32001D0163

SKLEP št. 163/2001/ES evropskega parlamenta in Sveta

z dne 19. januarja 2001

o izvajanju programa usposabljanja za strokovnjake v industriji evropskih avdiovizualnih programov (usposabljanje MEDIA) (2001–2005)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 150(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija je v sodelovanju s sedanjim predsedstvom Sveta od 6. do 8. aprila 1998 v Birminghamu organizirala evropsko konferenco o avdiovizualnih medijih "Izzivi in možnosti digitalne dobe". Posvetovalni postopek je poudaril potrebo po izboljšanem programu usposabljanja v avdiovizualnem sektorju, ki bi se osredotočal na vse nove vidike digitalne dobe. Svet se je 28. maja 1998 seznanil s sklepi te konference in izrazil željo, da bi razvili nove načine za spodbujanje močne in konkurenčne programske industrije.

(2) Skupina na visoki ravni je v svojem poročilu o avdiovizualni politiki z dne 26. oktobra 1998, z naslovom "Digitalna doba: evropska avdiovizualna politika", ugotovila, da je treba v tem okolju okrepiti izobraževanje in nadaljnje usposabljanje v avdiovizualnem sektorju.

(3) Izzivi produkcije, distribucije in razpoložljivosti evropskih avdiovizualnih vsebin so bile glavne teme na avdiovizualnem forumu "Evropske vsebine za digitalno tisočletje", ki ga je organiziralo predsedstvo Sveta v sodelovanju s Komisijo 10. in 11. septembra 1999 v Helsinkih.

(4) V sklepih seminarja "Usposabljanje za novo tisočletje", ki ga je organiziralo predsedstvo Sveta v sodelovanju s Komisijo 10. in 11. aprila 2000 v Portu, je bilo poudarjeno, da si je pri usposabljanju treba prizadevati za pospeševanje rasti in zaželene internacionalizacije evropske avdiovizualne industrije.

(5) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, naslovljenem "Avdiovizualna politika: naslednji koraki", Komisija priznava pomemben vpliv digitalnega obdobja na zaposlovanje v avdiovizualni industriji.

(6) Zelena knjiga o konvergenci sektorjev telekomunikacij, medijev in informacijske tehnologije in njihovem vplivu na regulativo ugotavlja, da bodo nove storitve spodbudile ustvarjanje novih delovnih mest. Prilagajanje novim trgom zahteva osebje, ki je šolano za uporabo novih tehnik in tehnologij. Javno posvetovanje o Zeleni knjigi, ki ga je vodila Komisija, je potrdilo zahtevo po specializiranem poklicnem usposabljanju, prilagojenem potrebam trga.

(7) Svet je v svojih sklepih z dne 27. septembra 1999 o rezultatih javnega posvetovanja v zvezi z Zeleno knjigo [5] pozval Komisijo, da upošteva te rezultate pri sestavljanju predlogov ukrepov za krepitev evropskega avdiovizualnega sektorja, vključno z multimedijskim sektorjem.

(8) Evropski svet je 20. in 21. novembra 1997 v Luxembourgu ocenil, da lahko stalno izobraževanje in poklicno usposabljanje pomembno prispevata k politikam zaposlovanja držav članic z namenom izboljšati zaposljivost, prilagodljivost in podjetnost ter pospeševati enake možnosti.

(9) Pomen ustreznega usposabljanja je bil poudarjen tudi v sklepih Evropskega sveta v Lizboni 24. marca 2000 predvsem glede novih tehnologij informacijske družbe.

(10) Komisija v svojem poročilu Evropskemu svetu o možnostih zaposlovanja v informacijski družbi ugotavlja močan potencial za ustvarjanje delovnih mest na področju novih avdiovizualnih storitev.

(11) Zato je treba olajšati razvoj naložb v evropski avdiovizualni industriji in od držav članic zahtevati, da z različnimi sredstvi spodbudijo ustvarjanje delovnih mest.

(12) Komisija je izvedla "Delovni program za spodbujanje razvoja evropske avdiovizualne industrije (MEDIA) (1991-1995)", ki je bil sprejet s Sklepom Sveta 90/685/EGS [6], in predvideva predvsem podpiranje izobraževalnih dejavnosti za izboljšanje poklicnih sposobnosti zaposlenih v evropski industriji avdiovizualnih programov.

(13) Strategija Skupnosti za razvijanje in krepitev evropske avdiovizualne industrije je bila potrjena v okviru programa MEDIA II, ki je bil sprejet s Sklepom Sveta 95/563/ES [7], in s Sklepom Sveta 95/564/ES [8]. Na podlagi dosežkov navedenega programa je treba zagotoviti njegovo podaljšanje ob upoštevanju doseženih rezultatov.

(14) Poročilo Komisije o doseženih rezultatih v okviru programa MEDIA II (1996–2000) v obdobju od 1. januarja 1996 do 30. junija 1998 ocenjuje, da program izpolnjuje načelo subsidiarnosti za sredstva Skupnosti v razmerju do nacionalnih sredstev, saj področje uporabe MEDIA II dopolnjuje običajno vodilno vlogo nacionalnih mehanizmov.

(15) Komisija je priznala pozitivni učinek programa MEDIA II o zaposlovanju na avdiovizualnem področju v svojem sporočilu o politikah Skupnosti za pospeševanje zaposlovanja.

(16) Upoštevati je treba kulturne vidike avdiovizualnega sektorja, kakor je predvideno v členu 151(4) Pogodbe, zato je treba zagotoviti, da sodelovanje v sedanjem programu odraža evropsko kulturno raznolikost.

(17) Komisija bo zaradi spodbujanja evropskih projektov na avdiovizualnem področju ocenila možnost za dopolnilno financiranje prek drugih instrumentov Skupnosti, predvsem v okviru delovnega načrta "e-Evropa", na primer prek Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIS), kakor tudi v okviru petega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, sprejetega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 182/1999/ES [9]. Strokovnjaki iz avdiovizualnega sektorja bodo obveščeni o različnih oblikah pomoči, ki so jim na voljo v okviru Skupnosti.

(18) Oblikovanje evropskega avdiovizualnega trga zahteva poklicne sposobnosti, ki ustrezajo novi razsežnosti trga, predvsem pri gospodarskem, finančnem in komercialnem vodenju avdiovizualnih medijev in uporabi novih tehnologij pri snovanju, razvijanju, produkciji, distribuciji, trženju in posredovanju programov.

(19) Strokovnjaki morajo pridobiti poklicne sposobnosti, ki jim bodo omogočile, da bodo lahko v celoti izkoristili evropsko in mednarodno razsežnost trga avdiovizualnih programov ter jih spodbudile k razvijanju projektov, ki bodo zadovoljili potrebe trga.

(20) Predvsem je treba podpreti dejavnosti za specializirano usposabljanje na področju pravic intelektualne lastnine, vključno z zadevnimi predpisi Skupnosti, kakor tudi za trženje avdiovizualnih izdelkov, in pri tem nameniti posebno pozornost novim tehnologijam kot sredstvu za razširjanje in trženje.

(21) Enakost možnosti je osnovno načelo v politikah Skupnosti, ki se mora upoštevati pri izvajanju tega programa.

(22) Izobraževanje strokovnjakov bi moralo vključevati bistvene vsebine z gospodarskega, pravnega, tehnološkega in komercialnega področja; zaradi hitrih sprememb na teh področjih je potrebno vseživljenjsko izobraževanje.

(23) Za zagotovitev, da bi strokovnjaki obvladali nove tehnologije, je treba dati poudarek na usposabljanje za te tehnologije in tako povečati konkurenčnost podjetij v avdiovizualnem sektorju.

(24) Skladno z načelom subsidiarnosti je treba spodbuditi omreženje centrov za poklicno usposabljanje, da bi olajšali izmenjavo znanja in izkušenj ter najboljše prakse v mednarodnem okolju.

(25) Pri podpiranju poklicnega usposabljanja bi bilo treba upoštevati strukturne cilje, na primer razvijanje zmožnosti za snovanje, produkcijo, trženje in distribucijo v državah ali regijah z nižjo zmogljivostjo avdiovizualne produkcije in/ali z omejenim jezikovnim ali geografskim območjem, kakor tudi razvijanje neodvisnega evropskega produkcijskega in distribucijskega sektorja predvsem malih in srednje velikih podjetij.

(26) Ker države članice ciljev predlaganega ukrepa glede izvajanja politike poklicnega usposabljanja ne morejo uresničiti, zlasti ob upoštevanju nadnacionalnih partnerstev, ki jih je treba vzpostaviti med izobraževalnimi centri, mora potrebne ukrepe za njihovo uresničevanje skladno z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti izvesti Skupnost. Ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(27) Vsi ukrepi, predvideni v okviru tega programa, so namenjeni čezmejnemu sodelovanju, ki prinaša dodano vrednost ukrepom, uvedenim v državah članicah, skladno z navedenim načelom subsidiarnosti.

(28) Pridružene srednje- in vzhodnoevropske države, države članice EFTE, ki so članice EGP, Ciper, Malta in Turčija bi lahko sodelovale v programih Skupnosti na podlagi dodatnih sredstev in skladno s postopki, o katerih se je treba dogovoriti s temi državami. Evropske države, ki so podpisnice Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, spadajo k evropskemu avdiovizualnemu območju in lahko, če to želijo in ob upoštevanju proračunskih načrtov ali drugih prioritet njihove avdiovizualne industrije, sodelujejo v programu ali uporabljajo formulo omejenega sodelovanja na podlagi dodatnih sredstev skladno s postopki, o katerih se je treba dogovoriti v sporazumih z zainteresiranimi strankami.

(29) Razširitev programa na evropske tretje države je treba pogojevati s predhodnim preverjanjem združljivosti njihovih nacionalnih zakonodaj s pravnim redom Skupnosti, zlasti z Direktivo Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov [10].

(30) Sodelovanje pri poklicnem usposabljanju med evropskimi izobraževalnimi ustanovami in ustanovami v tretjih državah lahko v skupnem interesu ustvari dodano vrednost za evropsko avdiovizualno industrijo. Poleg tega bo razširitev programa na tretje države povečala zavedanje za evropsko kulturno raznolikost in omogočila razširjanje skupnih demokratičnih vrednot. Sodelovanje se bo razvijalo na podlagi dodatnih sredstev in skladno s postopki, o katerih se je treba dogovoriti v sporazumih z zainteresiranimi strankami.

(31) Da bi okrepili dodano vrednost ukrepa Skupnosti, je treba na vseh ravneh zagotoviti povezanost in dopolnjevanje ukrepov, ki se izvajajo v okviru tega sklepa, z drugimi aktivnostmi Skupnosti. Zaželeno je, da se v programu zapisane dejavnosti usklajujejo z dejavnostmi mednarodnih organizacij, na primer Sveta Evrope.

(32) Svet in Komisija bi morala skladno s sklepi Evropskega sveta v Lizboni do konca leta 2000 izdelati poročilo o ponovnem preverjanju finančnih instrumentov EIB in EIS, ki je bilo uvedeno zato, da bi se financiranje preusmerilo v podpiranje odpiranja novih podjetij, družb z visoko tehnologijo in mikropodjetij, kakor tudi na druge pobude na področju tveganega kapitala ali jamstvenih mehanizmov, ki sta jih predlagala EIB in EIS. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti tudi avdiovizualnemu sektorju, zlasti programom usposabljanja.

(33) Ta sklep določa za celotno trajanje programa finančni okvir, ki za organ za izvajanje proračuna pri letnem proračunskem postopku predstavlja prednostni referenčni okvir v pomenu iz točke 33 medinstitucionalnega dogovora med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 [11].

(34) Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [12] –

SKLENILA:

Člen 1

Izdelava programa

Izdela se program za poklicno usposabljanje, usposabljanje MEDIA, v nadaljevanju "program", ki bo tekel od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2005.

Cilj programa je, da strokovnjaki v evropski industriji avdiovizualnih programov predvsem z nadaljnjim poklicnim usposabljanjem pridobijo potrebne sposobnosti, s katerimi bodo lahko v celoti izkoristili evropsko in mednarodno razsežnost trga in uporabo novih tehnologij.

Člen 2

Cilji programa

1. Cilji programa so:

(a) Zadovoljevanje potreb industrije in spodbujanje konkurenčnosti z izboljšanjem nadaljnjega poklicnega usposabljanja strokovnjakov iz avdiovizualnega sektorja, zato da pridobijo znanja in sposobnosti, ki jim bodo omogočali razvijanje konkurenčnih izdelkov na evropskih in drugih trgih, predvsem pri:

- uporabi novih tehnologij, zlasti digitalnih, za produkcijo in distribucijo avdiovizualnih programov z visoko komercialno in umetniško dodano vrednostjo;

- gospodarskem, finančnem in komercialnem vodenju, vključno s pravnimi pravili in finančnimi tehnikami za produkcijo in distribucijo avdiovizualnih programov;

- tehnikah pisanja scenarijev in pripovedovanja, vključno s tehnikami za razvijanje novih vrst avdiovizualnih programov.

Posebna pozornost bo posvečena možnostim za izobraževanje na daljavo in pedagoškim inovacijam, ki jih ponuja razvoj tehnologij on-line.

V okviru teh izobraževalnih dejavnosti se spodbuja sodelovanje med različnimi udeleženci v avdiovizualni industriji, na primer scenaristi, režiserji in producenti.

Če ni na voljo nobene druge podpore Skupnosti in na področjih, ki niso predmet spodbujevalnih ukrepov na nacionalni ravni, se lahko izjemoma spodbujajo tudi nekatere pobude začetnega poklicnega usposabljanja, pri katerih neposredno sodeluje industrijski sektor, na primer mojstrstvo.

(b) Spodbujanje sodelovanja, izmenjave znanja in izkušenj ter najboljše prakse z omreženjem partnerjev, pristojnih za usposabljanje, in sicer izobraževalnih ustanov, strokovnjakov in podjetij, in z razvijanjem usposabljanja inštruktorjev.

Poseben poudarek bo na spodbujanju postopnega vzpostavljanja omrežij v sektorju avdiovizualnega izobraževanja in stalnem usposabljanju inštruktorjev.

2. Za doseganje ciljev iz prvega pododstavka odstavka 1(a) in odstavka 1(b) je treba nameniti posebno pozornost posebnim potrebam držav ali regij z nižjo zmogljivostjo avdiovizualne produkcije in/ali z omejenim jezikovnim ali geografskim območjem in razvijanju neodvisnega evropskega produkcijskega in distribucijskega sektorja, predvsem malih in srednje velikih podjetij.

3. Cilji iz odstavka 1 se izvajajo skladno s podrobnostmi iz Priloge.

Člen 3

Usklajevanje

Da bi dosegli najvišjo možno raven usklajenosti, Komisija skrbi za vzpostavitev sodelovanja med izobraževalnimi dejavnostmi, predvidenimi v programu, in razvojnimi projekti, podprtimi v okviru programa MEDIA Plus, ki je bil izdelan na podlagi Sklepa Sveta 2000/821/ES [13].

Člen 4

Finančne določbe in finančni pogoji

1. Prejemniki podpore Skupnosti, ki sodelujejo pri izvajanju ukrepov, določenih v Prilogi, morajo zagotoviti pretežni del financiranja. Financiranje s strani Skupnosti ne presega 50 % stroškov aktivnosti. Vendar lahko v primerih, izrecno predvidenih v Prilogi, ta del znaša do 60 % stroškov aktivnosti.

2. Prejemniki podpore Skupnosti morajo skrbeti, da večina udeleženih v izobraževalnem ukrepu, ki so državljani držav, sodelujočih v programu, niso državljani države prejemnice. V ta namen se lahko podpora, namenjena lažjemu sodelovanju strokovnjakov, ki prihajajo z različnih jezikovnih območij, vključi v financiranje izobraževalnega ukrepa Skupnosti.

3. Komisija zagotovi, da je po možnosti ustrezen del letno razpoložljivih sredstev, ki ga je treba določiti skladno s postopkom iz člena 6(2), namenjen novim dejavnostim.

4. Financiranje Skupnosti se določi na podlagi stroškov in vrste vsakega načrtovanega projekta.

5. Finančni okvir za izvajanje tega programa za obdobje iz člena 1 znaša 50 milijonov evrov.

6. Letna sredstva odobri organ za izvajanje proračuna v mejah finančnih pričakovanj.

Člen 5

Izvajanje programa

1. Za izvajanje programa je pristojna Komisija.

2. Ukrepi v zvezi s spodaj naštetimi področji, ki so potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo skladno z postopkom upravljanja iz člena 6(2):

(a) splošne smernice za vse ukrepe, opisane v Prilogi;

(b) vsebina za zbiranje ponudb, določitev meril in postopkov za izbiro projektov;

(c) ustrezen odstotek letno razpoložljivih sredstev, namenjen novim dejavnostim;

(d) podrobnosti za spremljanje in oceno ukrepov;

(e) vsak predlog za dodelitev sredstev Skupnosti, ki presega 200000 evrov na prejemnika in na leto. Ta prag se lahko ustrezno z izkušnjami ponovno prouči.

3. Ukrepi v zvezi z vsemi preostalimi področji, ki so potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo skladno s posvetovalnim postopkom iz člena 6(3). Ta postopek se uporablja tudi pri končni izbiri pisarn za tehnično pomoč.

4. Tehnično pomoč urejajo določbe, sprejete v okviru finančne uredbe.

5. Komisija redno in pravočasno obvešča Evropski parlament ter Svet o izvajanju programa, zlasti glede uporabe razpoložljivih sredstev.

Člen 6

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na dva meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

4. Odbor sprejme poslovnik.

Člen 7

Povezanost in dopolnjevanje

Pri izvajanju programa Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami skrbi za splošno povezanost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami, programi in ukrepi Skupnosti, ki vplivajo na usposabljanje in avdiovizualne medije.

Komisija zagotovi predvsem usklajenost tega programa z drugimi programi Skupnosti pri začetnem in nadaljnjem usposabljanju kakor tudi z aktivnostmi Evropskega socialnega sklada skladno s predpisi tega sklada.

Komisija zagotovi uspešno povezavo med tem programom in programi ter ukrepi pri usposabljanju in avdiovizualnih medijih, potekajočimi v okviru sodelovanja Skupnosti s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami.

Člen 8

Razširitev programa na tretje države

1. V programu lahko sodelujejo tudi pridružene srednje- in vzhodnoevropske države skladno s pogoji, določenimi v pridružitvenih sporazumih ali njihovih dodatnih protokolih o sodelovanju v programih Skupnosti, ki so bili sklenjeni ali jih je še treba skleniti s temi državami.

2. V programu lahko sodelujejo tudi Ciper, Malta, Turčija in države članice EFTE, ki so članice sporazuma EGP, na podlagi dodatnih sredstev in skladno s postopki, o katerih se je treba dogovoriti s temi državami.

3. V programu lahko sodelujejo države podpisnice Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, ki niso naštete v odstavkih 1 in 2, na podlagi dodatnih sredstev in pod pogoji, o katerih se je treba dogovoriti v sporazumih z zainteresiranimi strankami.

4. Razširitev programa na evropske tretje države iz odstavkov 1, 2 in 3 se pogojuje s predhodnim preverjanjem združljivosti njihovih nacionalnih zakonodaj s pravnim redom Skupnosti, vključno z drugim pododstavkom člena 6(1) Direktive Sveta 89/552/EGS.

5. Program omogoča tudi sodelovanje z drugimi tretjimi državami na podlagi dodatnih sredstev in s finančno udeležbo skladno s postopki, o katerih se je treba dogovoriti v sporazumih z zainteresiranimi strankami. Evropske tretje države iz odstavka 3, ki ne bi želele polnega sodelovanja v programu, lahko sodelujejo pod pogoji iz tega odstavka.

Člen 9

Spremljanje in vrednotenje

1. Komisija zagotovi, da se za ukrepe, ki jih predvideva ta sklep, izvede predhodno vrednotenje, spremljanje in naknadno vrednotenje ter zagotovi dostopnost programa in preglednost njegovega izvajanja.

2. Izbrani upravičenci predložijo Komisiji letno poročilo.

3. Po izvedbi projektov Komisija oceni način in učinke njihovega izvajanja, da ugotovi, ali so bili prvotno zastavljeni cilji doseženi.

4. Komisija na podlagi rezultatov, doseženih po dveh letih izvajanja programa, predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o oceni vpliva in učinkovitosti programa. To poročilo vsebuje kazalce uspešnosti, kakor je na primer vpliv na zaposlovanje.

Poročilu se po potrebi dodajo predlogi za prilagoditev.

5. Komisija ob zaključku programa predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij natančno poročilo o izvajanju in rezultatih programa.

V njem Komisija poroča zlasti o dodani vrednosti, ki jo je omogočila finančna podpora Skupnosti, možnih vplivih na zaposlovanje in o drugih usklajevalnih ukrepih iz členov 3 in 7.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2001.

V Bruslju, 19. januarja 2001

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

B. Ringholm

[1] UL C 150, 30.5.2000, str. 59.

[2] UL C 168, 16.6.2000, str. 8.

[3] UL C 317, 6.11.2000, str. 60.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2000 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 23. novembra 2000 (UL C 375, 28.12.2000, str. 44) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2000.

[5] UL C 283, 6.10.1999, str. 1.

[6] UL L 380, 31.12.1990, str. 37.

[7] UL L 321, 30.12.1995, str. 25.

[8] UL L 321, 30.12.1995, str. 33.

[9] UL L 26, 1.2.1999, str. 1.

[10] UL L 298, 17.10.1989, str. 23. Direktiva, spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 202, 30.7.1997, str. 60).

[11] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[12] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[13] Sklep Sveta 2000/821/ES z dne 20. decembra 2000 o izvajanju programa za spodbujanje razvoja, distribucije in promocije e vropskih avdiovizualnih del (MEDIA Plus – razvoj, distribucija in promocija) (2001–2005) (UL L 336, 30.12.2000, str. 82).

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. UKREPI, KI JIH JE TREBA IZVESTI

Namen programa je, da v podporo in dopolnilo ukrepov držav članic strokovnjakom omogoči predvsem, da se pripravijo na evropsko razsežnost avdiovizualnega trga, s spodbujnjem poklicnega usposabljanja za:

- nove tehnologije, vključno z varnostjo in izboljševanjem (razvojem) evropske filmske in avdiovizualne dediščine,

- gospodarsko, finančno in komercialno vodenje, vključno s pravnimi predpisi, distribucijo in trženjem,

- tehnike pisanja scenarijev in razvijanje novih vrst programov.

Izobraževalne dejavnosti upoštevajo pravni okvir za intelektualno lastnino, zlasti predpise Skupnosti na tem področju.

Podprte izobraževalne dejavnosti so dostopne strokovnjakom zadevnih sektorjev avdiovizualne industrije in radia.

Program spodbuja, da pri predlaganih ukrepih sodelujejo različni udeleženci v avdiovizualni industriji, na primer scenaristi, režiserji in producenti, da se izboljšata kakovost in komercialni potencial projektov s tesnejšim sodelovanjem med različnimi poklicnimi skupinami.

1.1 Usposabljanje na področju novih tehnologij

Cilj tega usposabljanja je razvijanje sposobnosti strokovnjakov za uporabo naprednih ustvarjalnih tehnik in tehnik razširjanja, zlasti pri animaciji, računalniški grafiki, multimedijih in interaktivnih aplikacijah, vključno s tehnikami postprodukcije, ki omogočajo lažje razširjanje evropskih del prek meja.

Predlagani ukrepi se nanašajo na:

- spodbujanje izdelave in posodabljanje izobraževalnih modulov na področju novih avdiovizualnih tehnologij za dopolnjevanje ukrepov držav članic,

- omreženje izobraževalnih dejavnosti, olajšanje izmenjave inštruktorjev in strokovnjakov s podeljevanjem štipendij, organiziranjem prakse v podjetjih v drugih državah članicah, podpiranjem usposabljanja inštruktorjev in izobraževanja na daljavo in spodbujanjem izmenjav in partnerstev z državami ter regijami z nižjo zmogljivostjo avdiovizualne produkcije in/ali z omejenim jezikovnim ali geografskim območjem.

1.2 Usposabljanje za gospodarsko, finančno in komercialno vodenje

Namen tega usposabljanja je razvijanje sposobnosti strokovnjakov za presojanje in uporabo evropske razsežnosti v sektorjih razvijanja, produkcije, trženja in distribucije/razširjanja avdiovizualnih programov.

Predlagani ukrepi se nanašajo na:

- spodbujanje izdelave in posodabljanja izobraževalnih modulov pri vodenju za dopolnjevanje ukrepov držav članic in poudarjanje evropske razsežnosti,

- omreženje izobraževalnih dejavnosti, olajšanje izmenjave inštruktorjev in strokovnjakov s podeljevanjem štipendij, organiziranjem prakse v podjetjih v drugih državah članicah, podpiranjem usposabljanja inštruktorjev in izobraževanja na daljavo in spodbujanjem izmenjav in partnerstev z državami ter regijami z nižjo zmogljivostjo avdiovizualne produkcije in/ali z omejenim jezikovnim ali geografskim območjem.

1.3 Tehnike pisanja scenarijev

To usposabljanje je namenjeno izkušenim scenaristom in režiserjem, zato da bi za vse vrste avdiovizualnih programov izboljšali sposobnost razvijanja tehnik, ki temeljijo na tradicionalnih ter interaktivnih metodah pisanja in pripovedovanja.

Predlagani ukrepi se nanašajo na:

- spodbujanje izdelave in posodabljanja izobraževalnih modulov za prepoznavanje ciljne publike; izdajanje in razvijanje scenarijev za mednarodno publiko s ciljem kakovostne produkcije; odnose med scenaristom, režiserjem, producentom in distributerjem;

- omreženje izobraževalnih dejavnosti, olajšanje izmenjave inštruktorjev in strokovnjakov s podeljevanjem štipendij, organiziranjem prakse v podjetjih v drugih državah članicah, podpiranjem usposabljanja inštruktorjev in izobraževanja na daljavo in spodbujanjem izmenjav in partnerstev z državami ter regijami z nižjo zmogljivostjo avdiovizualne produkcije in/ali z omejenim jezikovnim ali geografskim območjem.

1.4 Omrežja na področju izobraževalnih dejavnosti

Cilj je spodbuditi prejemnike podpore iz programa za okrepljeno usklajevanje njihovih dejavnosti pri nadaljnjem usposabljanju in tako omogočiti vzpostavitev evropskih omrežij.

1.5 Dejavnosti začetnega poklicnega usposabljanja

Na nekaterih področjih začetnega poklicnega usposabljanja, za katera ni predvideno nobeno drugo financiranje Skupnosti ali financiranje na nacionalni ravni, se lahko za dejavnosti izjemoma odobrijo podpore, vključno z mojstrskimi izpiti, pri katerih obstaja povezava z industrijo v obliki partnerstva in/ali delovne prakse.

2. POSTOPEK IZVAJANJA

2.1 Pristop

Komisija, ki ji pomaga odbor iz člena 6, pri izvajanju programa tesno sodeluje z državami članicami. Posvetuje se tudi z zainteresiranimi partnerji. Skrbi, da sodelovanje strokovnjakov v programu uravnoteženo odraža evropsko kulturno raznolikost.

Spodbuja ustvarjalce izobraževalnih modulov za sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami, strokovnjaki in podjetji pri izvajanju njihovih dejavnosti in njihovem spremljanju.

Komisija skrbi, da ustvarjalci izobraževalnih modulov ukrenejo vse za spoštovanje načela iz člena 4(2) in da se, če posebni razlogi upravičujejo odstopanje od tega načela, zagotovi dodana vrednost usposabljanja za Skupnost.

Skrbi, da izobraževalne ustanove ponudijo jezikovne pripomočke, zlasti pri tehnikah pisanja scenarijev.

Olajša sodelovanje stažistov, zlasti tistih iz držav ali regij z nižjo zmogljivostjo avdiovizualne produkcije in/ali z omejenim jezikovnim ali geografskim območjem.

2.2 Prispevek Skupnosti

Prispevek Skupnosti v skupnih stroških usposabljanja se zagotovi v okviru skupnega financiranja z javnimi in/ali zasebnimi partnerji in se praviloma omeji na 50 %. Ta odstotek se lahko poviša na 60 % za izobraževalne dejavnosti v državah ali regijah z nižjo zmogljivostjo avdiovizualne produkcije in/ali z omejenim jezikovnim ali geografskim območjem.

Finančna pomoč Skupnosti, ki se odobri za projekte v okviru programa, lahko praviloma zajema obdobje največ treh let, če se redno preverjajo doseženi rezultati.

Postopek iz člena 6(2) se uporabi za določitev dodeljevanja finančnih sredstev za vsako vrsto ukrepa, predvidenega v točki 1.

Komisija bo skladno s pravili za financiranje Skupnosti in z uporabo postopka iz člena 6(2) izdelala pravilnik za financiranje, ki bo določil zgornjo mejo pomoči za vsako dejavnost nadaljnjega usposabljanja in vsako osebo, sodelujočo v nadaljnjem usposabljanju.

Ustvarjalci modulov in izobraževalne ustanove bodo izbrani na podlagi razpisov.

Komisija skrbi, da je po možnosti ustrezen odstotek letno razpoložljivih sredstev namenjen novim dejavnostim.

2.3 Izvajanje

2.3.1 Komisija izvaja program skladno s postopkom iz člena 6. K sodelovanju vabi svetovalce in pisarne za tehnično pomoč, ki so izbrani v razpisnem postopku na podlagi strokovnega znanja, pridobljenih izkušenj v programu MEDIA II ali drugih izkušenj, pridobljenih na tem področju. Tehnična pomoč se financira iz proračuna programa. Komisija lahko skladno s postopkom iz člena 6(2) za izvajanje aktivnosti sklene tudi partnerstva s strokovnimi ustanovami, vključno s tistimi, ki so bile ustanovljene na podlagi drugih evropskih pobud, na primer Avdiovizualna Evreka, Euroimages in Evropski avdiovizualni observatorij, zato da bi izvedla skupne ukrepe, ki ustrezajo ciljem programa pri usposabljanju. Komisija v skladu s členom 5 zagotovi končno izbiro upravičencev programa in določi, kolikšna finančna podpora se odobri.

Razloge za svoje odločitve sporoči prosilcem za podporo Skupnosti in skrbi za preglednost izvajanja programa.

Upravičenci zagotovijo javnost podpore Skupnosti.

Pri izbiri upravičenih dejavnosti za pomoč Komisija poleg prioritet iz člena 2(2) upošteva zlasti naslednja merila:

- partnerstvo med izobraževalnimi ustanovami, strokovnjaki in podjetji,

- inovativni značaj ukrepa,

- pospeševalni učinek ukrepa (zlasti uporabne rezultate, na primer priročnike),

- razmerje med stroški in doseženimi učinki ukrepa,

- druge ukrepe pomoči na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti.

Komisija pri izvajanju programa, zlasti pri oceni projektov, upravičenih do financiranja iz programa, in pri ukrepih omreženja, zagotovi, da se uporabijo sposobnosti priznanih strokovnjakov iz avdiovizualnega sektorja pri usposabljanju, razvijanju, produkciji, distribuciji in promociji ter upravljanju pravic, predvsem v novem digitalnem okolju.

Da bi Komisija zagotovila neodvisnost svetovalcev in strokovnjakov, ki jih sama povabi k sodelovanju, predpiše določbe o nezdružljivosti sodelovanja teh skupin oseb na razpisih, predvidenih v okviru programa.

2.3.2 Komisija z ustreznimi ukrepi obvešča o možnostih, ki jih ponuja program, in zagotovi njihovo promocijo. Poleg tega na medmrežju zagotavlja izčrpno obveščanje o oblikah pomoči, ki so ponujene v okviru politike Skupnosti za avdiovizualni sektor.

Komisija in države članice sprejmejo zlasti potrebne ukrepe z nadaljevanjem delovanja omrežij MEDIA Desks in MEDIA Antennes in zagotavljanjem krepitve poklicnih sposobnosti slednjih, zato da:

- obveščajo strokovnjake iz avdiovizualnega sektorja o različnih oblikah pomoči, ki so jim na voljo v okviru politike Skupnosti,

- zagotavljajo obveščanje v zvezi s programom in njegovo promocijo,

- spodbujajo čim širše sodelovanje strokovnjakov pri ukrepih tega programa,

- pomagajo strokovnjakom pri predstavljanju njihovih projektov, s katerimi sodelujejo na razpisu,

- spodbujajo čezmejno sodelovanje med strokovnjaki,

- zagotavljajo povezavo med različnimi pospeševalnimi ustanovami držav članic zaradi dopolnjevanja ukrepov tega programa z nacionalnimi ukrepi podpore.

--------------------------------------------------