EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32003R1980

Uredba Komisije (ES) št. 1980/2003 z dne 21. oktobra 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede definicij in posodobljenih definicijBesedilo velja za EGP.

OJ L 298, 17.11.2003, p. 1–22 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 16 Volume 001 P. 219 - 240
Special edition in Estonian: Chapter 16 Volume 001 P. 219 - 240
Special edition in Latvian: Chapter 16 Volume 001 P. 219 - 240
Special edition in Lithuanian: Chapter 16 Volume 001 P. 219 - 240
Special edition in Hungarian Chapter 16 Volume 001 P. 219 - 240
Special edition in Maltese: Chapter 16 Volume 001 P. 219 - 240
Special edition in Polish: Chapter 16 Volume 001 P. 219 - 240
Special edition in Slovak: Chapter 16 Volume 001 P. 219 - 240
Special edition in Slovene: Chapter 16 Volume 001 P. 219 - 240
Special edition in Bulgarian: Chapter 16 Volume 001 P. 152 - 173
Special edition in Romanian: Chapter 16 Volume 001 P. 152 - 173
Special edition in Croatian: Chapter 16 Volume 001 P. 51 - 72

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 23/05/2006

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2003/1980/oj

32003R1980



Uradni list L 298 , 17/11/2003 str. 0001 - 0022


Uredba Komisije (ES) št. 1980/2003

z dne 21. oktobra 2003

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede definicij in posodobljenih definicij

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) [1] in zlasti člena 15(2)(c) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 1177/2003 je vzpostavila skupni okvir za sistematično izdelavo statistike Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih, ki zajema primerljive in pravočasne presečne in longitudinalne podatke o dohodkih in o stopnji in sestavi revščine in socialne izključenosti na nacionalni ravni in ravni Evropske unije.

(2) V skladu s členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1177/2003 so izvedbeni ukrepi potrebni za uskladitev definicij, zlasti uveljavitve definicij dohodka, definicij članov gospodinjstva in nekdanjih članov gospodinjstva ter časovnega razporeda vključitve različnih dohodkovnih spremenljivk.

(3) Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Definicije, ki jih zahteva člen 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1177/2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih razmerah, zlasti za namen uveljavitve definicij dohodka iz člena 2(l) in (m) Uredbe, so take, kot so določene v Prilogi I.

Pogoji za posredovanje podatkov o bruto dohodku na ravni sestavin in časovni razpored za vključitev različnih sestavin dohodka so taki, kot so določeni v Prilogi II.

Člen 2

Definicije iz te uredbe, razen tistih za nekdanje člane gospodinjstva, in posredovanje podatkov o dohodku se uporabljajo za presečne in longitudinalne sestavine statistike Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC).

Člen 3

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. oktobra 2003

Za Komisijo

Pedro Solbes Mira

Član Komisije

[1] UL L 165, 3.7.2003, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

DEFINICIJE ČLANOV GOSPODINJSTVA IN NEKDANJIH ČLANOV GOSPODINJSTVA, POKOJNIN IZ INDIVIDUALNIH ZASEBNIH SHEM, PRISPEVKOV V INDIVIDUALNE ZASEBNE POKOJNINSKE SHEME, CELOTNEGA BRUTO IN RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA GOSPODINJSTEV, CELOTNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA GOSPODINJSTEV PRED SOCIALNIMI TRANSFERJI (RAZEN STAROSTNIH POKOJNIN IN DRUŽINSKIH POKOJNIN ZA PREŽIVELE DRUŽINSKE ČLANE; VKLJUČNO S STAROSTNIMI POKOJNINAMI IN DRUŽINSKIMI POKOJNINAMI ZA PREŽIVELE DRUŽINSKE ČLANE) IN BRUTO/NETO SESTAVIN DOHODKA

1. ČLANI GOSPODINJSTVA IN NEKDANJI ČLANI GOSPODINJSTVA

1.1 Članstvo v gospodinjstvu [1]

Ob upoštevanju nadaljnjih in specifičnih pogojev, navedenih spodaj, se morajo naslednje osebe, če si delijo gospodinjske stroške, šteti za člane gospodinjstva:

1. osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, povezane z drugimi člani;

2. osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, nepovezane z drugimi člani;

3. stanujoči gostje, podnajemniki, najemniki;

4. obiskovalci;

5. v gospodinjstvu živeči gospodinjski pomočniki, osebe, ki delajo v gospodinjstvu za hrano in stanovanje;

6. osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, vendar začasno odsotne iz stanovanja (zaradi počitniškega potovanja, dela, izobraževanja ali podobnega);

7. otroci iz gospodinjstva, ki se izobražujejo in ne stanujejo doma;

8. osebe, odsotne dolga obdobja, vendar povezane z gospodinjstvom: osebe, ki delajo stran od doma;

9. osebe, ki so začasno odsotne, vendar so povezane z gospodinjstvom: osebe v bolnicah, sanatorijih ali drugih ustanovah.

Nadaljnji pogoji za vključitev kot člani gospodinjstva so:

(a) Skupine 3, 4 in 5:

Take osebe trenutno ne smejo imeti zasebnega naslova drugje; ali pa mora biti dejansko ali nameravano trajanje njihovega bivanja šest mesecev ali več.

(b) Skupina 6:

Take osebe trenutno ne smejo imeti zasebnega naslova drugje in dejansko ali nameravano trajanje njihove odsotnosti iz gospodinjstva mora biti krajše od šestih mesecev.

Skupini 7 in 8:

Ne glede na dejansko ali nameravano trajanje odsotnosti take osebe trenutno ne smejo imeti zasebnega naslova drugje, biti morajo partner ali otrok člana gospodinjstva in morajo vzdrževati tesne vezi z gospodinjstvom ter šteti ta naslov za svoje glavno prebivališče.

(c) Skupina 9:

Take osebe morajo imeti jasne finančne vezi z gospodinjstvom in morajo biti dejansko ali predvidoma odsotne iz gospodinjstva manj kot šest mesecev.

Udeležba pri gospodinjskih stroških

Udeležba pri gospodinjskih stroških zajema koristi zaradi stroškov (npr. otroci, osebe brez dohodka) in prispevanje k stroškom. Če oseba ni udeležena pri stroških, predstavlja ločeno gospodinjstvo na istem naslovu.

"Navadno stanujoč"

Oseba velja za navadno stanujočega člana gospodinjstva, če tam preživi večino svojega dnevnega počitka, ocenjeno za zadnjih šest mesecev. Osebe, ki oblikujejo nova gospodinjstva ali se pridružijo obstoječim gospodinjstvom, se običajno štejejo za člane na novi lokaciji; podobno se tisti, ki odhajajo živet drugam, ne štejejo več za člane prvotnega gospodinjstva. Zgoraj navedeno merilo "zadnjih šestih mesecev" se nadomesti z namenom bivanja v obdobju šestih mesecev ali več na novem kraju prebivanja.

"Namen bivanja v obdobju šestih mesecev ali več"

Upoštevati je treba, kaj se lahko šteje za prihod v gospodinjstvo ali odhod iz njega "za stalno". Tako se oseba, ki se je priselila v gospodinjstvo za nedoločeno obdobje ali z namenom bivati v obdobju šestih mesecev ali več, šteje za člana gospodinjstva, tudi če oseba še ni bivala v gospodinjstvu šest mesecev in je dejansko preživela večino tega časa na nekem drugem kraju prebivanja. Podobno se oseba, ki se je izselila iz gospodinjstva na nek drug kraj prebivanja z namenom ostati drugje šest mesecev ali več, ne šteje več za člana prejšnjega gospodinjstva.

"Začasno odsoten v zasebni nastanitvi"

Če je oseba, ki je začasno odsotna, v zasebni nastanitvi, je to, ali je član tega (ali drugega) gospodinjstva, odvisno od trajanja odsotnosti. Izjemoma se lahko nekatere kategorije oseb z zelo tesnimi vezmi z gospodinjstvom štejejo za člane, ne glede na trajanje odsotnosti, pod pogojem, da se ne štejejo za člane drugega zasebnega gospodinjstva.

Pri uporabi teh meril je namen čim bolj zmanjšati tveganje, da bi posameznike, ki imajo dva zasebna naslova, na katerih bi bili lahko popisani, v vzorčnem okviru šteli dvakrat. Podobno je namen čim bolj zmanjšati tveganje, da bi bile nekatere osebe izključene iz članstva katerega koli gospodinjstva, čeprav v resnici pripadajo sektorju zasebnih gospodinjstev.

1.2 Nekdanji člani gospodinjstva

Izraz "nekdanji član gospodinjstva" se nanaša na osebo, ki ni trenutni član gospodinjstva in v prejšnjem valu ni bila zabeležena kot član gospodinjstva v tem gospodinjstvu, vendar je v referenčnem dohodkovnem obdobju živela v gospodinjstvu najmanj tri mesece.

Nekdanji člani gospodinjstva se vključijo samo v longitudinalno sestavino EU-SILC.

2. BRUTO SESTAVINE DOHODKA

2.1 Dohodek iz zaposlitve

Dohodek iz zaposlitve je opredeljen kot celotna nagrada v denarju ali v naravi, ki jo delodajalec plača zaposlenemu v zameno za delo, ki ga zadnji opravi v referenčnem dohodkovnem obdobju.

Dohodek iz zaposlitve se deli na:

1. Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve (PY010G);

2. Bruto nedenarni dohodek iz zaposlitve (PY020G);

3. Prispevke delodajalcev za socialno zavarovanje (PY030G).

2.1.1 Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve (PY010G)

To se nanaša na denarno sestavino nadomestila zaposlenim v denarju, ki jo delodajalec plača zaposlenemu. Zajema vrednost katerih koli socialnih prispevkov in davkov od dohodka, ki jih zaposleni ali delodajalec v imenu zaposlenega plača v sheme socialnega zavarovanja ali davčnim organom.

Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve obsega naslednje elemente:

- plače v denarju za čas dela ali opravljeno delo pri osnovnem in morebitnem dodatnem delu ali pri priložnostnem delu (delih),

- nagrado za čas, ko se delo ne opravlja (npr. plačila za dopust in praznike),

- povečane stopnje plačila za nadure,

- honorarje, plačane direktorjem korporativnih podjetij,

- plačilo po učinku,

- plačila za rejo otrok,

- provizije, napitnine in nagrade,

- dodatna plačila (npr. 13. plača),

- soudeležbo pri dobičku in premije v denarju,

- dodatna plačila na osnovi produktivnosti,

- dodatke za delo na oddaljenih lokacijah (ki se štejejo za del delovnih pogojev),

- nadomestila za prevoz na delo ali z dela,

- dodatna plačila delodajalcev svojim zaposlenim ali nekdanjim zaposlenim in drugim upravičenim osebam kot dopolnilo pravici do boleznine, invalidnine, nadomestila osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta ali nadomestila za preživele družinske člane iz shem socialnega zavarovanja, če takih plačil ni mogoče ločeno in jasno identificirati kot socialnih dajatev,

- plačila, ki jih delodajalec izplača zaposlenemu namesto plače prek sheme socialnega zavarovanja, če ni sposoben dela zaradi bolezni, invalidnosti ali porodniškega dopusta, če takih plačil ni mogoče ločeno in jasno identificirati kot socialnih dajatev.

Ne obsega:

- povračil delodajalca za stroške v zvezi z delom (npr. službena potovanja),

- odpravnine kot nadomestila zaposlenim, ker se je njihova zaposlitev končala pred normalno upokojitveno starostjo za zadevno delo, in odpravnin ob odpustu zaradi presežka delovne sile (vključena so v "Nadomestila iz naslova brezposelnosti" (PY090G)),

- nadomestila za stroške, ki so vezani samo na delo, kot so potni stroški in stroški bivanja ali stroški za zaščitna oblačila,

- enkratna plačila ob normalnemu datumu upokojitve (vključena v "Starostne pokojnine" (PY100G)),

- sindikalno nadomestilo plače med stavko.

2.1.2 Bruto nedenarni dohodek iz zaposlitve (PY020G)

To se nanaša na nedenarne sestavine dohodka, s katerimi je lahko zaposleni preskrbljen brezplačno ali po znižani ceni kot del zaposlitvenega paketa s strani delodajalca [2].

Bruto nedenarni dohodek iz zaposlitve zajema:

- službeni avto in s tem povezane stroške (npr. brezplačno gorivo, zavarovanje avta, davki in dajatve, kot je ustrezno), preskrbljen za zasebno rabo ali za zasebno in službeno rabo,

- brezplačne ali subvencionirane obroke, bone za kosilo,

- povračilo ali plačilo stroškov v zvezi z nastanitvijo (npr. računi za plin, elektriko, vodo, telefon ali mobilni telefon),

- drugo blago ali storitve, ki jih delodajalec brezplačno ali po znižani ceni preskrbi zaposlenim, če predstavljajo pomembno sestavino dohodka na nacionalni ravni ali pomembno sestavino dohodka posameznih skupin gospodinjstev.

Vrednost brezplačnega blaga in storitev se izračuna v skladu s tržno vrednostjo tega blaga in storitev. Vrednost blaga in storitev po znižani ceni se izračuna kot razlika med tržno ceno in zneskom, ki ga plača zaposleni.

Ne obsega:

- stroškov, ki jih ima delodajalec z zagotovitvijo katerega koli takega blaga in storitev, če jih zaposleni potrebujejo samo za opravljanje svojega dela,

- nastanitvenih storitev na delovnem mestu, ki jih gospodinjstva, katerim pripadajo zaposleni, ne morejo uporabljati,

- nastanitve, ki jo delodajalec preskrbi zaposlenim brezplačno ali z znižano najemnino kot glavno prebivališče gospodinjstva (imputirana vrednost nastanitve, preskrbljene brezplačno ali z znižano najemnino, je vključena v "Imputirana najemnina" (HY030G)),

- nastanitve, preskrbljene zaposlenemu brezplačno ali z znižano najemnino kot dodatno prebivališče gospodinjstva,

- nadomestil zaposlenim za nakup orodja, opreme, oblačil itd., potrebnih izključno ali predvsem za njihovo delo,

- posebnih obrokov ali pijač, potrebnih zaradi izrednih delovnih razmer,

- katerega koli blaga ali storitev, zagotovljenih zaposlenim na delovnem mestu ali potrebnih zaradi narave njihovega dela (npr. zdravniški pregled, potreben zaradi dela).

2.1.3 Prispevki delodajalcev za socialno zavarovanje (PY030G)

Prispevki delodajalcev so opredeljeni kot plačila, ki jih delodajalci v referenčnem dohodkovnem obdobju nakažejo v korist svojih zaposlenih zavarovalnicam (skladom za socialno varnost in zasebnim shemam s skladi), kar zajema zakonsko določene, konvencionalne ali pogodbene prispevke za zavarovanje pred socialnimi tveganji.

Obsegajo:

- prispevke delodajalcev v zasebne pokojninske sheme,

- prispevke delodajalcev za zasebno zdravstveno zavarovanje,

- prispevke delodajalcev za življenjsko zavarovanje,

- prispevke delodajalcev v druge sheme za zavarovanje delodajalcev (npr. invalidnost),

- prispevke delodajalcev v državne zavarovalne (socialno varstvene) sheme (vključno z davki na izplačane plače, odmerjenimi za namene socialnega zavarovanja).

2.2 Dohodek iz samozaposlitve

Dohodek iz samozaposlitve je opredeljen kot dohodek, ki ga posamezniki prejmejo v referenčnem dohodkovnem obdobju zase ali za svoje družinske člane kot posledico svojega trenutnega ali nekdanjega udejstvovanja v samozaposlitvi. Samozaposlitvene dejavnosti so delo, pri katerem je nagrada neposredno odvisna od dobička (ali možnosti za dobiček) od proizvedenega blaga in opravljenih storitev (pri čemer se lastna poraba šteje za del dobička). Samozaposlena oseba sprejema poslovne odločitve, ki vplivajo na podjetje, ali pooblasti drugo osebo za take odločitve, pri čemer obdrži odgovornost za blaginjo podjetja. (V tem kontekstu "podjetje" vključuje operacije ene osebe). Nagrajevanje konjičkov se šteje za samozaposlitev.

Če zbrani ali združeni dohodek ustreza časovnemu obdobju pred referenčnim obdobjem, se opravijo osnovne prilagoditve za dopolnitev podatkov v skladu z referenčnim dohodkovnim obdobjem.

Dohodek iz samozaposlitve se deli na:

1. Bruto denarni dobiček ali izgubo iz samozaposlitve (vključno z avtorskimi honorarji) (PY050G);

2. Vrednost blaga, proizvedenega za lastno porabo (PY070G).

2.2.1 Bruto denarni dobiček ali izguba iz samozaposlitve (vključno z avtorskimi honorarji) (PY050G)

Obsega:

- neto poslovni dobiček ali izgubo aktivnih lastnikov nekorporativnega podjetja ali partnerjev v nekorporativnem podjetju zmanjšano za obresti za poslovna posojila,

- avtorske honorarje, zaslužene s pisanjem, izumi itd., ki niso vključeni v dobiček/izgubo nekorporativnih podjetij,

- najemnine za poslovne zgradbe, vozila, opremo itd., ki niso vključene v dobiček/izgubo nekorporativnih podjetij, po odbitju povezanih stroškov, kot so obresti za posojila, popravila in vzdrževanje ter zavarovalni stroški s tem v zvezi.

Ne obsega:

- direktorskih honorarjev, ki jih zaslužijo lastniki korporativnih podjetij (ki so vključeni v "Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve" (PY010G)),

- dividend, ki jih plačajo korporativna podjetja (ki so vključene v "Obresti, dividende, dobiček iz kapitalske investicije v nekorporativno podjetje" (HY090G)),

- dobička od kapitala, vloženega v nekorporativno podjetje, v katerem oseba ne dela ("tihi družbeniki") (ta dobiček je vključen v "Obresti, dividende, dobiček iz kapitalske investicije v nekorporativno podjetje" (HY090G)),

- najemnin za zemljišče in prejemkov od gostov in podnajemnikov (ki so vključeni v "Dohodek od oddajanja stavb ali zemljišča v najem" (HY040G)),

- najemnin za stanovanja, ki niso vključene v dobiček/izgubo nekorporativnih podjetij (ki so vključene v "Dohodek od oddajanja stavb ali zemljišča v najem" (HY040G)).

Dohodek iz samostojnih dejavnosti se izračuna kot:

- tržna proizvodnja (bruto prihodek na promet, vključno z vrednostjo blaga, ki ga proizvede podjetje, če ga potroši samozaposlena oseba ali njeno gospodinjstvo),

- plus tržna vrednost blaga in storitev, kupljenih za nekorporativno podjetje, če ga potroši podjetnik ali člani njegovega gospodinjstva,

- plus dohodek od lastnine, prejet v povezavi s finančnimi ali drugimi sredstvi, ki pripadajo podjetju,

- minus vmesna potrošnja (stroški surovin, stroški prodaje, stroški distribucije, stroški vzdrževanja, administrativni stroški itd.),

- minus nadomestila za zaposlene (plače in prispevki za socialno varnost za zaposlene),

- minus davki na proizvodnjo in uvozni davki,

- minus obresti, plačane za poslovna posojila,

- minus najemnine, plačane za zemljišče in druga neproizvedena opredmetena sredstva, ki jih najema podjetje,

- minus potrošnja stalnega kapitala,

- plus subvencije.

Če samozaposlena oseba ali podjetje pripravi letni obračun za davčne namene, se v praksi bruto dohodkovni dobički/izgube izračunajo kot neto poslovni dobički/izgube iz tega davčnega obračuna za zadnje 12-mesečno obdobje pred odbitkom davkov na dohodek in obveznih prispevkov za socialno varnost.

Če letnega obračuna ni ne za davčne namene ne za poslovni obračun, je alternativna metoda merjenja dohodka iz samozaposlitve zbiranje zneska denarja (in blaga), črpanega iz posla za osebno rabo (za potrošnjo ali varčevanje, vključno s tržno vrednostjo blaga, ki ga proizvede ali kupi podjetje, vendar je vzeto za osebno rabo).

2.2.2 Vrednost blaga, proizvedenega za lastno porabo (PY070G)

Vrednost blaga, proizvedenega za lastno porabo, se nanaša na vrednost hrane in pijače, proizvedene in tudi porabljene v istem gospodinjstvu.

Vrednost blaga, proizvedenega za lastno porabo, se izračuna kot tržna vrednost proizvedenega blaga, ob odbitku stroškov za proizvodnjo.

Vrednost hrane in pijače se vključi, če je pomembna sestavina dohodka na nacionalni ravni ali če predstavlja pomembno sestavino dohodka posebnih skupin gospodinjstev.

Ta vrednost ne zajema:

- vrednosti gospodinjskih storitev,

- proizvodnje za prodajo in odvzemov iz posla samozaposlene osebe (te vrednosti so vključene v "Bruto dohodkovni dobiček ali izgubo iz samostojnih dejavnosti (vključno z avtorskimi honorarji)" (PY050G)).

2.3 Imputirana najemnina

2.3.1 Imputirana najemnina (HY030G)

Imputirana najemnina se nanaša na vrednost, ki se imputira vsem gospodinjstvom, ki ne poročajo o plačevanju celotne najemnine, ker so to gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju, ali ker živijo v stanovanju, najetem po nižji ceni od tržne, ali ker je stanovanje preskrbljeno brezplačno.

Imputirana najemnina se oceni samo za stanovanja (in povezane zgradbe, kot je garaža), ki ga gospodinjstvo uporablja kot glavno prebivališče.

Imputirana vrednost je enaka tržni najemnini, ki bi se plačevala za podobno stanovanje kot tisto, ki se uporablja, zmanjšano za morebitno najemnino, ki se dejansko plačuje (vsekakor če je stanovanje najeto po nižji ceni od tržne), zmanjšano za morebitne subvencije, prejete od države ali od neprofitnih ustanov (če v stanovanju biva lastnik ali če se stanovanje najema po nižji ceni od tržne), zmanjšano za morebitne stroške za manjša popravila ali prenovo, ki jih gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju, opravijo na premoženju take vrste in ki bi jih običajno opravili najemodajalci.

Tržna najemnina je najemnina, ki se plačuje za pravico uporabe neopremljenega stanovanja na zasebnem trgu, razen stroškov za ogrevanje, vodo, elektriko itd.

2.4 Dohodek iz lastnine

Dohodek iz lastnine je opredeljen kot prejeti dohodek manj stroški, ki jih ima lastnik finančnih sredstev ali opredmetenih neproizvedenih sredstev (zemljišča) v referenčnem dohodkovnem obdobju v zameno za zagotovitev finančnih sredstev ali za dajanje opredmetenih neproizvedenih sredstev na razpolago drugi institucionalni enoti.

Dohodek iz lastnine se deli na:

1. Obresti, dividende, dobiček iz kapitalske investicije v nekorporativno podjetje (HY090G);

2. Dohodek od oddajanja stavb ali zemljišča v najem (HY040G).

2.4.1 Obresti, dividende, dobiček iz kapitalske investicije v nekorporativno podjetje (HY090G)

Obresti (nevključene v dobiček/izgubo nekorporativnega podjetja), dividende, dobiček iz kapitalske investicije v nekorporativno podjetje se nanašajo na znesek obresti od sredstev, kot so bančni računi, potrdila o vloženem depozitu, obveznice itd., dividend in dobička od kapitalske investicije v nekorporativno podjetje, v katerem oseba ne dela, prejetih v referenčnem dohodkovnem obdobju, zmanjšani za stroške.

2.4.2 Dohodek od oddajanja stavb ali zemljišča v najem (HY040G)

Dohodek od oddajanja stavb ali zemljišča v najem se nanaša na dohodek, prejet v referenčnem dohodkovnem obdobju od oddajanja premoženja v najem (na primer oddajanje stanovanja v najem, ki ni vključeno v dobiček/izgubo nekorporativnih podjetij, prejemki od gostov ali podnajemnikov ali najemnina za zemljišče) po odbitku stroškov, kot so stroški za odplačevanje hipotekarnih obresti, manjša popravila, vzdrževanje, zavarovanje in drugo.

2.5 Prejeti tekoči transferji

2.5.1 Socialni prejemki

Socialni prejemki [3] so opredeljeni kot tekoči transferji, ki jih gospodinjstva prejmejo v referenčnem dohodkovnem obdobju [4] in ki naj bi jih razbremenili finančnega bremena zaradi vrste tveganj in potreb ter ki potekajo prek kolektivno organiziranih shem ali jih opravijo državne enote in NPISG izven takih shem.

Vključujejo vrednost socialnih prispevkov in davka od dohodka, ki jih za prejemke plačuje upravičenec v sheme socialnega zavarovanja ali davčnim organom.

Da bi bil transfer vključen med socialne dajatve, mora ustrezati enemu od dveh meril:

- kritje je obvezno (po zakonu, drugem predpisu ali kolektivni pogodbi) za zadevno skupino,

- temelji na načelu socialne solidarnosti (tj. če je pokojnina na osnovi zavarovanja, premije in pravice niso sorazmerne individualni izpostavljenosti tveganju zaščitenih ljudi).

Socialni prejemki se delijo na:

1. Dodatke v zvezi z družino/otroki (HY050G);

2. Stanovanjske dodatke (HY070G);

3. Prejemke iz naslova brezposelnosti (PY090G);

4. Starostne pokojnine (PY100G);

5. Družinske pokojnine za preživele družinske člane (PY110G);

6. Boleznine (PY120G);

7. Invalidnine (PY130G);

8. Dodatke v zvezi z izobraževanjem (PY140G);

9. Socialno izključenost, ki ni uvrščena drugje (HY060G).

Socialni prejemki ne zajemajo:

- prejemkov, plačanih iz shem, v katere prejemnik plačuje samo prostovoljno, neodvisno od svojega delodajalca ali države (ki so vključene v "Pokojnine iz individualnih zasebnih shem (razen tistih, zajetih v ESSPROS)" (PY080G)).

2.5.1.1 Dodatki v zvezi z družino/otroki (HY050G)

Funkcija družine/otrok se nanaša na prejemke, ki:

- zagotavljajo finančno podporo gospodinjstvom za vzgojo otrok,

- zagotavljajo finančno pomoč ljudem, ki vzdržujejo druge sorodnike, razen otrok.

Obsegajo:

- prejemke za vzdrževanje dohodka v primeru rojstva otroka: pavšalna plačila ali plačila v zvezi z zaslužki, namenjena za nadomestilo staršem za izgubo zaslužka zaradi odsotnosti z dela v povezavi z rojstvom otroka za obdobje pred porodom in/ali po njem ali v povezavi s posvojitvijo,

- pomoč ob rojstvu otroka: prejemke, navadno plačane v enkratnih zneskih ali v obrokih v primeru rojstva otroka ali posvojitve,

- prejemek za starševski dopust: prejemek, ki se plača materi ali očetu v primeru prekinitve dela ali skrajšanega delovnega časa zaradi vzgoje otroka, navadno majhnega,

- družinski ali otroški dodatek: periodična plačila članu gospodinjstva z nepreskrbljenimi otroki kot pomoč pri kritju stroškov za vzgojo otrok,

- druge denarne prejemke: dajatve, plačane neodvisno od družinskih dodatkov za podporo gospodinjstvom in pomoč za kritje specifičnih stroškov, kot so stroški zaradi specifičnih potreb družin z enim samim staršem ali družin z otroki s posebnimi potrebami. Ti prejemki se lahko izplačujejo periodično ali v enkratnem znesku.

Ne obsega:

- plačil, ki jih delodajalec izplača zaposlenemu namesto plače prek sheme socialnega zavarovanja, če ni sposoben dela zaradi porodniškega dopusta, če takih plačil ni mogoče ločeno in jasno identificirati kot socialnih dajatev (ta plačila so vključena v "Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve" (PY010G)),

- dodatnih plačil, ki jih delodajalci nakažejo zaposlenim kot dopolnitev pravice do nadomestila osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta iz shem socialnega zavarovanja, če takih plačil ni mogoče ločeno in jasno identificirati kot socialnih dajatev (ta plačila so vključena v "Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve" (PY010G)).

2.5.1.2 Stanovanjski dodatki (HY070G)

Stanovanjska funkcija se nanaša na intervencije organov, s katerimi pomagajo gospodinjstvom kriti stanovanjske stroške. Bistveno merilo za določitev obsega stanovanjskih dodatkov je obstoj preverjanja premoženjskih razmer za dodatke.

Obsegajo:

- dodatke za najemnino: tekoči transfer, glede katerega se opravi preverjanje premoženjskih razmer in ki ga organ začasno ali dolgoročno odobri najemnikom kot pomoč pri kritju stroškov najema,

- dodatke gospodinjstvom, ki bivajo v lastnih stanovanjih: transfer, glede katerega se opravi preverjanje premoženjskih razmer, organa gospodinjstvom, ki bivajo v lastnih stanovanjih, za olajšanje njihovih trenutnih stanovanjskih stroškov: v praksi pogosto za pomoč pri odplačevanju hipotek in/ali obresti.

Ne obsega:

- socialne stanovanjske politike, organizirane prek davčnega sistema (tj. davčne dajatve),

- vseh kapitalnih transferjev (zlasti investicijske podpore).

2.5.1.3 Nadomestila iz naslova brezposelnosti (PY090G)

Nadomestila iz naslova brezposelnosti se nanašajo na prihodke, ki v celoti ali delno nadomestijo dohodek, ki ga delavec izgubi zaradi izgube plačane zaposlitve, zagotovijo minimalni (ali boljši) dohodek osebam, ki vstopajo ali ponovno vstopajo na trg delovne sile, nadomestijo izgubo zaslužka zaradi delne brezposelnosti, v celoti ali delno nadomestijo dohodek, ki ga starejši delavec izgubi ob odhodu iz plačane zaposlitve pred zakonsko upokojitveno starostjo zaradi ukinjanja delovnih mest iz ekonomskih razlogov, prispevajo h kritju stroškov usposabljanja ali ponovnega usposabljanja ljudi, ki iščejo zaposlitev, ali pomagajo brezposelnim osebam kriti stroške potovanja ali selitve zaradi pridobitve zaposlitve.

Obsegajo:

- polna nadomestila iz naslova brezposelnosti: prihodki, ki nadomeščajo izgubo zaslužka, če je oseba sposobna dela in na razpolago za delo, vendar ne more najti ustrezne zaposlitve, vključno z osebami, ki še niso bile zaposlene,

- delna nadomestila iz naslova brezposelnosti: prihodki, ki nadomeščajo izgubo plače zaradi formalne ureditve krajšega delovnega časa in/ali delovnega razporeda s prekinitvami, ne glede na vzrok (gospodarska recesija ali zastoj, okvara opreme, vremenske razmere, nesreče in podobno), in če se razmerje delodajalec/zaposleni nadaljuje,

- predčasno upokojitev zaradi razlogov na trgu delovne sile: periodična plačila starejšim delavcem, ki se predčasno upokojijo, preden dosežejo standardno upokojitveno starost zaradi brezposelnosti ali ukinitve delovnih mest kot posledice gospodarskih ukrepov, kot je prestrukturiranje industrijskega sektorja ali gospodarskega podjetja. Ta plačila običajno prenehajo, ko upravičenec postane upravičen do starostne pokojnine,

- dodatek za poklicno usposabljanje: plačila iz skladov za socialno varnost ali državnih agencij ciljnim skupinam oseb iz delovne sile, ki se udeležijo programov usposabljanja, namenjenim izboljšanju njihovih možnosti za zaposlitev,

- mobilnost in preselitev: plačila iz skladov za socialno varnost ali državnih agencij brezposelnim osebam, da bi jih spodbudili k preselitvi na drugo lokacijo ali poklicni preusmeritvi, da bi lahko iskali ali dobili delo,

- odpravnine (dajatve kot nadomestilo zaposlenim, ker se zaposlitev konča, preden zaposleni doseže normalno upokojitveno starost za to delo),

- nadomestilo za odpust zaradi presežka delovne sile: pavšalni zneski, plačani zaposlenim, ki jih odpusti podjetje zaradi opustitve ali zmanjšanja svoje dejavnosti in niso odpuščeni po lastni krivdi,

- druga denarna nadomestila iz naslova brezposelnosti: druga finančna pomoč, zlasti plačila dolgoročno brezposelnim.

Ne obsega:

- družinskih dodatkov, plačanih za nepreskrbljene otroke (ki so vključeni v "Dodatke v zvezi z družino/otroki" (HY050G)).

2.5.1.4 Starostne pokojnine (PY100G)

Starostna funkcija se nanaša na zagotavljanje socialnega varstva pred tveganji v zvezi s starostjo, izgubo dohodka, nezadostnim dohodkom, pomanjkanjem samostojnosti pri opravljanju dnevnih nalog, zmanjšano udeleženostjo v družbenem življenju itd.

Starostne pokojnine zajemajo prihodke, ki zagotavljajo nadomestni dohodek, ko se ostarela oseba umakne s trga delovne sile, ali zagotavljajo nek dohodek, ko oseba doseže predpisano starost.

Obsegajo:

- starostne pokojnine: periodična plačila, namenjena vzdrževanju dohodka upravičenca po umiku iz plačane zaposlitve pri standardni starosti ali podpori dohodku starih oseb,

- predčasne starostne pokojnine: periodična plačila, namenjena vzdrževanju dohodka upravičencev, ki se upokojijo pred standardno starostjo, opredeljeno v ustrezni shemi ali referenčni shemi. To se lahko zgodi ob zmanjšanju ali brez zmanjšanja običajne pokojnine,

- delne pokojnine: periodična plačila dela polne upokojitvene pokojnine starejšim delavcem, ki nadaljujejo z delom, vendar s krajšim delovnim časom, ali katerih dohodek iz poklicne dejavnosti je nižji od opredeljene zgornje meje,

- dodatek za pomoč in postrežbo: prihodek, ki se izplačuje starejšim osebam, ki potrebujejo pogosto ali stalno pomoč, kot pomoč pri kritju dodatnih stroškov postrežbe (razen medicinske oskrbe), če dajatev ni povračilo potrjenih izdatkov,

- družinske pokojnine za preživele družinske člane, plačane po standardni upokojitveni starosti,

- denarne invalidnine, plačane po standardni upokojitveni starosti,

- enkratna plačila ob običajnem upokojitvenem datumu,

- druge denarne prihodke: druge periodične in enkratne dajatve, plačane ob upokojitvi ali zaradi starosti, kot so pavšalni zneski, plačani ljudem, ki zahtev za periodično upokojitveno pokojnino ne izpolnjujejo v celoti ali ki so bili udeleženi v shemi, oblikovani tako, da se ob upokojitvi zagotovijo samo pavšalni zneski.

Ne obsega:

- družinskih dodatkov za nepreskrbljene otroke (ki so vključeni v "Dodatke v zvezi z družino/otroki" (HY050G)),

- izplačil za predčasno upokojitev, plačanih zaradi razlogov na trgu delovne sile ali v primeru zmanjšane sposobnosti za delo (vključena so v "Nadomestila za brezposelnost" (PY090G) oziroma v "Invalidnine" (PY130G)),

- izplačil, plačanih starejšim osebam, ki potrebujejo pogosto ali stalno pomoč, kot pomoč pri kritju dodatnih stroškov postrežbe, če so izplačila povračilo potrjenih izdatkov.

2.5.1.5 Družinske pokojnine za preživele družinske člane (PY110G)

Družinske pokojnine za preživele družinske člane se nanašajo na prihodke, ki zagotavljajo začasni ali stalni dohodek ljudem pod upokojitveno starostjo po smrti njihovega zakonca, partnerja ali najbližjega sorodnika, običajno kadar je bil ta glavni hranilec upravičenca.

Preživeli družinski člani, upravičeni do dajatve, so lahko zakonski partner ali nekdanji zakonski partner pokojne osebe, njeni otroci, vnuki, starši ali drugi sorodniki. V nekaterih primerih se izplačilo lahko plačuje tudi nekomu izven družine.

Družinske pokojnine za preživele družinske člane se običajno odobri na podlagi izvedene pravice, se pravi pravice, ki prvotno pripada drugi osebi, katere smrt je pogoj za odobritev pokojnine.

Obsegajo:

- pokojnino za preživele družinske člane: periodična plačila ljudem, katerih upravičenost izhaja iz njihovega razmerja do pokojne osebe, zavarovane s shemo (vdove, vdovci, sirote in podobno),

- posmrtnino: enkratno plačilo osebi, katere upravičenost izhaja iz njenega razmerja do pokojne osebe (vdove, vdovci, sirote in podobno),

- druga denarna nadomestila: druga periodična ali enkratna plačila, nakazana na podlagi izvedene pravice preživelega družinskega člana.

Ne obsegajo:

- družinskih dodatkov za nepreskrbljene otroke (te dajatve so vključene v "Dodatke v zvezi z družino/otroki" (HY050G)),

- pogrebnin,

- dodatnih plačil, ki jih delodajalci nakažejo drugim upravičenim osebam kot dopolnitev pravice do plačila izplačila za preživele družinske člane iz sheme socialnega zavarovanja, če takih plačil ni mogoče ločeno in jasno identificirati kot socialnih dajatev (ta plačila so vključena v "Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve" (PY010G)),

- družinske pokojnine za preživele družinske člane, plačane po standardni upokojitveni starosti (te dajatve so vključene v "Starostne pokojnine" (PY100G)).

2.5.1.6 Boleznine (PY120G)

Boleznine se nanašajo na denarne dajatve, ki v celoti ali delno nadomeščajo izgubo zaslužka v času začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe.

Boleznine zajemajo:

- plačani bolniški dopust: pavšalna plačila ali plačila v zvezi z zaslužki, namenjena za nadomestilo zaščitene osebe v celoti ali delno za izgubo zaslužka zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Te dajatve se lahko plačujejo iz samostojnih shem za socialno varstvo, vendar jih lahko zagotavlja tudi delodajalec v obliki neprekinjenega izplačevanja plač v času bolezni,

- plačani dopust v primeru bolezni ali poškodbe nepreskrbljenega otroka,

- druge denarne dajatve: razna plačila zaščitenim ljudem v povezavi z boleznijo ali poškodbo.

Ne obsegajo:

- denarnih nadomestil, ki nadomestijo izgubo zaslužka v času začasne nezmožnosti za delo zaradi nosečnosti (te dajatve so vključene v "Dodatke v zvezi z družino/otroki" (HY050G)),

- denarnih nadomestil, ki nadomestijo izgubo zaslužka v času začasne nezmožnosti za delo zaradi invalidnosti (te dajatve so vključene v "Invalidnine" (PY130G)),

- plačil, ki jih delodajalec izplača zaposlenemu namesto plače prek sheme socialnega zavarovanja, če ni sposoben dela zaradi bolezni, če takih plačil ni mogoče ločeno in jasno identificirati kot socialnih dajatev (ta plačila so vključena v "Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve" (PY010G)),

- dodatnih plačil, ki jih delodajalci nakažejo zaposlenim kot dopolnitev pravice do nadomestila osebnega dohodka za čas bolniškega dopusta iz sheme socialnega zavarovanja, če takih plačil ni mogoče ločeno in jasno identificirati kot socialnih dajatev (ta plačila so vključena v "Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve" (PY010G)).

2.5.1.7 Invalidnine (PY130G)

Invalidnine se nanašajo na dajatve, ki zagotavljajo dohodek osebam pod standardno upokojitveno starostjo, katerih sposobnost za delo in zaslužek je zmanjšana prek minimalne ravni, določene z zakonodajo, zaradi telesne ali duševne invalidnosti.

Invalidnost je popolna ali delna nezmožnost udejstvovanja v gospodarski dejavnosti ali normalnega življenja zaradi telesne ali duševne prizadetosti, za katero je verjetno, da bo stalna ali da bo trajala dalj od najkrajšega predpisanega obdobja.

Obsegajo:

- invalidsko pokojnino: periodična plačila, namenjena vzdrževanju ali podpori dohodka osebe pod standardno upokojitveno starostjo, prizadete zaradi invalidnosti, ki ovira njeno sposobnost za delo ali zaslužek prek minimalne ravni, določene z zakonodajo,

- predčasno upokojitev v primeru zmanjšane sposobnosti za delo: periodična plačila starejšim delavcem, ki se upokojijo preden dosežejo standardno upokojitveno starost zaradi zmanjšane sposobnosti za delo. Te pokojnine običajno prenehajo, ko upravičenec postane upravičen do starostne pokojnine,

- dodatek za pomoč in postrežbo: dajatev invalidnim ljudem pod standardno upokojitveno starostjo, ki potrebujejo pogosto ali stalno pomoč, kot pomoč pri kritju dodatnih stroškov postrežbe (razen medicinske oskrbe). Izplačilo ne sme biti povračilo potrjenih izdatkov,

- ekonomsko vključevanje invalidnih oseb: dodatki invalidnim osebam, kadar prevzamejo delo, prilagojeno njihovemu stanju, običajno v zaščitenih delavnicah, ali kadar se udeležijo poklicnega usposabljanja,

- invalidnine invalidnim otrokom samostojno, ne glede na nepreskrbljenost,

- druga denarna nadomestila: periodična in enkratna plačila, ki se ne uvrščajo v zgornje skupine, kot je občasna dohodkovna podpora in podobno.

Ne obsegajo:

- dajatev, zagotovljenih kot celotno ali delno nadomestilo zaslužka v času začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe (te dajatve so vključene v "Boleznine" (PY120G)),

- družinskih dodatkov, plačanih prejemnikom invalidnin (te dajatve so vključene v "Dodatke v zvezi z družino/otroki" (HY050G)),

- dajatev, plačanih preživelim nepreskrbljenim družinskim članom invalidnih oseb, kot so pokojnine (te dajatve so vključene v "Družinske pokojnine za preživele družinske člane" (PY110G)),

- izplačil, ki so povračilo potrjenih izdatkov,

- denarnih invalidnin, plačanih po standardni upokojitveni starosti (te dajatve so vključene v "Starostne pokojnine" (PY100G)),

- plačil, ki jih delodajalec izplača zaposlenemu ali nekdanjemu zaposlenemu namesto plače prek sheme socialnega zavarovanja, če ni sposoben dela zaradi invalidnosti, če takih plačil ni mogoče ločeno in jasno identificirati kot socialnih dajatev (ta plačila so vključena v "Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve" (PY010G)),

- dodatnih plačil, ki jih delodajalci nakažejo zaposlenim ali nekdanjim zaposlenim kot dopolnitev pravice do nadomestila osebnega dohodka za čas dopusta zaradi invalidnosti iz sheme socialnega zavarovanja, če takih plačil ni mogoče ločeno in jasno identificirati kot socialnih dajatev (ta plačila so vključena v "Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve" (PY010G)).

2.5.1.8 Dodatki v zvezi z izobraževanjem (PY140G)

Dodatki za izobraževanje se nanašajo na štipendije in drugo pomoč pri izobraževanju, ki jo prejmejo učenci in študentje.

2.5.1.9 Socialna izključenost, ki ni uvrščena drugje (HY060G)

Socialni prejemki iz funkcije "socialna izključenost, ki ni uvrščena drugje", se nanašajo na "socialno izključene" ali "tiste, za katere obstaja tveganje, da bodo postali socialno izključeni". Čeprav je ta definicija zelo splošna, je mogoče identificirati ciljne skupine, ki so (med drugim) obubožani ljudje, priseljenci, begunci, zasvojenci z mamili, alkoholiki ali žrtve nasilja.

Obsega:

- dohodkovno podporo: periodična plačila ljudem z nezadostnimi viri sredstev. Pogoji za upravičenost so lahko povezani ne samo z osebnimi viri sredstev, temveč tudi z državljanstvom, stalnim prebivališčem, starostjo, razpoložljivostjo za delo in družinskim statusom. Prejemki imajo lahko omejeno ali neomejeno trajanje; izplačujejo se lahko posamezniku ali družini in lahko jih zagotavlja centralna ali lokalna vlada,

- druge denarne prejemke: podpora obubožanim in ranljivim osebam za zmanjšanje njihove revščine ali kot pomoč v težavnih položajih. Te prejemke lahko izplačajo zasebne neprofitne organizacije.

2.5.2 Redni prejeti medgospodinjski denarni transferji (HY080G)

Redni prejeti medgospodinjski denarni transferji se nanašajo na redne denarne zneske, prejete v referenčnem dohodkovnem obdobju od drugih gospodinjstev ali oseb.

Obsegajo:

- obvezno preživnino,

- prostovoljno preživnino, prejeto redno,

- redno denarno podporo s strani oseb, ki niso člani gospodinjstva,

- redno denarno podporo s strani gospodinjstev iz drugih držav.

Ne obsegajo:

- brezplačnega ali subvencioniranega stanovanja, ki ga preskrbi drugo gospodinjstvo (ki je vključeno v "Imputirano najemnino" (HY030G)).

2.6 Drugi prejeti dohodki

2.6.1 Dohodki, ki jih prejemajo osebe, mlajše od 16 let (HY110G)

Dohodki, ki jih prejemajo osebe, mlajše od 16 let, so opredeljeni kot bruto dohodek, ki ga prejmejo vsi člani gospodinjstva, mlajši od 16 let, v referenčnem dohodkovnem obdobju.

Ne obsegajo:

- transferjev med člani gospodinjstva,

- dohodka, zbranega na ravni gospodinjstva (tj. spremenljivk HY040G, HY050G, HY060G, HY070G, HY080G in HY090G).

2.7 Plačila obresti

2.7.1 Obresti, plačane za hipoteko (HY100G)

Obresti, plačane za hipoteko, se nanašajo na skupni bruto znesek pred odbitkom katerega koli dobropisa za že plačane davke ali davčne olajšave, hipotekarnih obresti za glavno prebivališče gospodinjstva v referenčnem dohodkovnem obdobju.

Ne obsegajo:

- morebitnih drugih hipotekarnih plačil, naj bodo obresti ali glavnica, opravljenih istočasno, kot sta zavarovanje za odplačilo hipotekarnega posojila ali stanovanjsko zavarovanje,

- plačil reprogramiranih hipotek za pridobitev denarja za stanovanjske namene (npr. popravila, obnova, vzdrževanje itd.) ali za nestanovanjske namene,

- odplačil glavnice ali kapitalnega zneska.

2.8 Plačani tekoči transferji

Plačani tekoči transferji se delijo na:

1. Davke od dohodka in prispevke za socialno zavarovanje (HY140G);

2. Redne davke na premoženje (HY120G);

3. Prispevke delodajalcev za socialno zavarovanje (PY030G);

4. Redne plačane medgospodinjske denarne transferje (HY130G).

2.8.1 Davek od dohodka in prispevki za socialno zavarovanje (HY140G)

Davek od dohodka se nanaša na davke od dohodka, dobička in dobička od prodaje osnovnih sredstev. Ocenijo se glede na dejanske ali domnevne dohodke posameznikov, gospodinjstev ali davčne enote. Zajemajo davke, ocenjene za posedovanje premoženja, zemljišč ali nepremičnin, če se to imetje uporabi za osnovo za ovrednotenje dohodka njegovih lastnikov.

Davki od dohodka zajemajo:

- davke na dohodek posameznika, gospodinjstva ali davčne enote (dohodek iz zaposlitve, premoženja, podjetništva, pokojnin itd.), vključno z davki, ki jih odbijejo delodajalci (sprotno odvajanje akontacije dohodnine), drugimi obdavčitvami pri viru in davki od dohodka lastnikov nekorporativnih podjetij, plačani v referenčnem dohodkovnem obdobju,

- izjemoma lahko države članice, ki uporabljajo podatke iz registrov, in druge države članice, za katere je ta pristop najprimernejši, poročajo o davkih od "prejetega dohodka" v referenčnem dohodkovnem letu, če to le obrobno vpliva na primerljivost,

- povračilo davka, prejeto v referenčnem dohodkovnem obdobju, ki se nanaša na davek, plačan od dohodka, prejetega v referenčnem dohodkovnem obdobju ali v prejšnjih letih. To vrednost bi bilo treba upoštevati kot znižanje plačanih davkov,

- obresti, zaračunane za nazaj za zapadle davke, in globe, ki jih naložijo davčni organi.

Davki od dohodka ne zajemajo:

- dajatev, plačanih za lovske, strelske in ribolovne pravice.

Prispevki za socialno zavarovanje se nanašajo na prispevke zaposlenih, samozaposlenih, brezposelnih in upokojencev ter vse druge prispevke (če je ustrezno), plačane v referenčnem dohodkovnem obdobju v obvezne državne ali delodajalske sheme socialnega zavarovanja (pokojninske, zdravstvene itd.).

2.8.2 Redni davki na premoženje (HY120G)

Redni davki na premoženje se nanašajo na davke, ki jih plačujejo lastniki periodično od lastništva ali uporabe zemljišč ali stavb, in tekoče davke od neto premoženja in drugih sredstev (nakit, drugi zunanji znaki premožnosti). Poročati je treba o tistih rednih davkih na premoženje, ki so plačani v referenčnem dohodkovnem obdobju.

To zajema morebitne obresti, zaračunane za nazaj za zapadle davke, in globe, ki jih naložijo davčni organi, plačane v referenčnem dohodkovnem obdobju, ter davke na premoženje, ki jih najemniki v referenčnem dohodkovnem obdobju plačajo neposredno davčnim organom.

Ne obsega:

- enkratnih davkov, kot so davki na dediščino ali davki na darila,

- davkov, ocenjenih za posedovanje premoženja, zemljišč ali nepremičnin, če se to imetje uporabi za osnovo za ovrednotenje dohodka njegovih lastnikov (ti davki so vključeni v "Davke od dohodka in prispevke za socialno zavarovanje" (HY140G)),

- davkov od zemljišč, stavb ali drugih sredstev, ki jih imajo v lasti ali jih najemajo podjetja, ki jih uporabljajo za proizvodnjo (ti davki se štejejo za davke na proizvodnjo in se odbijejo od tržne proizvodnje dohodka iz samostojnih dejavnosti, da dobimo sestavino "Bruto denarni dobiček ali izgubo iz samozaposlitve" (vključno z avtorskimi honorarji) (PY050G)).

2.8.3 Prispevki delodajalcev za socialno zavarovanje (PY030G)

Prispevki delodajalcev za socialno zavarovanje so opredeljeni pod dohodki zaposlenih.

2.8.4 Redni plačani medgospodinjski denarni transferji (HY130G)

Redni plačani medgospodinjski transferji se nanašajo na redne denarne zneske, plačane v referenčnem dohodkovnem obdobju drugim gospodinjstvom.

Redni plačani medgospodinjski transferji zajemajo:

- obvezno preživnino,

- prostovoljno preživnino, plačano redno,

- redno denarno podporo osebam, ki niso člani gospodinjstva,

- redno denarno podporo gospodinjstvom v drugih državah.

3. NETO SESTAVINE DOHODKA

Neto sestavine dohodka izhajajo iz ustreznih bruto sestavin dohodka po odbitju davka od dohodka pri viru in prispevkov za socialno zavarovanje.

Neto sestavine se lahko posredujejo:

1. Neto brez davkov od dohodka pri viru in socialnih prispevkov;

2. Neto od davka od dohodka pri viru;

3. Neto od socialnih prispevkov.

4. CELOTNI BRUTO IN RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK GOSPODINJSTEV

4.1 Celotni bruto dohodek gospodinjstev (HY010) se izračuna kot:

Vsota, za vse člane gospodinjstva, bruto sestavin osebnega dohodka (bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve (PY010G); bruto nedenarnega dohodka zaposlenih (PY020G); prispevkov delodajalcev za socialno zavarovanje (PY030G); bruto denarnega dobička ali izgube iz samozaposlitve (vključno z avtorskimi honorarji) (PY050G); vrednosti blaga, proizvedenega za lastno porabo (PY070G); nadomestila iz naslova brezposelnosti (PY090G); starostnih pokojnin (PY100G); družinskih pokojnin za preživele družinske člane (PY110G); boleznin (PY120G); invalidnin (PY130G) in dodatkov v zvezi z izobraževanjem (PY140G)) plus bruto sestavin dohodka na ravni gospodinjstva (imputirana najemnina (HY030G); dohodka od oddajanja stavb ali zemljišča (HY040G); dodatkov v zvezi z družino/otroki (HY050G); socialne izključenosti, ki ni uvrščena drugje (HY060G); stanovanjskih dodatkov (HY070G); rednih prejetih medgospodinjskih denarnih transferjev (HY080G); obresti, dividend, dobička od kapitalskih investicij v nekorporativno podjetje (HY090G); dohodkov, ki jih prejemajo osebe, mlajše od 16 let (HY110G)) zmanjšano za obresti, plačane za hipoteko (HY100G).

4.2 Celotni razpoložljivi dohodek gospodinjstev (HY020) se lahko izračuna kot:

Vsota, za vse člane gospodinjstva, bruto sestavin osebnega dohodka (bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve (PY010G); bruto nedenarnega dohodka zaposlenih (PY020G); prispevkov delodajalcev za socialno zavarovanje (PY030G); bruto denarnega dobička ali izgube iz samozaposlitve (vključno z avtorskimi honorarji) (PY050G); vrednosti blaga, proizvedenega za lastno porabo (PY070G); nadomestil iz naslova brezposelnosti (PY090G); starostnih pokojnin (PY100G); družinskih pokojnin za preživele družinske člane (PY110G); boleznin (PY120G); invalidnin (PY130G) in dodatkov v zvezi z izobraževanjem (PY140G)) plus bruto sestavin dohodka na ravni gospodinjstva (imputirana najemnina (HY030G); dohodka od oddajanja stavb ali zemljišča (HY040G); dodatkov v zvezi z družino/otroki (HY050G); socialne izključenosti, ki ni uvrščena drugje (HY060G); stanovanjskih dodatkov (HY070G); rednih prejetih medgospodinjskih denarnih transferjev (HY080G); obresti, dividend, dobička od kapitalskih investicij v nekorporativno podjetje (HY090G); dohodkov, ki jih prejemajo osebe, mlajše od 16 let (HY110G)) zmanjšano (prispevki delodajalcev za socialno zavarovanje (PY030G); obresti, plačane za hipoteko (HY100G); redni davki na premoženje (HY120G); redni plačani medgospodinjski denarni transferji (HY130G); davki od dohodka in prispevki za socialno zavarovanje (HY140G)).

Spremenljivka HY140G vključuje povračilo/prejemek za prilagoditev davkov od dohodka, davek od dohodka pri viru in prispevke za socialno zavarovanje (če je ustrezno).

Ali kot:

Vsota, za vse člane gospodinjstva, neto (brez davka od dohodka pri viru in socialnih prispevkov) sestavin osebnega dohodka (denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve (PY010N); nedenarnega dohodka zaposlenih (PY020N); denarnega dobička ali izgube iz samozaposlitve (PY050N); vrednosti blaga, proizvedenega za lastno porabo (PY070N); nadomestil iz naslova brezposelnosti (PY090N); starostnih pokojnin (PY100N); družinskih pokojnin za preživele družinske člane (PY110N); boleznin (PY120N); invalidnin (PY130N) in dodatkov v zvezi z izobraževanjem (PY140N)) plus neto (brez davka od dohodka pri viru in socialnih prispevkov) sestavin dohodka na ravni gospodinjstva (imputirana najemnina (HY030G); dohodka od oddajanja stavb ali zemljišča (HY040N); dodatkov v zvezi z družino/otroki (HY050N); socialne izključenosti, ki ni uvrščena drugje (HY060N); stanovanjskih dodatkov (HY070N); rednih prejetih medgospodinjskih denarnih transferjev (HY080N); obresti, dividend, dobička od kapitalskih investicij v nekorporativno podjetje (HY090N); dohodkov, ki jih prejemajo osebe, mlajše od 16 let (HY110N)) zmanjšano (obresti, plačane za hipoteko (HY100N); redni davki na premoženje (HY120G); redni plačani medgospodinjski denarni transferji (HY130N); povračilo/prejemek za prilagoditev davkov od dohodka (HY145N)).

Ali kot:

Vsota, za vse člane gospodinjstva, sestavin osebnega dohodka plus sestavin dohodka na ravni gospodinjstva, od katerih so nekatere neto (neto brez davka od dohodka, neto brez socialnih prispevkov ali neto brez obojega) in druge bruto, ali pa so vse neto, vendar so nekatere neto brez davka pri viru, druge neto brez socialnih prispevkov ali neto brez obojega, ko se odbijejo davek od dohodka in prispevki za socialno zavarovanje (HY140N), redni davki na premoženje, redni plačani medgospodinjski denarni transferji in prispevki delodajalcev za socialno zavarovanje.

V tem primeru bi spremenljivka HY140N lahko vključevala povračilo/prejemek za prilagoditev davkov, davek od dohodka pri viru in prispevke za socialno zavarovanje za nekatere sestavine dohodka.

4.3 Celotni razpoložljivi dohodek gospodinjstev pred socialnimi transferji, razen starostnih pokojnin in pokojnin za preživele družinske člane (HY022), je opredeljen kot:

Celotni razpoložljivi dohodek (HY020) minus celotni neto transferji, plus starostne pokojnine (PY100N) in družinske pokojnine za preživele družinske člane (PY110N) (tj. celotni razpoložljivi dohodek (HY020) minus nadomestila iz naslova brezposelnosti (PY090N); boleznine (PY120N); invalidnine (PY130N); dodatki v zvezi z izobraževanjem (PY140N); dodatki v zvezi z družino/otroki (HY050N); socialna izključenost, ki ni uvrščena drugje (HY060N), in stanovanjski dodatki (HY070N)).

4.4 Celotni razpoložljivi dohodek gospodinjstev pred socialnimi transferji, vključno s starostnimi pokojninami in družinskimi pokojninami za preživele družinske člane (HY023), je opredeljen kot:

Celotni razpoložljivi dohodek (HY020) minus celotni neto transferji (nadomestila iz naslova brezposelnosti (PY090N); starostne pokojnine (PY100N); družinske pokojnine za preživele družinske člane (PY110N); boleznine (PY120N); invalidnine (PY130N); dodatki v zvezi z izobraževanjem (PY140N); dodatki v zvezi z družino/otroki (HY050N); socialna izključenost, ki ni uvrščena drugje (HY060N) in stanovanjski dodatki (HY070N)).

5. DRUGI ELEMENTI, KI SE NE ŠTEJEJO ZA DEL DOHODKA

5.1 Prispevki v individualne zasebne pokojninske sheme (PY035G)

Prispevki v individualne zasebne pokojninske sheme v referenčnem dohodkovnem obdobju se nanašajo na pokojninska zavarovanja, ki jih sklenejo posamezna gospodinjstva na lastno pobudo in za lastno korist, neodvisno od njihovih delodajalcev ali države in izven katere koli sheme socialnega zavarovanja.

Ti prispevki so protipostavka pokojninam iz individualnih zasebnih shem (razen tistih v okviru ESSPROS) (PY080G).

Obsegajo: prispevke v individualne pokojninske sheme v zvezi s starostjo, preživelimi družinskimi člani, boleznijo, invalidnostjo in brezposelnostjo.

5.2 Pokojnine iz individualnih zasebnih shem (razen tistih v okviru ESSPROS) (PY080G)

Redne pokojnine iz zasebnih shem (razen tistih v okviru ESSPROS) se nanašajo na pokojnine in rente, prejete v referenčnem dohodkovnem obdobju v obliki obresti ali dividend od individualnih zasebnih zavarovalnih shem, tj. celovito organiziranih shem, v katerih so prispevki po volji tistega, ki jih prispeva, neodvisno od delodajalcev ali države.

Obsegajo:

- pokojnine zaradi starosti, družinske pokojnine za preživele družinske člane, zaradi bolezni, invalidnosti in brezposelnosti, prejete kot obresti ali dividende iz individualnih zasebnih zavarovalnih shem.

Ne obsegajo:

- pokojnin iz obveznih državnih shem,

- pokojnin iz obveznih shem delodajalcev.

TABELA 1

Ciljne sestavine bruto dohodka na ravni sestavin

Sestavine dohodka | Ime spremenljivke | Ciljna spremenljivka |

2.1Bruto dohodek iz zaposlitve | PY010G | Bruto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve |

PY020G | Bruto nedenarni dohodek iz zaposlitve |

PY030G | Prispevki delodajalcev za socialno zavarovanje |

2.2Dohodek iz samozaposlitve | PY050G | Bruto denarni dobiček ali izguba iz samozaposlitve (vključno z avtorskimi honorarji) |

PY070G | Vrednost blaga, proizvedenega za lastno porabo |

2.3Imputirana najemnina | HY030G | Imputirana najemnina |

2.4Dohodek iz lastnine | HY090G | Obresti, dividende, dobiček iz kapitalske investicije v nekorporativno podjetje |

HY040G | Dohodek od oddajanja stavb ali zemljišča v najem |

2.5Prejeti tekoči transferji | | |

Socialni prejemki

| HY050G | Dodatki v zvezi z družino/otroki |

| HY060G | Socialna izključenost, ki ni uvrščena drugje |

| HY070G | Stanovanjski dodatki |

| PY090G | Nadomestila iz naslova brezposelnosti |

| PY100G | Starostne pokojnine |

| PY110G | Družinske pokojnine za preživele družinske člane |

| PY120G | Boleznine |

| PY130G | Invalidnine |

| PY140G | Dodatki v zvezi z izobraževanjem |

Redni prejeti medgospodinjski denarni transferji

| HY080G | Redni prejeti medgospodinjski denarni transferji |

2.6Drugi prejeti dohodki | HY110G | Dohodki, ki jih prejemajo osebe, mlajše od 16 let |

2.7Plačila obresti | HY100G | Obresti, plačane za hipoteko |

2.8Plačani tekoči transferji | HY140G | Davki od dohodka in prispevki za socialno zavarovanje |

HY120G | Redni davki na premoženje |

PY030G | Prispevki delodajalcev za socialno zavarovanje |

HY130G | Redni plačani medgospodinjski denarni transferji |

Sestavine dohodka | Ime spremenljivke | Ciljna spremenljivka |

2.1Neto dohodek iz zaposlitve | PY010N | Neto denarni ali skoraj denarni dohodek iz zaposlitve |

PY020N | Neto nedenarni dohodek iz zaposlitve |

2.2Dohodek iz samozaposlitve | PY050N | Neto denarni dobiček ali izguba iz samozaposlitve (vključno z avtorskimi honorarji) |

PY070N = PY070G | Vrednost blaga, proizvedenega za lastno porabo |

2.3Imputirana najemnina | HY030N = HY030G | Imputirana najemnina |

2.4Dohodek iz lastnine | HY090N | Obresti, dividende, dobiček iz kapitalske investicije v nekorporativno podjetje |

HY040N | Dohodek od oddajanja stavb ali zemljišča v najem |

2.5Prejeti tekoči transferji | | |

Socialne dajatve

| HY050N | Dodatki v zvezi z družino/otroki |

| HY060N | Socialna izključenost, ki ni uvrščena drugje |

| HY070N | Stanovanjski dodatki |

| PY090N | Nadomestila iz naslova brezposelnosti |

| PY100N | Starostne dajatve |

| PY110N | Dajatve za preživele družinske člane |

| PY120N | Boleznine |

| PY130N | Invalidnine |

| PY140N | Dodatki v zvezi z izobraževanjem |

Redni prejeti medgospodinjski denarni transferji

| HY080N | Redni prejeti medgospodinjski denarni transferji |

2.6Drugi prejeti dohodki | HY110N | Dohodki, ki jih prejemajo osebe, mlajše od 16 let |

2.7Plačila obresti | HY100N | Obresti, plačane za hipoteko |

2.8Plačani tekoči transferji | HY140N | Davki od dohodka in prispevki za socialno zavarovanje |

HY145N | Povračilo/prejemek za prilagoditev davkov |

HY120N = HY120G | Redni davki na premožnost |

HY130N | Redni plačani medgospodinjski denarni transferji |

Drugi elementi, ki se ne štejejo za del dohodka | Ime spremenljivke | Ciljna spremenljivka |

Prispevki v individualne zasebne pokojninske sheme in pokojnine iz njih

Prispevki v individualne zasebne pokojninske sheme | PY035G = PY035N | Prispevki v individualne zasebne pokojninske sheme |

Pokojnine iz individualnih zasebnih shem | PY080G | Pokojnine iz individualnih zasebnih shem (bruto) |

Pokojnine iz individualnih zasebnih shem | PY0080N | Pokojnine iz individualnih zasebnih shem (neto) |

[1] Državam članicam, ki v EU-SILC uporabljajo skupno definicijo gospodinjstva, opredeljeno v njihovem nacionalnem statističnem sistemu, je dovoljeno določiti "članstvo v gospodinjstvu" v skladu z navedeno definicijo.

[2] Če so blago ali storitve zagotovljeni za zasebno rabo in za rabo pri delu, je treba oceniti zasebno rabo kot delež celotne rabe in jo prišteti celotnemu znesku.

[3] Socialne dajatve, vključene v EU-SILC, razen stanovanjskih dajatev, so omejene na denarne dajatve.

[4] Da bi bolj natančno določili blaginjo gospodinjstva, se enkratne dajatve, prejete v referenčnem obdobju za dohodek, obravnavajo v skladu s tehničnimi priporočili Eurostata. Na enak način bi se lahko enkratni zneski, prejeti pred referenčnim obdobjem za dohodek, upoštevali in imputirali v skladu s priporočili Eurostata.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

POSREDOVANJE PODATKOV O DOHODKU

1. Ključni cilj EU-SILC je zagotavljanje robustnih in primerljivih podatkov o celotnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev, celotnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev pred transferji (razen starostnih pokojnin in družinskih pokojnin za preživele družinske člane; vključno s starostnimi pokojninami in družinskimi pokojninami za preživele družinske člane), celotnem bruto dohodku in bruto dohodku na ravni sestavin.

2. Ta cilj naj bi dosegli v dveh korakih, pri čemer bo državam članicam dovoljeno odložiti posredovanje nekaterih od zgornjih podatkov do časa po preteku enega leta njihovih operacij. Edini podatki, katerih posredovanje ne bo obvezno od prvega leta operacij, so:

- nedenarne sestavine dohodka iz zaposlitve (z izjemo službenih avtomobilov, ki jih je treba vračunati s prvim letom operacije) ter dohodek iz samozaposlitve, imputirana najemnina in plačila obresti. Te bodo poljubne od prvega leta operacije in obvezne od leta 2007,

- bruto prispevki delodajalcev za socialno varnost bodo vključeni od leta 2007 naprej, če bodo rezultati študij izvedljivosti pozitivni.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 je Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji in Portugalski dovoljeno, da od prvega leta svoje operacije ne posredujejo nobenih podatkov o bruto dohodku. Te države si bodo vseeno prizadevale po svojih najboljših močeh, da bi posredovale te podatke čim prej in vsekakor najkasneje do leta 2007.

V tem času bo Komisija opravila poglobljene študije izvedljivosti o tej temi v sodelovanju z državami ter zagotovila tehnično pomoč na začetku, da bi državam pomagala izpolniti to zahtevo po bruto podatkih.

Države vsako leto poročajo o svojem napredku pri pretvorbi iz neto v bruto v svojih poročilih o kakovosti.

4. Če Grčija, Španija, Francija, Italija ali Portugalska s prvim letom svoje operacije ne bi bile sposobne posredovati podatkov o bruto dohodku, bodo potrebni ustrezni podatki o neto dohodku.

Na ta način bo sestavina dohodka vedno prikazana v enaki obliki (bruto, neto brez davka od dohodka pri viru in socialnih prispevkov, neto brez davka od dohodka pri viru, neto brez socialnih prispevkov) v skladu z običajno specifikacijo za to sestavino dohodka v državi.

--------------------------------------------------

Top