32003R1228

Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 26. junija 2003

o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

skladno s postopkom iz člena 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo [4] je pomemben korak k uresničevanju notranjega trga z električno energijo.

(2) Evropski svet je na sestanku v Lizboni 23. in 24. marca 2000 zahteval hitro ukrepanje za uresničitev notranjega trga v sektorjih električne energije in plina ter za pospešeno liberalizacijo teh sektorjev z namenom doseči v celoti delujoč notranji trg na teh področjih.

(3) Oblikovanje pravega notranjega trga z električno energijo je treba pospeševati z okrepitvijo trgovanja z električno energijo, ki je v primerjavi z drugimi sektorji gospodarstva zdaj premalo razvito.

(4) Za zagotovitev učinkovitega dostopa do prenosnih omrežij za čezmejne transakcije je treba glede postavitve cen za čezmejni promet in glede dodeljevanja razpoložljivih interkonekcijskih zmogljivosti uvesti poštena, stroškovno naravnana, pregledna in neposredno uporabna pravila, ki upoštevajo primerjave med uspešnimi upravljavci omrežij iz strukturno primerljivih območij in ki dopolnjujejo določbe Direktive 96/92/ES.

(5) Energetski svet je v svojih sklepih z dne 30. maja 2000 Komisijo, države članice ter nacionalne regulatorne organe in uprave povabil, naj zagotovijo pravočasno izvajanje ukrepov za razreševanje prezasedenosti in v povezavi z Evropskimi upravljavci prenosnih omrežij (European Transmission System Operators - ETSO) čim prej uvedejo zdrav cenovni sistem za dolgoročno uporabo, ki udeležencem na trgu ustrezno signalizira razpored stroškov.

(6) Evropski parlament je v svoji Resoluciji z dne 6. julija 2000 o drugem poročilu Komisije o stanju liberalizacije energetskih trgov zahteval opredelitev pogojev za uporabo omrežij v državah članicah, ki ne ovirajo čezmejnega trgovanja z električno energijo ter od Komisije zahteval, da predloži posebne predloge, namenjene premagovanju obstoječih ovir za trgovanje v Skupnosti.

(7) Za zagotovitev bolj učinkovitega delovanja notranjega trga je pomembno, da tretje države, ki so del evropskega elektroenergetskega sistema, upoštevajo pravila iz te uredbe in smernice, sprejete po tej uredbi.

(8) Za zagotavljanje hitrega prilagajanja spremenjenim okoliščinam mora ta uredba predpisati osnovna načela glede postavitve cen in dodeljevanja zmogljivosti ter obenem zagotavljati sprejetje smernic, ki natančno opredeljujejo nadaljnja pomembna načela in metodologije.

(9) Na odprtem, konkurenčnem trgu morajo upravljavci prenosnih omrežij za stroške, nastale zaradi gostovanja čezmejnih pretokov električne energije po njihovih omrežjih, prejeti nadomestilo od upravljavcev prenosnih omrežij, iz katerih izvirajo in v katerih ponikajo ti čezmejni pretoki.

(10) Pri določanju nacionalnih omrežnih tarif se upoštevajo plačila in prejemki, ki izvirajo iz nadomestila med upravljavci prenosnih omrežij.

(11) Dejanski znesek za plačilo za čezmejni dostop do omrežja lahko precej niha, odvisno od vključenih upravljavcev prenosnih omrežij in zaradi razlik v strukturi tarifnih sistemov, ki se uporabljajo v državah članicah. Za preprečevanje izkrivljanja trgovanja je potrebna določena stopnja uskladitve.

(12) Potreben bi bil ustrezen sistem dolgoročnih lokacijskih signalov, ki bi na podlagi različnih cen za dostop do omrežja za proizvajalce in/ali odjemalce temeljil na načelu, da višina cene dostopa do omrežja odraža ravnovesje med proizvodnjo in odjemom zadevne regije.

(13) Zato ne bi bilo primerno uporabiti tarif, ki temeljijo na oddaljenosti med proizvajalcem in odjemalcem, ali v primeru ustreznih lokacijskih signalov posebne tarife, ki jo plačajo le izvozniki ali uvozniki poleg splošne cene za dostop do državnega omrežja.

(14) Predpogoj za učinkovito konkurenco na notranjem trgu so nepristranske in pregledne cene za uporabo omrežja, vključno s povezovalnimi daljnovodi v prenosnem omrežju. Razpoložljive zmogljivosti teh vodov je treba določiti na najvišjo možno vrednost skladno z varnostnimi standardi za zanesljivo delovanje omrežja.

(15) Pomembno je izogniti se izkrivljanju konkurence zaradi različnih varnostnih standardov ter standardov za načrtovanje in obratovanje, ki jih uporabljajo upravljavci prenosnih omrežij v državah članicah. Poleg tega je treba udeležencem na trgu zagotoviti preglednost razpoložljivih prenosnih zmogljivosti ter varnostnih standardov in standardov za načrtovanje in obratovanje, ki vplivajo na razpoložljivost prenosnih zmogljivosti.

(16) Morala bi obstajati pravila o uporabi prihodkov iz postopkov razreševanja prezasedenosti, razen če posebna narava zadevnega povezovalnega daljnovoda utemeljuje izvzetje iz teh pravil.

(17) Probleme prezasedenosti je mogoče reševati na več načinov, dokler uporabljene metode zagotavljajo ustrezne ekonomske signale upravljavcem prenosnih omrežij in udeležencem na trgu in temeljijo na tržnih mehanizmih.

(18) Za zagotavljanje nemotenega delovanja notranjega trga je treba predvideti postopke za sprejemanje odločb in smernic, ki med drugim zadevajo postavitev cen in dodeljevanje zmogljivosti s strani Komisije in obenem zagotavljajo sodelovanje regulatornih organov držav članic v tem procesu, če je to ustrezno, v okviru njihovih evropskih združenj. Regulatorni organi skupaj z drugimi ustreznimi organi držav članic pomembno prispevajo k pravilnemu delovanju notranjega trga z električno energijo.

(19) Države članice in pristojni nacionalni organi morajo Komisiji predložiti ustrezne informacije. Komisija te podatke obravnava zaupno. Komisija mora imeti možnost, da zahteva primerne podatke neposredno od zadevnih podjetij, če je to potrebno, pod pogojem, da so pristojni nacionalni organi o tem obveščeni.

(20) Nacionalni regulatorni organi morajo zagotoviti skladnost s pravili iz te uredbe in smernicami, sprejetimi na podlagi te uredbe.

(21) Države članice predpišejo pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe in zagotovijo njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(22) Ker ciljev predlaganega ukrepa, zagotovitve usklajenega okvira za čezmejne izmenjave električne energije, ne morejo doseči države članice in jih je zaradi obsega in učinka ukrepa mogoče bolje izpolnjevati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot ga navaja člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta uredba ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(23) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [5] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba je namenjena opredelitvi poštenih pravil za čezmejno izmenjavo električne energije in tako pospešuje konkurenco na notranjem trgu z električno energijo ob upoštevanju posebnosti nacionalnih in regionalnih trgov. To zlasti pomeni vzpostavitev mehanizma nadomestil za čezmejni pretok električne energije in določitev usklajenih načel za cene čezmejnega prenosa in dodeljevanja razpoložljivih povezovalnih zmogljivosti med nacionalnimi prenosnimi omrežji.

Člen 2

Pomen izrazov

1. Za namene te uredbe se izrazi iz člena 2 Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES [6] uporabijo z izjemo izraza "povezovalni daljnovod", ki se nadomesti z naslednjim:

"povezovalni daljnovod" pomeni prenosni daljnovod, ki prečka ali povezuje meji med državami članicami in ki spaja nacionalna prenosna omrežja držav članic.

2. Uporabljajo se tudi naslednji izrazi:

"regulatorni organi" pomeni regulatorne organe iz člena 23(1) Direktive 2003/54/ES;

"čezmejni pretok" pomeni fizični pretok električne energije po prenosnem omrežju države članice, ki nastane na njenem prenosnem omrežju zaradi vpliva dejavnosti proizvajalcev in/ali odjemalcev zunaj te države članice na njenem prenosnem omrežju. Če so prenosna omrežja ene ali več držav članic v celoti ali delno vključena v en kontrolni blok, se šteje samo za namene mehanizma nadomestil za upravljavce prenosnih omrežij (UPO) iz člena 3, da je kontrolni blok kot celota del prenosnega omrežja ene od zadevnih držav članic, z namenom zagotoviti, da se pretoki v kontrolnih blokih ne štejejo za čezmejni pretok in da ne prihaja do izplačila nadomestil v skladu s členom 3. Regulatorni organi zadevnih držav članic se lahko odločijo, katera med zadevnimi državami članicami je tista, katere del bo kontrolni blok kot celota;

"prezasedenost" pomeni stanje, ko povezava med nacionalnimi prenosnimi omrežji zaradi premajhne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in/ali zadevnih nacionalnih prenosnih omrežij ne more sprejeti vsega fizičnega pretoka, nastalega zaradi mednarodnega trgovanja na zahtevo udeležencev na trgu;

"napovedani izvoz" električne energije pomeni pošiljanje električne energije v eni državi članici na podlagi pogodbenih dogovorov ter ustreznega istočasnega odjema ("napovedani uvoz") električne energije v drugi državi članici ali v tretji državi;

"napovedani tranzit" električne energije pomeni okoliščine, ko pride do "napovedanega izvoza" električne energije in ko določena pot za prenos vključuje državo, v kateri se ne opravi niti pošiljanje niti ustrezni istočasni odjem električne energije;

"napovedani uvoz" električne energije pomeni odjem električne energije v državi članici ali v tretji državi, ki se opravi istočasno kot pošiljanje električne energije ("napovedani izvoz") v drugi državi članici;

"novi povezovalni vod" pomeni povezovalni daljnovod, ki ni zgrajen do datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Mehanizem nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij (UPO)

1. Upravljavci prenosnih omrežij prejmejo povračilo za stroške, nastale zaradi prevajanja čezmejnih pretokov električne energije po njihovih omrežjih.

2. Nadomestilo iz odstavka 1 izplačajo upravljavci nacionalnih prenosnih omrežij, v katerih čezmejni pretoki izvirajo, in omrežij, kjer ti pretoki končajo.

3. Nadomestila se izplačujejo redno za določeno preteklo obdobje. Naknadni popravki izplačanih nadomestil se opravijo zaradi upoštevanja dejanskih stroškov, kadar je to potrebno.

Prvo obdobje, za katero se izplačajo nadomestila, se opredeli v smernicah iz člena 8.

4. Komisija določi višino nadomestil za izplačilo v skladu s postopkom, navedenem v členu 13(2).

5. Obseg prevajanja čezmejnih pretokov in obseg čezmejnih pretokov, ki izvirajo in/ali se zaključijo v nacionalnih prenosnih omrežjih, se določi na podlagi fizičnega pretoka električne energije, ki se dejansko izmeri v danem časovnem obdobju.

6. Stroški, nastali zaradi prevajanja čezmejnih pretokov, se določijo na podlagi predvidenega dolgoročnega povprečja dodatnih stroškov, ob upoštevanju izgub, naložb v novo infrastrukturo in ustreznega deleža stroškov obstoječe infrastrukture, če se ta infrastruktura uporablja za prenos čezmejnih pretokov, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivosti oskrbe. Pri ugotavljanju nastalih stroškov se uporabijo priznane standardne metode za izračun stroškov. Koristi, ki jih omrežje pridobi zaradi prevajanja čezmejnih pretokov, se upoštevajo za zmanjšanje višine prejetih nadomestil.

Člen 4

Cene za dostop do omrežij

1. Cene, ki jih upravljavci omrežij zaračunavajo za dostop do omrežja, so pregledne, upoštevajo potrebo po varnosti omrežja in odražajo dejanske dosedanje stroške, primerljive s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega upravljavca omrežja, in se uporabljajo na nediskriminatoren način. Cene ne smejo biti odvisne od razdalje med proizvajalcem in odjemalcem.

2. Dostop do omrežja se lahko zaračuna proizvajalcem in odjemalcem ("obremenitev"). Delež celotnega zneska omrežnine, ki ga plačajo proizvajalci, je zaradi potrebe zagotoviti ustrezne in učinkovite lokacijske signale nižji kakor delež, ki ga plačajo odjemalci. Če je to potrebno, tarifna stopnja, ki velja za proizvajalce in/ali odjemalce, zagotavlja lokacijske signale na evropski ravni in upošteva višino izgub v omrežju in povzročene prezasedenosti ter investicijske stroške za infrastrukturo. To ne preprečuje državam članicam, da zagotovijo lokacijske signale na svojem ozemlju ali da uporabijo mehanizme, s katerimi zagotovijo, da je omrežnina za odjemalce ("obremenitev") enotna na njihovem celotnem ozemlju.

3. Pri določanju cen za dostop do omrežja je treba upoštevati naslednje:

- plačila in prejemke, ki izhajajo iz mehanizma nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij,

- dejanska opravljena in prejeta plačila ter pričakovana plačila za prihodnja obdobja, ocenjena na podlagi preteklih obdobij.

4. Pod pogojem, da so vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti lokacijski signali, se v skladu z odstavkom 2 cene za dostop do omrežij za proizvajalce in odjemalce uporabljajo ne glede na namembno državo oziroma državo izvora električne energije, kot predpisuje dogovor, ki je podlaga za posel. To ne posega v cene za napovedani izvoz in napovedani uvoz kot posledico razreševanja prezasedenosti, kot navaja člen 6.

5. Prav tako ne sme biti posebne omrežnine za posamezne transakcije za napovedani tranzit električne energije.

Člen 5

Zagotavljanje podatkov o povezovalnih zmogljivostih

1. Zaradi zagotavljanja zanesljivosti omrežij v zvezi z razreševanjem prezasedenosti upravljavci prenosnih omrežij vzpostavijo mehanizme za usklajevanje in izmenjavo podatkov.

2. Varnostni standardi ter standardi za načrtovanje in obratovanje, ki jih uporabljajo upravljavci prenosnih omrežij, se objavijo. Objavljeni podatki zajemajo splošen sistem za izračun celotne prenosne zmogljivosti in prenosne rezerve, temelječ na električnih in fizikalnih lastnostih omrežja. Taki sistemi morajo pridobiti odobritev regulatornih organov.

3. Upravljavci prenosnih omrežij objavijo ocene razpoložljivih prenosnih zmogljivosti za vsak dan in prikažejo vse proste prenosne zmogljivosti, ki so že rezervirane. Objave se opravijo v določenih časovnih razmikih pred dnevom prenosa in v vsakem primeru zajemajo ocene za teden in mesec vnaprej ter kvantitativno oceno pričakovane zanesljivosti razpoložljivih zmogljivosti.

Člen 6

Splošna načela razreševanja prezasedenosti

1. Pri reševanju težav s prezasedenostjo omrežja se uporabljajo nepristranske tržne rešitve, ki dajejo učinkovite ekonomske signale vključenim udeležencem na trgu in upravljavcem prenosnih omrežij. Če je mogoče, se pri reševanju težav s prezasedenostjo omrežja uporabijo netransakcijske metode, to je metode, ki ne vključujejo izbire med pogodbami posameznih udeležencev na trgu.

2. Postopki za omejitev transakcij se uporabijo le v izrednih situacijah, ko mora upravljavec prenosnega omrežja ukrepati zelo hitro in ni mogoče ponovno razporejanje ali kompenzacija. Vsak tak postopek se uporabi na nepristranski način.

Z izjemo primerov višje sile je treba udeležencem na trgu, ki jim je bila dodeljena zmogljivost, nadomestiti vsako omejitev prenosa.

3. Najvišja možna zmogljivost povezovalnih daljnovodov in/ali prenosnih omrežij za čezmejni pretok se da na voljo udeležencem na trgu, ob upoštevanju skladnosti z varnostnimi standardi za zanesljivo delovanje omrežja.

4. Udeleženci na trgu zadevne upravljavce prenosnih omrežij pravočasno pred ustreznim obratovalnim obdobjem obvestijo, ali nameravajo dodeljeno zmogljivost uporabiti. Vsaka dodeljena zmogljivost, ki ne bo uporabljena, se ponovno nameni trgu in sicer na pošten, pregleden in nepristranski način.

5. Upravljavci prenosnih omrežij, kolikor je to tehnično možno, združijo vse zahteve po prenosni zmogljivosti v nasprotni smeri po prezasedeni povezavi, da bi ta daljnovod uporabili do najvišje možne zmogljivosti. Ob polnem upoštevanju varnosti omrežja se nikoli ne zavrnejo transakcije, ki sprostijo prezasedenost omrežja.

6. Vsak prihodek, nastal zaradi dodeljevanja povezav, se uporabi za enega ali več naslednjih namenov:

(a) zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti;

(b) naložbe v omrežje, ki vzdržujejo ali povečujejo povezovalne zmogljivosti;

(c) kot dobiček, ki ga regulatorni organi upoštevajo pri odobritvi metodologije za obračunavanje omrežnih tarif in/ali ocenjevanje, če je tarife treba spremeniti.

Člen 7

Novi povezovalni daljnovodi

1. Novi povezovalni daljnovodi za enosmerni tok so lahko na podlagi zahteve izvzeti iz določb člena 6(6) te uredbe in členov 20 in 23(2), (3) in (4) Direktive 2003/54/ES pod naslednjimi pogoji:

(a) naložba mora povečati konkurenco na področju oskrbe z električno energijo;

(b) stopnja tveganja naložbe je taka, da naložba ne bo izvedena, razen če se odobri izvzetje;

(c) povezovalni daljnovod mora biti v lasti fizične ali pravne osebe, ki je vsaj po svoji pravni obliki ločena od upravljavcev omrežij, v katerih se bo gradil ta povezovalni daljnovod;

(d) stroške se pobira od uporabnikov tega povezovalnega daljnovoda;

(e) od delnega odprtja trga iz člena 19 Direktive 96/92/ES, se noben del kapitalskih ali operativnih stroškov poslovanja povezovalnega daljnovoda ni povrnil iz naslova katerega koli elementa cene za uporabo prenosnih ali distribucijskih omrežij, ki jih povezuje povezovalni daljnovod;

(f) izvzetje ni na škodo konkurence ali učinkovitega delovanja notranjega trga električne energije, ali učinkovitega delovanja reguliranega omrežja, s katerim je povezan interkonektor.

2. Odstavek 1 se v izrednih primerih uporablja tudi za povezovalne daljnovode za izmenični tok, če so stroški in tveganje zadevne naložbe posebno visoki v primerjavi z običajnimi stroški in tveganjem, ki nastane ob povezovanju dveh sosednih prenosnih omrežij s povezovalnim daljnovodom za izmenični tok.

3. Odstavek 1 se uporabi tudi za pomembna povečanja zmogljivosti na obstoječih povezovalnih daljnovodih.

4. (a) Regulatorni organ se lahko za posamezne primere odloči za izvzetje, navedeno v odstavkih 1 in 2. Vendar države članice lahko predpišejo, da morajo regulatorni organi za uradni sklep pristojnemu organu države članice predložiti svoje mnenje o zahtevi za izvzetje. To mnenje se objavi skupaj s sklepom.

(b) (i) Izvzetje lahko zajema vse ali del zmogljivosti novega povezovalnega daljnovoda ali obstoječega povezovalnega daljnovoda z znatno povečano zmogljivostjo.

(ii) Pri odločanju za odobritev izvzetja se za vsak posamezni primer upošteva potreba, da se opredeli pogoje za trajanje izvzetja in nepristranski dostop do povezovalnega daljnovoda.

(iii) Pri določanju pogojev iz (i) in (ii) je treba predvsem upoštevati dodatne zmogljivosti, ki bodo zgrajene, pričakovani časovni rok projekta in stanje v državi.

(c) Pri odobritvi izvzetja lahko pristojni organ odobri ali opredeli pravila in/ali mehanizme glede upravljanja in dodeljevanja zmogljivosti.

(d) Sklep o izvzetju, vključno z vsemi pogoji iz (b), mora biti ustrezno utemeljen in objavljen.

(e) Vsak sklep o izvzetju se sprejme po posvetovanju z drugimi državami članicami ali zadevnimi regulatornimi organi.

5. Pristojni organi Komisijo nemudoma obvestijo o sklepu o izvzetju ter ji dajo na voljo vse podatke, pomembne za sprejetje sklepa. Ti podatki se lahko predložijo Komisiji v obliki povzetka, ki Komisiji omogoča sprejeti upravičeno odločitev.

Podatki naj zlasti vsebujejo:

- podroben opis razlogov, na podlagi katerih je regulatorni organ ali država članica odobrila izvzetje, vključno s finančnimi podatki, ki utemeljujejo potrebo po izvzetju,

- opravljene analize o vplivu odobritve izvzetja na konkurenco in na učinkovito delovanje notranjega trga z električno energijo,

- razloge za časovno obdobje in delež celotne zmogljivosti zadevnega povezovalnega daljnovoda, za katerega se izvzetje odobri,

- izid posvetovanja z zadevnimi državami članicami ali regulatornimi organi.

V dveh mesecih od prejema obvestila Komisija lahko od zadevnega regulatornega organa ali države članice zahteva, da spremeni ali razveljavi sklep o odobritvi izvzetja. Obdobje dveh mesecev se lahko podaljša za dodaten mesec, če Komisija zahteva dodatne podatke.

Če zadevni regulatorni organ ali država članica v obdobju štirih tednov ne ukrepa v skladu z zahtevo Komisije, se končni sklep sprejme v skladu s postopkom iz člena 13(3). Komisija poskrbi za zaupnost komercialno občutljivih podatkov.

Člen 8

Smernice

1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 13(2) sprejme in spreminja smernice o zadevah iz odstavkov 2 in 3 in glede mehanizmov nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij, če je to ustrezno in v skladu z načeli iz člena 3 in 4. Komisija pri prvem sprejemanju smernic zagotovi, da so v enem okvirnem ukrepu vsebovane najmanj zadeve iz odstavka 2(a) in (d), in iz odstavka 3.

2. Smernice določijo:

(a) podrobnosti postopka za določanje, kateri upravljavci prenosnih omrežij so obvezani plačati nadomestilo za čezmejne pretoke, kar zajema tudi razdelitev med upravljavci nacionalnih prenosnih omrežij, kjer se čezmejni pretoki začnejo, in omrežij, kjer se ti pretoki končajo, v skladu s členom 3(2);

(b) podrobnosti glede postopka plačil, vključno z določitvijo prvega časovnega obdobja, za katero se nadomestilo izplača, v skladu z drugim pododstavkom člena 3(3);

(c) podrobnosti metodologij za ugotavljanje prevajanja čezmejnih pretokov, za katere se izplača nadomestilo po členu 3, v smislu količine in vrste pretoka, in določitev obsega teh tokov kot izvirajo ali poniknejo v prenosnih omrežjih posameznih držav članic, v skladu s členom 3(5);

(d) podrobnosti metodologije za določanje stroškov in koristi, nastalih zaradi prevajanja čezmejnih pretokov, v skladu s členom 3(6);

(e) podrobnosti obravnave v smislu mehanizma nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij za pretoke električne energije, ki izvirajo ali poniknejo v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora;

(f) vključevanje nacionalnih sistemov, ki so med seboj povezani z daljnovodi za enosmerni tok, v skladu s členom 3.

3. Smernice tudi opredelijo ustrezna pravila za postopno uskladitev temeljnih načel za določanje cen za proizvajalce in odjemalce ("obremenitev") po nacionalnih tarifnih sistemih, vključno z vplivom mehanizma nadomestil med UPO na nacionalni sistem omrežnin in vzpostavitvijo ustreznih in učinkovitih lokacijskih signalov, v skladu z načeli iz člena 4.

Smernice omogočijo vzpostavitev ustreznih in učinkovitih usklajenih lokacijskih signalov na evropski ravni.

Nobeno usklajevanje v tem smislu ne preprečuje državam članicam uporabe mehanizmov, s katerimi zagotovijo, da je omrežnina za odjemalce ("obremenitev") primerljiva na njihovem celotnem ozemlju.

4. V skladu s postopkom iz člena 13(2) Komisija, če je potrebno, spremeni smernice o upravljanju in dodeljevanju razpoložljivih prenosnih zmogljivosti ali povezav med nacionalnimi omrežji iz priloge k tej uredbi, skladno z načeli iz členov 5 in 6, zlasti zaradi vključevanja podrobnih smernic o vseh v praksi uporabljenih metodologijah za dodeljevanje zmogljivosti in zaradi zagotavljanja, da se mehanizmi za razreševanje prezasedenosti razvijajo na način, ki je združljiv s cilji notranjega trga. Če je to ustrezno, se pri spremembi smernic določijo tudi pravila o minimalnih varnostnih in obratovalnih standardih za uporabo omrežij in njihovo obratovanje, kot predpisuje člen 5(2).

Pri sprejemanju ali spreminjanju smernic Komisija poskrbi, da smernice izpolnjujejo minimalno stopnjo usklajenosti, ki je potrebna za doseganje ciljev te uredbe in da ne prekoračijo okvirov, potrebnih za ta namen.

Pri sprejemanju ali spreminjanju smernic Komisija navede dejavnosti, ki jih je opravila v zvezi z zadevnimi smernicami z ozirom na skladnost pravil tretjih držav, ki so del Evropskega elektroenergetskega sistema.

Člen 9

Regulatorni organi

Regulatorni organi pri izvajanju svojih odgovornosti zagotovijo skladnost s to uredbo in smernicami, sprejetimi v skladu s členom 8. Pri izpolnjevanju ciljev te uredbe regulatorni organi sodelujejo med seboj in s Komisijo, če je to ustrezno.

Člen 10

Zagotavljanje podatkov in zaupnost

1. Države članice in regulatorni organi na zahtevo Komisije tej predložijo vse potrebne podatke za namene členov 3(4) in 8.

Regulatorni organi predvsem za namene členov 3(4) in 3(6) redno dajo na voljo podatke o dejanskih stroških upravljavcev nacionalnih prenosnih omrežij ter vse potrebne podatke v zvezi s fizičnimi pretoki v omrežjih upravljavcev prenosnih omrežij, in s stroški omrežij.

Komisija določi smiseln časovni rok, ko morajo biti podatki predloženi, ob upoštevanju kompleksnosti zahtevanih podatkov in nujnosti potrebe po podatkih.

2. Če zadevna država članica ali regulatorni organ ne zagotovi teh podatkov v danem obdobju iz odstavka 1, lahko Komisija vse podatke, potrebne za namene člena 3(4) in 8, zahteva neposredno od zadevnih podjetij. Če Komisija pošlje zahtevo za predložitev podatkov podjetju, mora obenem posredovati izvod te zahteve regulatornim organom države članice, na katere ozemlju je sedež podjetja.

3. V svoji zahtevi za podatke Komisija navede pravno podlago zahteve, časovni rok za predložitev podatkov, namen zahteve ter kazni iz člena 12(2) za posredovanje napačnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov. Komisija določi smiseln časovni rok ob upoštevanju kompleksnosti zahtevanih podatkov in nujnosti potrebe po podatkih.

4. Zahtevane podatke predložijo lastniki podjetja ali njihovi zastopniki ali, v primeru pravnih oseb, osebe, ki so pooblaščene za zastopanje bodisi zakonsko bodisi na podlagi ustanovitvenega akta. Ustrezno pooblaščeni odvetniki lahko predložijo podatke v imenu svojih strank, vendar v tem primeru stranka ostane v celoti odgovorna, če so predloženi podatki nepopolni, napačni ali zavajajoči.

5. Če podjetje ne predloži zahtevanih podatkov v časovnem roku, ki ga določi Komisija, ali predloži nepopolne podatke, Komisija lahko z odločbo zahteva podatke, ki jih je treba predložiti. Odločba podrobno opredeli podatke, ki jih je treba predložiti, in določi časovni rok za predložitev podatkov. Odločba navaja kazni, predpisane v členu 12(2). Opozori tudi na pravico, da odločbo pregleda Sodišče Evropskih skupnosti.

Komisija obenem pošlje izvod svoje odločbe regulatornim organom države članice, na katere ozemlju se nahaja kraj stalnega bivališča osebe ali sedež podjetja.

6. Podatki, zbrani po tej uredbi, se uporabijo le za namene členov 3(4) in 8.

Komisija ne sme razkriti tistih podatkov, pridobljenih v skladu s to uredbo, ki so zajeti v obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 11

Pravica držav članic do podrobnejših ukrepov

Ta uredba ne posega v pravice držav članic, da vzdržujejo ali uvedejo ukrepe, ki vsebujejo podrobnejše določbe kakor ukrepi iz te uredbe in smernice iz člena 8.

Člen 12

Kazni

1. Brez poseganja v določbe odstavka 2 lahko države članice predpišejo pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvajanje kazni. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice sporočijo te določbe Komisiji najpozneje do 1. julija 2004 in jo nemudoma obvestijo o vsaki kasnejši spremembi teh določb.

2. Komisija lahko z odločbo naloži podjetjem denarne kazni, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa v preteklem poslovnem letu, če ta podjetja namerno ali iz malomarnosti predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke v odgovor na zahtevo, podano v skladu s členom 10(3), ali ne predložijo podatkov v časovnem obdobju, določenim v odločbi skladno s prvim pododstavkom člena 10(5).

Pri določanju višine denarne kazni mora biti upoštevana resnost neupoštevanja zahtev iz prvega pododstavka.

3. Predvidene kazni iz odstavka 1 in odločbe, sprejete po odstavku 2, ne smejo posegati na področje kazenskega prava.

Člen 13

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 14

Poročilo Komisije

Komisija spremlja izvajanje te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu najkasneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe pošlje poročilo o izkušnjah, pridobljenih z izvajanjem Uredbe. Poročilo predvsem preuči, v kakšni meri je bila Uredba uspešna pri zagotavljanju nepristranskih in stroške odražajočih razmer za dostop do omrežij za čezmejne izmenjave električne energije, da bi izboljšala izbiro odjemalcev na dobro delujočem notranjem trgu z električno energijo in dolgoročno zanesljivost oskrbe, in v kakšni meri so vzpostavljeni učinkoviti lokacijski signali. Poročilo spremljajo ustrezni predlogi in/ali priporočila, če je to potrebno.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. junija 2003

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

A. Tsochatzopoulos

[1] UL C 240 E, 28.8.2001, str. 72, in UL C 227 E, 24.9.2002, str. 440.

[2] UL C 36, 8.2.2002, str. 10.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2002 (UL C 47 E, 27.2.2003, str. 379), Skupno stališče Sveta z dne 3. februarja 2003 (UL C 50 E, 4.3.2003, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 4. junija 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[4] UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

[5] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[6] UL L 176, 15.7.2003, str. 37.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Smernice o upravljanju in dodeljevanju razpoložljive prenosne zmogljivosti povezav med nacionalnimi omrežji

Splošno

1. Metoda(-e) razreševanja prezasedenosti, ki jih izvajajo države članice, obravnavajo kratkotrajne prezasedenosti na tržen, gospodarsko učinkovit način in obenem zagotavljajo signale ali spodbude za učinkovite naložbe v omrežje in proizvodnjo na pravih lokacijah.

2. Upravljavci prenosnih omrežij ali, če je to ustrezno, države članice, zagotovijo nepristranske in pregledne standarde, ki opisujejo metode razreševanja prezasedenosti, ki se bodo uporabile, in v kakšnih okoliščinah. Ti standardi so skupaj z varnostnimi standardi opisani v javnosti dostopnih dokumentih.

3. Razlike v obravnavi različnih vrst čezmejnih transakcij, bodisi fizičnih dvostranskih pogodb bodisi ponudb na tujih organiziranih trgih, morajo biti pri opredeljevanju pravil za posebne metode razreševanja prezasedenosti čim manjše. Metoda za dodeljevanje omejenih prenosnih zmogljivosti mora biti pregledna. Vse razlike pri obravnavanju poslov morajo biti razvidne, da ne bi izkrivljale konkurence ali ovirale razvoja konkurence.

4. Cenovni signali, nastali zaradi razreševanja prezasedenosti, morajo biti usmerjeni.

5. Upravljavci prenosnih omrežij (UPO) trgu ponudijo čim bolj "zagotovljeno" prenosno zmogljivost. Razumen delež zmogljivosti se lahko ponudi na trgu pod pogojem zmanjšane zagotovljenosti, vendar morajo biti udeležencem na trgu ves čas znani natančni pogoji za prenos preko čezmejnih daljnovodov.

6. Ob upoštevanju dejstva, da ima evropsko celinsko omrežje številna vozlišča in zanke in da uporaba povezovalnih daljnovodov vpliva na pretok energije na najmanj dveh straneh državne meje, morajo nacionalni regulatorni organi zagotoviti, da se enostransko ne oblikuje noben postopek razreševanja prezasedenosti, ki bi znatno vplival na pretok energije v drugih omrežjih.

Položaj dolgoročnih pogodb

1. Pravica do prednostnega dostopa do povezovalnih zmogljivosti se ne dodeli za tiste pogodbe, ki kršijo določbe členov 81 in 82 Pogodbe o ES.

2. Veljavne dolgoročne pogodbe ob obnovi nimajo predkupnih pravic.

Zagotavljanje podatkov

1. Zaradi zagotavljanja varnosti omrežja UPO izvajajo ustrezne mehanizme za sodelovanje in izmenjavo podatkov.

2. UPO objavijo vse pomembne podatke o celotnih čezmejnih prenosnih zmogljivostih. Poleg zimskih in poletnih vrednosti razpoložljivih prenosnih zmogljivosti (ATC) UPO v nekaj časovnih intervalih pred dnevom prenosa objavi tudi ocene prenosne zmogljivosti za vsak dan posebej. Trgu morajo biti na voljo vsaj natančne ocene za teden vnaprej in UPO morajo poskušati zagotoviti podatke za en mesec vnaprej. Vključena je tudi ocena zanesljivosti podatkov.

3. UPO objavijo splošen sistem za izračun skupne prenosne zmogljivosti in za izračun prenosne rezerve, temelječ na električnih in fizikalnih lastnostih omrežja. Tak sistem morajo odobriti regulatorni organi zadevnih držav članic. Varnostni standardi in standardi za načrtovanje in obratovanje so sestavni del podatkov, ki jih UPO objavijo v javnosti dostopnih dokumentih.

Načela glede metod razreševanja prezasedenosti

1. Če je mogoče, se pri reševanju težav s prezasedenostjo omrežja uporabijo netransakcijske metode, to je metode, ki ne zajemajo izbire med pogodbami posameznih udeležencev na trgu.

2. Zadevni UPO lahko skupaj uporabijo čezmejno usklajeno ponovno razporejanje ali kompenzacijske posle. Vendar morajo biti stroški UPO, nastali pri kompenzacijskih poslih in ponovnem razporejanju, na upravičeni ravni.

3. Brez odlašanja se raziščejo možne koristi kombinacije delitve trga, ali drugih tržnih mehanizmov za reševanje "trajne" prezasedenosti, in kompenzacijskih poslov za reševanje "začasne" prezasedenosti kot trajnejših pristopov k razreševanju prezasedenosti omrežja.

Smernice za eksplicitne dražbe

1. Sistem dražb mora biti zasnovan tako, da se na trgu ponudijo vse razpoložljive zmogljivosti. To se lahko stori z organiziranjem skupne dražbe, na kateri se licitira zmogljivosti za različna trajanja in z različnimi lastnostmi (npr. glede pričakovane zanesljivosti zadevne razpoložljive zmogljivosti).

2. Skupna zmogljivost povezovalnih daljnovodov se ponudi v seriji dražb, ki se lahko izvajajo na letni, mesečni, tedenski ali dnevni osnovi, ali večkrat na dan, glede na potrebe trga. Na vsaki dražbi se dodeli predpisani delež razpoložljive prenosne zmogljivosti in vse prenosne zmogljivosti, ki so ostale nedodeljene na prejšnjih dražbah.

3. Postopki za eksplicitne dražbe se pripravijo v tesnem sodelovanju med nacionalnimi regulatornimi organi in zadevnim UPO in so izdelani tako, da ponudnikom omogočajo sodelovanje tudi pri dnevnem trgovanju vsakega organiziranega trga (t.j. borza električne energije) v vključenih državah.

4. Pretoki energije v obeh smereh po prezasedenih daljnovodih se načeloma pobotajo z namenom kar najbolj povečati prenosno zmogljivost v smeri prezasedenosti. Vendar pa mora postopek za pobotanje pretokov ustrezati varnemu delovanju elektroenergetskega sistema.

5. Z namenom ponuditi trgu največjo možno zmogljivost se finančna tveganja glede pobotanja pretokov pripišejo strankam, ki povzročajo ta tveganja.

6. Vsak sprejeti postopek dražbe mora omogočati pošiljanje usmerjenih cenovnih signalov udeležencem na trgu. Prenos v smeri nasprotni prevladujočemu pretoku energije razbremeni prezasedenost in tako ustvari dodatno prenosno zmogljivost na preobremenjenem vodu.

7. Pristojni regulatorni organi pri oblikovanju dražbenih mehanizmov resno upoštevajo zamejitev količine zmogljivosti, ki jo posamezni udeleženec na trgu lahko kupi/poseduje/uporablja na dražbi, da ne tvegajo pojava ali slabšanja težav, povezanih s katerim koli prevladujočim položajem udeleženca(-ev) na trgu.

8. Za pospeševanje oblikovanja likvidnih trgov z električno energijo je mogoče z zmogljivostmi, kupljenimi na dražbi, prosto trgovati, dokler UPO ne prejme obvestila, da bo kupljena zmogljivost uporabljena.

--------------------------------------------------