko navede kot vsebnost sekundarnih hranil v gnojilih ES, ki spadajo k tipom gnojil iz oddelkov A, B in C Priloge I, če je vsebnost navedenih sekundarnih hranil najmanj:

(a) 2 % kalcijevega oksida (CaO), t.j. 1,4 % Ca;

(b) 2 % magnezijevega oksida (MgO), t.j. 1,2 % Mg;

(c) 3 % natrijevega oksida (Na2O), t.j. 2,2 % Na;

(d) 5 % žveplovega trioksida (SO3), t.j. 2 % S.

V tem primeru se tipski oznaki doda še oznaka, določena v členu 19(2)(ii).

Člen 18

Kalcij, magnezij, natrij in žveplo

1. Vsebnost magnezija, natrija in žvepla v gnojilih iz oddelkov A, B in C Priloge I se izrazi na enega od naslednjih načinov:

(a) celotna vsebnost, izražena kot utežni odstotek gnojila;

(b) celotna vsebnost in odstotek, topen v vodi, izražen kot utežni odstotek gnojila, kadar je topni delež vsaj četrtina celotne vsebnosti;

(c) kadar je element v celoti topen v vodi, se kot utežni odstotek navede samo odstotek, topen v vodi.

2. Če ni drugače navedeno v Prilogi I, se vsebnost kalcija navede samo, če je topen v vodi in se izrazi kot utežni odstotek gnojila.

Člen 19

Identifikacija

1. Razen obveznih identifikacijskih oznak iz člena 9(1)(a), se navedejo tudi oznake iz odstavkov 2, 3, 4, 5 in 6 tega člena.

2. Pri tipski oznaki sestavljenih gnojil se navede naslednje:

(i) Kemijski simboli navedenih sekundarnih hranil, v oklepaju in za simboli primarnih hranil.

(ii) Številke, ki označujejo odstotek primarnih hranil. Navedeni odstotek sekundarnih hranil se navede v oklepaju za odstotkom primarnih hranil.

3. Tipski oznaki gnojila sledijo samo številke, ki označujejo odstotek primarnih in sekundarnih hranil.

4. Kadar se navedejo mikrohranila, se navede izraz "z mikrohranili" ali predlog "z", ki mu sledi/-jo ime ali imena in kemijski simboli navzočih mikrohranil.

5. Navedena vsebnost primarnih hranil in sekundarnih hranil se označi kot utežni odstotek, kot cele številke, ali, po potrebi, kadar obstaja ustrezna analizna metoda, na eno decimalno mesto.

Pri gnojilih z več kot enim navedenim hranilom, se primarna hranila navedejo po naslednjem vrstnem redu: N, P2O5 in/ali P, K2O in/ali K, in sekundarna hranila: CaO in/ali Ca, MgO in/ali Mg, Na2O in/ali Na, SO3 in/ali S.

Pri navedeni vsebnosti mikrohranil se navedejo ime in simbol posameznega mikrohranila z navedbo utežnega odstotka, kakor je določeno v oddelkih E.2.2 in E.2.3 Priloge I, ter glede na topnost.

6. Oblike in topnost hranil se izrazijo tudi kot utežni odstotek gnojila, razen če Priloga I izrecno določa, da se ta odstotek izrazi drugače.

Izrazi se na eno decimalno mesto, razen pri mikrohranilih, kjer se izrazi, kakor je določeno v oddelkih E.2.2 in E.2.3 Priloge I.

POGLAVJE II

Mineralna gnojila s sekundarnimi hranili

Člen 20

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za mineralna gnojila s sekundarnimi hranili, trdna ali tekoča, vključno z gnojili, ki vsebujejo mikrohranila z najmanjšo vsebnostjo hranil, določeno v oddelkih D, E.2.2 in E.2.3 Priloge I.

Člen 21

Identifikacija

1. Poleg obveznih identifikacijskih oznak iz člena 9(1)(a), se navedejo tudi oznake iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 tega člena.

2. Kadar se navedejo mikrohranila, se navede izraz "z mikrohranili" ali predlog "z", ki mu sledi/-jo ime ali imena in kemijski simboli navzočih mikrohranil.

3. Navedena vsebnost sekundarnih hranil se navede kot utežni odstotek, kot cele številke ali, po potrebi, kadar obstaja ustrezna analizna metoda, na eno decimalno mesto.

Kadar je navzoče več kot eno sekundarno hranilo, je vrstni red naslednji:

CaO in/ali Ca, MgO in/ali Mg, Na2O in/ali Na, SO3 in/ali S.

Pri navedeni vsebnosti mikrohranil se navedejo ime in simbol posameznega mikrohranila z navedbo utežnega odstotka, kakor je določeno v oddelkih E.2.2 in E.2.3 Priloge I, ter glede na topnost.

4. Oblike in topnost hranil se izrazijo tudi kot utežni odstotek gnojila, razen če Priloga I izrecno določa, da se ta odstotek izrazi drugače.

Izrazi se na eno decimalno mesto, razen pri mikrohranilih, kjer se izrazi, kakor je določeno v oddelkih E.2.2 in E.2.3 Priloge I.

5. Če ni drugače navedeno v Prilogi I, se vsebnost kalcija navede samo, če je topen v vodi in se izrazi kot utežni odstotek gnojila.

POGLAVJE III

Mineralna gnojila z mikrohranili

Člen 22

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za mineralna gnojila z mikrohranili, trdna ali tekoča z najnižjo vsebnostjo hranil določeno v oddelkih E.1 in E.2.1 Priloge I.

Člen 23

Identifikacija

1. Poleg obveznih identifikacijskih oznak iz člena 9(1)(a), se navedejo tudi oznake iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 tega člena.

2. Kadar gnojilo vsebuje več kot eno mikrohranilo, se navede tipska oznaka "mešanica mikrohranil", ki ji sledijo imena navzočih mikrohranil in njihovi kemijski simboli.

3. Pri gnojilih, ki vsebujejo samo eno mikrohranilo (oddelek E.1 Priloge I), se odstotek mikrohranila navede kot utežni odstotek, v celih številkah ali, po potrebi, na eno decimalno mesto.

4. Oblike in topnost mikrohranil se izrazijo tudi kot utežni odstotek gnojila, razen če Priloga I izrecno določa, da se ta vsebnost izrazi drugače.

Število decimalnih mest za mikrohranila je določeno v oddelku E.2.1 Priloge I.

5. V zvezi s proizvodi iz oddelkov E.1 in E.2.1 Priloge I se pod obveznimi ali neobveznimi deklaracijami na etiketi ali v spremnih dokumentih navede naslednje:

"Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Priporočenih odmerkov se ne sme presegati."

Člen 24

Pakiranje

Gnojila ES, zajeta v določbah tega poglavja, se pakirajo.

POGLAVJE IV

Gnojila iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika

Člen 25

Področje uporabe

Za namen tega poglavja so gnojila iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika, enostavna ali sestavljena, proizvodi na osnovi amonijevega nitrata, ki se proizvajajo kot gnojila, ki vsebujejo več kot 28 utežnih % dušika v obliki amonijevega nitrata.

Tovrstno gnojilo lahko vsebuje mineralne ali inertne snovi.

Snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo tovrstnega gnojila, ne smejo povečati občutljivosti gnojila na vročino ali nagnjenost k eksplozivnosti.

Člen 26

Zaščitni ukrepi in nadzor

1. Proizvajalec zagotovi, da so enostavna gnojila iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika v skladu z določbami oddelka 1 Priloge III.

2. Preverjanje, analiza in preskušanje enostavnih gnojil iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika zaradi uradnega nadzora, ki ga predvideva to poglavje, se izvajajo v skladu z metodami, opisanimi v oddelku 3 Priloge III.

3. Da se zagotovi sledljivost gnojil ES iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika, ki se dajejo na trg, proizvajalec hrani evidenco imen in naslovov lokacij, ter upravljavcev lokacij, kjer so bili gnojilo in glavne sestavine proizvedeni. Evidenca je na voljo inšpekciji držav članic, dokler se trg oskrbuje z gnojilom, ter še dodatni dve leti potem, ko je proizvajalec prenehal oskrbovati trg.

Člen 27

Preskus odpornosti proti eksplozivnosti

Brez poseganja v ukrepe iz člena 26, proizvajalec zagotovi, da se na posameznem tipu gnojila ES iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika, ki se daje na trg, uspešno preskusi odpornost proti eksplozivnosti, opisani v oddelkih 2, 3 (metoda 1, točka 3) in 4 Priloge III te uredbe. Preskus se opravi v enem izmed odobrenih laboratorijev iz člena 30(1) ali 33(1). Proizvajalci rezultate preskusov predložijo pristojnemu organu zadevne države članice vsaj 5 dni pred začetkom dajanja gnojila na trg, ali, če gre za uvoz, vsaj 5 dni pred prispetjem gnojila na meje Evropske skupnosti. Proizvajalec nato še naprej zagotavlja, da so vse pošiljke gnojila, ki se dajejo na trg, sposobne uspešno opraviti zgoraj navedeni preskus.

Člen 28

Pakiranje

Gnojila iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika so končnemu uporabniku na voljo samo pakirana.

NASLOV III

UGOTAVLJANJE USTREZNOSTI GNOJIL

Člen 29

Nadzorni ukrepi

1. Pri gnojilih, označenih z "gnojilo ES", države članice lahko izvajajo uradne nadzorne ukrepe za preverjanje, njihove ustreznosti uredbi.

Države članice lahko zaračunajo pristojbine, ki ne presegajo stroškov preskusov zaradi ukrepov nadzora, to pa proizvajalcev ne zavezuje, da preskuse ponovijo, ali da plačajo ponovljene preskuse, kadar je bil prvi preskus opravljen v laboratoriju, ki izpolnjuje pogoje člena 30, ali kadar preskus dokazuje ustreznost zadevnega gnojila.

2. Države članice zagotovijo, da se vzorčenje in analiza za uradni nadzor gnojil ES, ki spadajo k tipom gnojil iz Priloge I, izvajajo v skladu z metodami, opisanimi v Prilogah III in IV.

3. Skladnost s to uredbo glede ustreznosti tipa gnojila in skladnosti z navedeno vsebnostjo hranil in/ali navedeno vsebnostjo, izraženo kot oblike in topnost hranil, se lahko preverjajo pri uradnih pregledih samo s pomočjo metod vzorčenja in analiznih metod, določenih v skladu s Prilogama III in IV in ob upoštevanju dovoljenih odstopanj iz Priloge II.

4. Pri prilagajanju in posodabljanju merilnih metod in metod vzorčenja ter analiznih metod se upošteva postopek iz člena 32(2); kjerkoli je mogoče, se uporabljajo evropski standardi. Isti postopek se uporablja za sprejetje izvršilnih predpisov, ki so potrebni za določitev ukrepov nadzora, predvidenih v tem členu ter v členih 8, 26 in 27 te uredbe. Navedeni predpisi zlasti obravnavajo vprašanje pogostosti potrebnega ponavljanja preskusov, kot tudi ukrepe, ki zagotavljajo, da je gnojilo, dano na trg, enako preskušanemu gnojilu.

Člen 30

Laboratoriji

1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o seznamu tistih odobrenih laboratorijev na svojih ozemljih, ki so pristojni za opravljanje potrebnih storitev preverjanja ustreznosti gnojil ES zahtevam te uredbe. Navedeni laboratoriji morajo izpolnjevati standarde iz oddelka B Priloge V. Uradno obvestilo se pošlje do 11. junija 2004 in ob vsaki poznejši spremembi.

2. Komisija objavi seznam odobrenih laboratorijev v Uradnem listu Evropske unije.

3. Kadar država članica upravičeno sumi, da nek odobren laboratorij ne izpolnjuje standardov iz odstavka 1, zadevo predloži odboru iz člena 32. Če odbor soglaša, da laboratorij ne izpolnjuje standardov, Komisija umakne ime iz seznama, navedenega v odstavku 2.

4. Komisija sprejme odločitev o zadevi v 90 dneh po prejemu obvestila v skladu s postopkom iz člena 32(2).

5. Spremenjeni seznam Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Prilagoditev prilog

Člen 31

Nova gnojila ES

1. Vključitev novega tipa gnojila v Prilogo I te uredbe se sprejme v skladu s postopkom iz člena 32(2).

2. Proizvajalec ali njegov zastopnik, ki želi predlagati nov tip gnojila za vključitev v Prilogo I, in v ta namen obvezno sestavi spis tehnične dokumentacije, to stori ob upoštevanju tehnične dokumentacije, navedene v oddelku A Priloge V.

3. Spremembe, potrebne za prilagoditev prilog tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 32(2).

Člen 32

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

POGLAVJE II

Prehodne določbe

Člen 33

Pristojni laboratoriji

1. Brez poseganja v določbe člena 30(1) v prehodnem obdobju do 11. decembra 2007 države članice lahko še naprej uporabljajo svoje nacionalne določbe pri pooblaščanju pristojnih laboratorijev za opravljanje potrebnih storitev preverjanja ustreznosti gnojil ES zahtevam te uredbe.

2. O seznamu teh laboratorijev države članice uradno obvestijo Komisijo, pri čemer podajo tudi svoj program pooblaščanja. Uradno obvestilo pošljejo do 11. junija 2004 in ob vsaki poznejši spremembi.

Člen 34

Pakiranje in označevanje

Ne glede na člen 35(1) se oznake gnojil ES, pakiranje, etikete in spremni dokumenti, predvideni v prejšnjih direktivah, še naprej lahko uporabljajo do 11. junija 2005.

POGLAVJE III

Končne določbe

Člen 35

Razveljavljene direktive

1. Direktive 76/116/EGS, 77/535/EGS, 80/876/EGS in 87/94/EGS se razveljavijo.

2. Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to uredbo. Zlasti odstopanja od člena 7 Direktive 76/116/EGS, ki jih je Komisija odobrila na podlagi člena 95(6) Pogodbe, se razlagajo kot odstopanja od člena 5 te uredbe in še naprej učinkujejo ne glede na začetek veljavnosti te uredbe. Do sprejetja kazni v skladu s členom 36 države članice še naprej lahko uporabljajo kazni za kršitve nacionalnih predpisov pri izvajanju direktiv, navedenih v odstavku 1.

Člen 36

Kazni

Države članice določijo predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvajanje predpisov. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 37

Nacionalni predpisi

Do 11. junija 2004 države članice Komisijo uradno obvestijo o vseh nacionalnih predpisih, sprejetih na podlagi členov 6(1), 6(2), 29(1) in 36 te uredbe; brez odlašanja jo tudi obvestijo o vsaki poznejši spremembi nacionalnih predpisov.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, razen členov 8 in 26(3), ki začneta veljati 11. junija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 13. oktobra 2003

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

G. Alemanno

[1] UL C 51 E, 26.2.2002, str. 1 in UL C 227 E, 24.9.2002, str. 503.

[2] UL C 80, 3.4.2002, str 6.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2002 (UL C 127 E, 29.5.2002, str. 160), Skupno stališče Sveta z dne 14. aprila 2003 (UL C 153 E, 1.7.2003, str. 56) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[4] UL L 24, 30.1.1976, str. 21. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 18, 23.1.1999, str. 60).

[5] UL L 250, 23.9.1980, str. 7. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 335, 6.12.1997, str. 15).

[6] UL L 38, 7.2.1987, str. 1. Direktiva, spremenjena z direktivo 88/126/EGS (UL L 63, 9.3.1988, str. 12).

[7] UL L 213, 22.8.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 95/8/ES (UL L 86, 20.4.1995, str. 41).

[8] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

VSEBINA

PRILOGA I – Seznam vrst gnojil ES …

A. Enostavna mineralna gnojila s primarnimi hranili …

A.1 Dušikova gnojila …

A.2 Fosfatna gnojila …

A.3 Kalijeva gnojila …

B. Sestavljena mineralna gnojila s primarnimi hranili …

B.1 Gnojila NPK …

B.2 Gnojila NP …

B.3 Gnojila NK …

B.4 Gnojila PK …

C. Tekoča mineralna gnojila …

C.1 Enostavna tekoča gnojila …

C.2 Sestavljena tekoča gnojila …

D. Mineralna gnojila s sekundarnimi hranili …

E. Mineralna gnojila z mikrohranili …

E.1 Gnojila s samo enim mikrohranilom …

E.1.1 Bor …

E.1.2 Kobalt …

E.1.3 Baker …

E.1.4 Železo …

E.1.5 Mangan …

E.1.6 Molibden …

E.1.7 Cink …

E.2 Najmanjša vsebnost mikrohranila, utežni odstotek gnojila …

E.3 Seznam dovoljenih organskih kelatnih in kompleksirajočih reagentov za mikrohranila …

PRILOGA II – Dovoljena odstopanja …

1. Enostavna mineralna gnojila s primarnimi hranili – absolutna vrednost v utežnem odstotku, izražena kot N, P2O5, K2O, MgO, Cl …

2. Sestavljena mineralna gnojila s primarnimi hranili …

3. Sekundarna hranila v gnojilih …

4. Mikrohranila v gnojilih …

PRILOGA III – Tehnične določbe za gnojila iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika …

1. Lastnosti in omejitve enostavnih gnojil iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika …

2. Opis preskusa odpornosti na eksplozivnost gnojil iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika …

3. Metode preverjanja ustreznosti mejnim vrednostim, določenim v Prilogah III-1 in III-2 …

4. Določitev odpornosti proti eksplozivnosti …

PRILOGA IV – Metode vzorčenja in analize …

A Metode vzorčenja za kontrolo gnojil …

1. Namen in področje uporabe …

2. Pooblaščeni uslužbenci, ki opravljajo vzorčenje …

3. Opredelitev pojmov …

4. Laboratorijske naprave …

5. Zahteve v zvezi s količino …

6. Navodila za jemanje, pripravo in pakiranje vzorcev …

7. Pakiranje končnih vzorcev …

8. Zapis/Poročilo o vzorčenju …

9. Pošiljanje vzorcev …

B. Metode za analizo gnojil …

Splošne pripombe …

Splošne določbe v zvezi z metodo analize gnojil …

Metoda 1 — Priprava vzorca za analizo …

Metoda 2 — Dušik …

Metoda 2.1 — Določanje amonijskega dušika …

Metoda 2.2 — Določanje nitratnega in amonijskega dušika …

Metoda 2.2.1 — Določanje nitratnega in amonijskega dušika po Ulschu …

Metoda 2.2.2 — Določanje nitratnega in amonijskega dušika po Arndu …

Metoda 2.2.3 — Določanje nitratnega in amonijskega dušika po Davardaju …

Metoda 2.3 — Določanje skupnega dušika …

Metoda 2.3.1 — Določanje skupnega dušika v kalcijevem cianamidu brez nitratov …

Metoda 2.3.2 — Določanje skupnega dušika v kalcijevem cianamidu, ki vsebuje nitrate …

Metoda 2.3.3 — Določanje skupnega dušika v sečnini …

Metoda 2.4 — Določanje cianamidovega dušika …

Metoda 2.5 — Spektrofotometrično določanje biureta v sečnini …

Metoda 2.6 — Določanje različnih oblik dušika v istem vzorcu …

Metoda 2.6.1 — Določanje različnih oblik dušika v istem vzorcu v gnojilih, ki vsebujejo dušik kot nitratni, amonijski, sečninski in cianamidov dušik …

Metoda 2.6.2 — Določanje različnih oblik dušika v gnojilih, ki vsebujejo dušik samo kot nitratni, amonijski in sečninski dušik …

Metode 3 — Fosfor …

Metode 3.1 — Ekstrakcije …

Metoda 3.1.1 — Ekstrakcija fosforja topnega v anorganskih kislinah …

Metoda 3.1.2 — Ekstrakcija fosforja topnega v 2 % mravljični kislini (20 g na liter) …

Metoda 3.1.3 — Ekstrakcija fosforja topnega v 2 % citronski kislini (20 g na liter) …

Metoda 3.1.4 — Ekstrakcija fosforja, ki je topen v nevtralnem amonijevem citratu …

Metoda 3.1.5 — Ekstrakcija z alkalnim amonijevim citratom …

Metoda 3.1.5.1 — Ekstrakcija topnega fosforja po Petermannu pri 65 oC …

Metoda 3.1.5.2 — Ekstrakcija topnega fosforja po Petermannu pri temperaturi okolice …

Metoda 3.1.5.3 — Ekstrakcija fosforja, topnega v joulijevem alkalnem amonijevem citratu …

Metoda 3.1.6 — Ekstrakcija vodotopnega fosforja …

Metoda 3.2 — Določanje ekstrahiranega fosforja (gravimetrična metoda s pomočjo kinolin fosfomo-libdata) …

Metoda 4 — Kalij …

Metoda 4.1 — Določanje vsebnosti vodotopnega kalija …

Metoda 5 — …

Metoda 6 — Klor 116 …

Metoda 6.1 — Določanje kloridov, če niso navzoče organske snovi …

Metoda 7 — Drobnost/finoča mletja …

Metoda 7.1 — Določanje drobnosti/finoče mletja (suhi postopek) …

Metoda 7.2 — Določanje drobnosti/finoče mletja mehkih naravnih fosfatov …

Metoda 8 — Sekundarna hranila …

Metoda 8.1 — Ekstrakcija skupnega kalcija, skupnega magnezija, skupnega natrija in skupnega žvepla v obliki sulfatov …

Metoda 8.2 — Ekstrakcija skupnega žvepla, ki je navzoč v različnih oblikah …

Metoda 8.3 — Ekstrakcija vodotopnega kalcija, magnezija, natrija in žvepla (v obliki sulfatov) …

Metoda 8.4 — Ekstrakcija vodotopnega žvepla, kadar je navzoč v različnih oblikah …

Metoda 8.5 — Ekstrakcija in določanje elementarnega žvepla …

Metoda 8.6 — Manganimetrično določanje ekstrahiranega kalcija po obarjanju v obliki oksalata …

Metoda 8.7 — Določanje magnezija z atomsko absorpcijsko spektrometrijo …

Metoda 8.8 — Določanje magnezija s kompleksometrijo …

Metoda 8.9 — Določanje sulfatov …

Metoda 8.10 — Določanje ekstrahiranega natrija …

Metoda 9 — Mikrohranila v koncentraciji enaki ali manjši od 10 % …

Metoda 9.1 — Ekstrakcija skupnih mikrohranil …

Metoda 9.2 — Ekstrakcija vodotopnih mikrohranil …

Metoda 9.3 — Odstranitev organskih sestavin iz ekstraktov gnojil …

Metoda 9.4 — Določanje mikrohranil v ekstraktih gnojil z atomsko absorpcijsko spektrometrijo (splošni postopek) …

Metoda 9.5 — Določanje bora v ekstraktih gnojil s pomočjo spektrometrije z azometinom-H …

Metoda 9.6 — Določanje kobalta v ekstraktih gnojil z atomsko absorpcijsko spektrometrijo …

Metoda 9.7 — Določanje bakra v ekstraktih gnojil z atomsko absorpcijsko spektrometrijo …

Metoda 9.8 — Določanje železa v ekstraktih gnojil z atomsko absorpcijsko spektrometrijo …

Metoda 9.9 — Določanje mangana v ekstraktih gnojil z atomsko absorpcijsko spektrometrijo …

Metoda 9.10 — Določanje molibdena v ekstraktih gnojil s spektrometrijo kompleksa z amonijevim tiocianatom …

Metoda 9.11 — Določanje cinka v ekstraktih gnojil z atomsko absorpcijsko spektrometrijo …

Metode 10 — Mikrohranila v koncentraciji večji od 10 % …

Metoda 10.1 — Ekstrakcija skupnih mikrohranil …

Metoda 10.2 — Ekstrakcija vodotopnih mikrohranil …

Metoda 10.3 — Odstranitev organskih sestavin iz ekstraktov gnojil …

Metoda 10.4 — Določanje mikrohranil v ekstraktih gnojil z atomsko absorpcijsko spektrometrijo (splošni postopek) …

Metoda 10.5 — Določanje bora v ekstraktih gnojil s pomočjo acidimetrične titracije …

Metoda 10.6 — Določanje kobalta v ektraktih gnojil z gravimetrično metodo z 1-nitrozo-2-naftholom …

Metoda 10.7 — Določanje bakra v ekstraktih gnojil s tirimetrično metodo …

Metoda 10.8 — Določanje železa v ekstraktih gnojil z atomsko absorpcijsko spektrometrijo …

Metoda 10.9 — Določanje mangana v ekstraktih gnojil s titracijo …

Metoda 10.10 — Določanje molibdena v ekstraktih gnojil z gravimetrično metodo z 8-hidroksikinolinom …

Metoda 10.11 — Določanje cinka v ekstraktih gnojil z atomsko absorpcijsko spektrometrijo …

PRILOGA V …

A. Seznam dokumentov, ki jih proizvajalci ali njihovi predstavniki upoštevajo pri pripravi spisa tehnične dokumentacije za novo vrsto gnojil, ki se bodo dodala k prilogi I te uredbe …

B. Standardi za akreditacijo laboratorijev, ki s pristojni in pooblaščeni za opravljanje potrebnih storitev pri preverjanju ustreznosti gnojil ES zahtevam te uredbe in prilog k uredbi …

--------------------------------------------------