EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32000R2037

Uredba (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč

OJ L 244, 29.9.2000, p. 1–24 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 15 Volume 005 P. 190 - 215
Special edition in Estonian: Chapter 15 Volume 005 P. 190 - 215
Special edition in Latvian: Chapter 15 Volume 005 P. 190 - 215
Special edition in Lithuanian: Chapter 15 Volume 005 P. 190 - 215
Special edition in Hungarian Chapter 15 Volume 005 P. 190 - 215
Special edition in Maltese: Chapter 15 Volume 005 P. 190 - 215
Special edition in Polish: Chapter 15 Volume 005 P. 190 - 215
Special edition in Slovak: Chapter 15 Volume 005 P. 190 - 215
Special edition in Slovene: Chapter 15 Volume 005 P. 190 - 215
Special edition in Bulgarian: Chapter 15 Volume 006 P. 108 - 133
Special edition in Romanian: Chapter 15 Volume 006 P. 108 - 133

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2009; razveljavil 32009R1005

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2000/2037/oj

32000R2037



Uradni list L 244 , 29/09/2000 str. 0001 - 0024


Uredba (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 29. junija 2000

o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 251 Pogodbe [3], glede na skupno besedilo, ki ga je 5. maja 2000 odobril Spravni odbor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Ugotovljeno je, da stalne emisije snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, ob dosedanjih ravneh še naprej povzročajo znatno škodo ozonskemu plašču. Tanjšanje ozonskega plašča na južni polobli je v letu 1998 doseglo doslej največji obseg. Na arktičnem območju je v treh od zadnjih štirih pomladi prišlo do hudih primerov tanjšanja ozonskega plašča. Povečano sevanje UV-B, ki je posledica tanjšanja ozonskega plašča, je resna grožnja zdravju in okolju. Zato je treba sprejeti nadaljnje učinkovite ukrepe za zaščito zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki teh emisij.

(2) Glede na svojo odgovornost za okolje in trgovino je Skupnost skladno z Odločbo 88/540/EGS [4] postala pogodbenica Dunajske konvencije o zaščiti ozonskega plašča in Montrealskega protokola o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, kakor so ga pogodbenice protokola spremenile na svojem drugem zasedanju v Londonu in četrtem zasedanju v Kobenhavnu.

(3) Pogodbenice Montrealskega protokola so na svojem sedmem zasedanju na Dunaju decembra 1995 in devetem zasedanju v Montrealu septembra 1997, na katerem je sodelovala tudi Skupnost, sprejele dodatne ukrepe za zaščito ozonskega plašča.

(4) Treba je ukrepati na ravni Skupnosti za izvajanje obveznosti Skupnosti po Dunajski konvenciji ter zadnjih spremembah in prilagoditvah Montrealskega protokola, še zlasti za postopno opuščanje proizvodnje in dajanja metilbromida na trg v Skupnosti ter za zagotovitev sistema dajanja dovoljenj ne samo za uvoz, temveč tudi za izvoz snovi, ki tanjšajo ozonski plašč.

(5) Glede na to, da bodo tehnologije za nadomeščanje snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, na voljo prej, kakor je bilo pričakovati, je treba v nekaterih primerih zagotoviti strožje ukrepe nadzora, kakor so predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 3093/94 z dne 15. decembra 1994 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč [5], in v Montrealskem protokolu.

(6) Zaradi pravne jasnosti in preglednosti je treba Uredbo (ES) št. 3093/94 bistveno spremeniti in revidirati.

(7) Uredba (ES) št. 3093/94 je določala postopno opuščanje proizvodnje klorofluoroogljikovodikov, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, halonov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana in delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov. Proizvodnja teh nadzorovanih snovi je torej prepovedana, vendar pa so možna odstopanja za uporabo bistvenega pomena in za pokrivanje osnovnih domačih potreb pogodbenic v skladu s členom 5 Montrealskega protokola. Zdaj je tudi primerno, da se postopoma prepove dajanje na trg in uporaba teh snovi ter izdelkov in opreme, ki te snovi vsebujejo.

(8) Komisija lahko pod nekaterimi pogoji odobri izjeme za uporabo bistvenega pomena, tudi po postopni opustitvi nadzorovanih snovi.

(9) Vse večja nadomestljivost metilbromida bi se morala kazati v občutnejšem zmanjšanju njegove proizvodnje in porabe v primerjavi z Montrealskim protokolom. Popolnoma bi bilo treba opustiti proizvodnjo in porabo metilbromida, vendar ob upoštevanju možnih odstopanj za nujno uporabo, določenih na ravni Skupnosti po merilih iz Montrealskega protokola. Prav tako bi bilo treba nadzorovati tudi uporabo metilbromida za karantenske ukrepe in predtovorna opravila. Ta uporaba ne bi smela preseči sedanjih ravni ter bi se morala zmanjšati glede na razvoj tehnologije in Montrealskega protokola.

(10) Uredba (ES) št. 3093/94 predvideva nadzor nad proizvodnjo vseh snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, razen nad delno halogeniranimi klorofluoroogljikovodiki. Primerno bi bilo sprejeti tako določbo, ki bi zagotovila, da se delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki ne uporabljajo tam, kjer so na voljo nadomestne snovi, ki ne tanjšajo ozonskega plašča. Ukrepe za nadzor proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov bi morale sprejeti vse pogodbenice Montrealskega protokola. Zamrznitev proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov bi bila znamenje, da je treba in da je Skupnost odločena prevzeti pri tem vodilno vlogo. Proizvedene količine bi morale biti prilagojene predvidenemu zmanjšanju dajanja delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov na trg Skupnosti in upadanju svetovnega povpraševanja, kar je posledica zmanjšanja porabe delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki ga zahteva Protokol.

(11) Montrealski protokol v členu 2F(7) od pogodbenic zahteva, da si prizadevajo za omejitev uporabe delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov na tisto uporabo, pri kateri ni na voljo okoljsko primernejših nadomestnih snovi ali tehnologij. Glede na razpoložljive druge in nadomestne tehnologije je mogoče še bolj omejiti dajanje na trg in uporabo delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov in izdelkov, ki jih vsebujejo. Sklep VI/13 zasedanja pogodbenic Montrealskega protokola predvideva, da se pri vrednotenju nadomestnih snovi za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike upoštevajo dejavniki, kakršni so dejavnik škodljivosti za ozon, energetska učinkovitost, možna vnetljivost, strupenost in globalno segrevanje ter možni vplivi na učinkovito uporabo in postopno opuščanje klorofluoroogljikovodikov in halonov. Za zaščito ozonskega plašča in zaradi možnosti nadomeščanja bi bilo treba znatno zaostriti nadzor nad delno halogeniranimi klorofluoroogljikovodiki iz Montrealskega protokola.

(12) Kvote za sproščanje v prosti promet nadzorovanih snovi v Skupnosti je treba dodeliti samo za omejeno uporabo nadzorovanih snovi. Nadzorovane snovi in izdelki, ki jih vsebujejo, se iz držav, ki niso pogodbenice Montrealskega protokola, ne uvažajo.

(13) Sistem za dajanje dovoljenj za nadzorovane snovi je treba razširiti tako, da vključuje tudi dovoljenja za izvoz nadzorovanih snovi. Tako je mogoče nadzorovati trgovino s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, in omogočiti izmenjavo informacij med pogodbenicami.

(14) Sprejeti bi bilo treba ukrepe za zajem uporabljenih nadzorovanih snovi in za preprečevanje uhajanja nadzorovanih snovi.

(15) Montrealski protokol zahteva poročanje o trgovini s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč. Zato je treba od proizvajalcev, uvoznikov in izvoznikov nadzorovanih snovi zahtevati letno poročanje.

(16) V skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [6] je treba sprejeti ukrepe za izvajanje te uredbe.

(17) Sklep X/8 z 10. zasedanja pogodbenic Montrealskega protokola spodbuja pogodbenice, da dejavno sprejemajo ustrezne ukrepe za preprečevanje proizvodnje in trženja novih snovi, ki tanjšajo ozonsko plast, in zlasti bromoklorometana. V ta namen je treba vzpostaviti mehanizem, ki zagotavlja, da ta uredba velja tudi za nove snovi. Proizvodnja, uvoz, dajanje na trg in uporaba bromoklorometana se prepove.

(18) Prehod na nove tehnologije ali nadomestne izdelke, ki je potreben zaradi opuščanja proizvodnje in uporabe nadzorovanih snovi, bi lahko povzročil težave zlasti majhnim in srednje velikim podjetjem. Države članice bi morale zato razmisliti o primernih oblikah pomoči, še zlasti da bi tem podjetjem omogočile izvesti potrebne spremembe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za proizvodnjo, uvoz, izvoz, dajanje na trg, uporabo, zajem, recikliranje in predelavo ter uničevanje klorofluoroogljikovodikov, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, halonov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana, metilbromida, delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov in delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, za poročanje informacij o teh snoveh in za uvoz, izvoz, dajanje na trg ter uporabo izdelkov in opreme, ki vsebujejo te snovi.

Ta uredba se uporablja tudi za proizvodnjo, uvoz, dajanje na trg in uporabo snovi iz Priloge II.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

- "Protokol" pomeni Montrealski protokol iz leta 1987 o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, kakor je bil nazadnje spremenjen in prilagojen,

- "pogodbenica" pomeni vsako pogodbenico Protokola,

- "država, ki ni pogodbenica Protokola" v zvezi z določeno nadzorovano snovjo vključuje vse države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki jih ne zavezujejo določbe Protokola, veljavne za to snov,

- "nadzorovane snovi" pomenijo klorofluoroogljikovodike, druge popolnoma halogenirane klorofluoroogljikovodike, halone, ogljikov tetraklorid, 1,1,1-trikloroetan, metilbromid, delno halogenirane bromofluoroogljikovodike in delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, samostojne ali v mešanici, še čiste, zajete, reciklirane ali predelane. Ta opredelitev pojma ne vključuje nobene nadzorovane snovi v proizvedenem izdelku, razen če ta izdelek ni posoda za prevoz ali hranjenje nadzorovane snovi. Prav tako ne vključuje nepomembnih količin katere koli nadzorovane snovi, ki izhaja iz nenamernega ali naključnega nastanka med proizvodnim procesom, iz nereagirane surovine ali iz uporabe kot predelovalno sredstvo, ki je navzoče v kemijskih snoveh kot sled nečistoč oziroma se izloča med izdelavo ali uporabo izdelka,

- "klorofluoroogljikovodiki" (CFC) pomenijo nadzorovane snovi, navedene v Skupini I Priloge I, vključno z njihovimi izomeri,

- "drugi popolnoma halogenirani klorofluoroogljikovodiki" pomenijo nadzorovane snovi, navedene v Skupini II Priloge I, vključno z njihovimi izomeri,

- "haloni" pomenijo nadzorovane snovi, navedene v Skupini III Priloge I, vključno z njihovimi izomeri,

- "ogljikov tetraklorid" pomeni nadzorovano snov, opredeljeno v Skupini IV Priloge I,

- "1,1,1-trikloroetan" pomeni nadzorovano snov, opredeljeno v Skupini V Priloge I,

- "metilbromid" pomeni nadzorovano snov, opredeljeno v Skupini VI Priloge I,

- "delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki" pomenijo nadzorovane snovi, navedene v Skupini VII Priloge I, vključno z njihovimi izomeri,

- "delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki (HCFC)" pomenijo nadzorovane snovi, navedene v Skupini VIII Priloge I, vključno z njihovimi izomeri,

- "nove snovi" pomenijo snovi, navedene v Prilogi II. Ta opredelitev pojma zajema snovi, samostojne ali v mešanici, še čiste, zajete, reciklirane ali predelane. Ta opredelitev pojma ne vključuje nobene snovi v proizvedenem izdelku, razen če je ta izdelek posoda za prevoz ali za hranjenje te snovi. Prav tako ne vključuje nepomembnih količin katere koli nove snovi, ki izhaja iz nenamernega ali naključnega nastanka med proizvodnim procesom ali iz nereagirane surovine,

- "surovina" pomeni vsako nadzorovano snov ali novo snov, ki gre skozi kemijsko preobrazbo v procesu, v katerem je njena prvotna sestava povsem spremenjena, in katere emisije so zanemarljive,

- "predelovalno sredstvo" pomeni nadzorovane snovi, ki se uporabljajo kot kemijska predelovalna sredstva za področja uporabe, navedena v Prilogi VI, v obratih, ki so že obstajali 1. septembra 1997, in kjer so emisije zanemarljive. Komisija glede na ta merila in v skladu s postopkom iz člena 18(2) določi seznam podjetij, v katerih je dovoljena uporaba nadzorovanih snovi kot predelovalnih sredstev, in hkrati določi najvišje ravni emisij za vsako od zadevnih podjetij. V skladu s postopkom iz člena 18(2) lahko Komisija glede na nove informacije ali tehnične novosti spremeni Prilogo VI in seznam navedenih podjetij, vključno s pregledom, predvidenim s Sklepom X/14 zasedanja pogodbenic Protokola.

- "proizvajalec" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja nadzorovane snovi v Skupnosti,

- "proizvodnja" pomeni količino proizvedenih nadzorovanih snovi, zmanjšano za količino, uničeno s tehnološkimi postopki, ki jih pogodbenice odobrijo, in zmanjšano za količino, ki se v celoti uporabi kot surovina ali kot predelovalno sredstvo v proizvodnji drugih kemikalij. Za "proizvodnjo" se ne štejejo količine, ki so zajete, reciklirane ali predelane,

- "dejavnik škodljivosti za ozon" pomeni številko, opredeljeno v tretjem stolpcu Priloge I, ki pomeni merilo za možni učinek vsake nadzorovane snovi na tanjšanje ozonskega plašča,

- "obračunska raven" je količina nadzorovane snovi iz iste skupine v Prilogi I in je določena tako, da se teža vsake nadzorovane snovi pomnoži z njenim dejavnikom škodljivosti za ozon in se tako dobljene vrednosti seštejejo,

- "industrijska racionalizacija" pomeni prenos vse ali dela obračunske ravni proizvodnje enega proizvajalca na drugega med pogodbenicami ali znotraj države članice, zato da se kar najbolj poveča ekonomska učinkovitost ali se tako odzove na pričakovane primanjkljaje v oskrbi zaradi zapiranja obratov,

- "dajanje na trg" pomeni oskrbovanje ali dajanje nadzorovanih snovi ali izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi, vključene v to uredbo, na voljo tretjim osebam za plačilo ali brezplačno,

- "uporaba" pomeni uporabo nadzorovanih snovi v proizvodnji ali vzdrževanju, zlasti ponovnem polnjenju, izdelkov ali opreme ali v drugih procesih, razen kadar se nadzorovane snovi uporabljajo kot surovina ali kot predelovalno sredstvo,

- "izmenični sistem za klimatizacijo/toplotno črpalko" pomeni kombinacijo medsebojno povezanih delov, ki sestavljajo zaprti hladilni krog, v katerem kroži hladilno sredstvo zaradi zbiranja in oddajanja toplote (t. j. hlajenje, segrevanje), torej reverzibilnih procesov, v katerih so uparjalniki in kondenzatorji projektirani za izmenično delovanje,

- "uvoz na oplemenitenje" pomeni postopek, predviden v členu 114(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti [7],

- "zajem" pomeni zbiranje in hranjenje nadzorovanih snovi iz npr. strojnih naprav, opreme in posod za zadrževanje med servisiranjem ali pred odstranitvijo,

- "recikliranje" pomeni ponovno uporabo zajetih nadzorovanih snovi po osnovnem procesu čiščenja, kakršni sta filtriranje in sušenje. Za hladilna sredstva recikliranje običajno vključuje ponovno polnitev v opremo, ki se pogosto opravlja na kraju samem,

- "predelava" pomeni ponovno obdelavo in izboljšanje zajetih nadzorovanih snovi s procesi, kakršni so filtriranje, sušenje, destilacija in kemijska obdelava, da bi snov predelali do stopnje, ustrezne standardu ustreznosti delovanja, ki pogosto vključuje obdelavo zunaj kraja v temu namenjenem posebnem osrednjem obratu,

- "podjetje" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja, reciklira za dajanje na trg ali uporablja nadzorovane snovi za industrijske ali komercialne namene v Skupnosti, ki sprošča take uvožene snovi v prosti promet v Skupnosti ali ki take snovi izvaža iz Skupnosti v industrijske ali komercialne namene.

POGLAVJE II

NAČRT POSTOPNEGA OPUŠČANJA

Člen 3

Nadzor proizvodnje nadzorovanih snovi

1. Ob upoštevanju odstavkov 5 do 10 se prepove proizvodnja:

(a) klorofluoroogljikovodikov;

(b) drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov;

(c) halonov;

(d) ogljikovega tertraklorida;

(e) 1,1,1-trikloroetana;

(f) delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov.

Glede na predloge držav članic Komisija v skladu s postopkom iz člena 18(2) uporabi merila, določena v Sklepu IV/25 pogodbenic, da vsako leto določi kakršno koli uporabo bistvenega pomena, za katero se lahko dovoli proizvodnja in uvoz nadzorovanih snovi iz prvega pododstavka v Skupnost, in uporabnike, ki lahko izkoristijo tako uporabo bistvenega pomena. Taka proizvodnja in uvoz se dovolita samo, če ustrezne nadomestne ali reciklirane ali predelane nadzorovane snovi iz prvega pododstavka niso na voljo pri nobeni od pogodbenic.

2. (i) Ob upoštevanju odstavkov 5 do 10 vsak proizvajalec zagotovi, da

(a) obračunska raven njegove proizvodnje metilbromida v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 1999 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju ne preseže 75 % obračunske ravni njegove proizvodnje metilbromida v letu 1991;

(b) obračunska raven njegove proizvodnje metilbromida v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2001 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju ne preseže 40 % obračunske ravni njegove proizvodnje metilbromida v letu 1991;

(c) obračunska raven njegove proizvodnje metilbromida v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2003 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju ne preseže 25 % obračunske ravni njegove proizvodnje metilbromida v letu 1991;

(d) ne proizvaja metilbromida po 31. decembru 2004.

Obračunske ravni iz pododstavkov (a), (b), (c) in (d) ne vključujejo količine metilbromida, proizvedenega za uporabo pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih.

(ii) Glede na predloge držav članic Komisija v skladu s postopkom iz člena 18(2) uporabi merila, določena v Sklepu IX/6 pogodbenic, skupaj z vsemi drugimi ustreznimi merili, za katera se pogodbenice dogovorijo, da vsako leto določi nujne uporabe, za katere so proizvodnja, uvoz in uporaba metilbromida v Skupnosti po 31. decembru 2004 lahko dovoljeni, ter dovoljene količine in uporabe in tiste uporabnike, ki to nujno izjemo lahko izkoristijo. Taka proizvodnja in uvoz se dovolita samo, če nobena od pogodbenic nima na voljo ustrezne nadomestne snovi ali recikliranega ali predelanega metilbromida.

V nujnih primerih, kadar tako zahtevajo nepričakovani izbruhi določenih škodljivcev ali bolezni, lahko Komisija na zahtevo pristojnega organa države članice dovoli začasno uporabo metilbromida. Tako dovoljenje velja za obdobje, ki ni daljše od 120 dni, in za količino, ki ne presega 20 ton.

3. Ob upoštevanju odstavkov 8, 9 in 10 vsak proizvajalec zagotovi, da:

(a) obračunska raven njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v obdobju od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2000 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju ne presega obračunske ravni njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v letu 1997;

(b) obračunska raven njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju ne presega 35 % obračunske ravni njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v letu 1997;

(c) obračunska raven njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju ne presega 20 % obračunske ravni njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v letu 1997;

(d) obračunska raven njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju ne presega 15 % obračunske ravni njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v letu 1997;

(e) ne proizvaja delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov po 31. decembru 2025.

Pred 31. decembrom 2002 Komisija pregleda raven proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, da ugotovi:

- ali naj predlaga zmanjšanje proizvodnje pred letom 2008 in/ali

- naj predlaga spremembo ravni proizvodnje, predvidene pod (b), (c) in (d).

Ta pregled bo upošteval razvoj porabe delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov po svetu, izvoz delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov iz Skupnosti in drugih držav OECD ter tehnično in gospodarsko razpoložljivost nadomestnih snovi ali tehnologij, pa tudi ustrezno mednarodno dogajanje po Protokolu.

4. Komisija izda dovoljenja uporabnikom, ki so določeni v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 in odstavkom 2(ii) ter jih obvesti o uporabi, za katero imajo dovoljenje, ter o snoveh in količinah, ki jih smejo uporabiti.

5. Proizvajalcu lahko pristojni organ države članice, v kateri ima proizvodnjo, dovoli izdelovati nadzorovane snovi iz odstavkov 1 in 2, za izpolnjevanje zahtev, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu z odstavkom 4. Pristojni organ zadevne države članice Komisijo vnaprej obvesti, da namerava izdati tako dovoljenje.

6. Pristojni organ države članice, v kateri je proizvodnja posameznega proizvajalca, lahko temu dovoli, da preseže obračunske ravni proizvodnje, predpisane v odstavkih 1 in 2, da zadovolji osnovne domače potrebe pogodbenic v skladu s členom 5 Protokola, vendar pod pogojem, da dodatne obračunske ravni proizvodnje zadevne države članice ne presegajo ravni, dovoljenih v ta namen za ta obdobja s členi 2A do 2E in 2H Protokola. Pristojni organ zadevne države članice vnaprej obvesti Komisijo, da namerava izdati tako dovoljenje.

7. V obsegu, ki ga dovoljuje Protokol, lahko pristojni organ države članice, v kateri je proizvodnja posameznega proizvajalca, dovoli, da ta proizvajalec preseže obračunske ravni proizvodnje, predpisane v odstavkih 1 in 2, zato da zadovolji morebitne bistvene ali nujne uporabe v pogodbenicah na njihovo zahtevo. Pristojni organ zadevne države članice vnaprej obvesti Komisijo, da namerava izdati tako dovoljenje.

8. V obsegu, ki ga dovoljuje Protokol, lahko pristojni organ države članice, v kateri je proizvodnja posameznega proizvajalca, dovoli, da ta proizvajalec preseže obračunske ravni proizvodnje, predpisane v odstavkih 1 do 7, zaradi industrijske racionalizacije v zadevni državi članici, vendar pod pogojem, da obračunske ravni proizvodnje te države članice ne presežejo vsote obračunskih ravni proizvodnje njenih domačih proizvajalcev za ta obdobja, kakor je predpisano v odstavkih 1 do 7. Pristojni organ zadevne države članice vnaprej obvesti Komisijo, da namerava izdati tako dovoljenje.

9. V obsegu, ki ga dovoljuje Protokol, lahko Komisija v dogovoru s pristojnim organom države članice, v kateri je proizvodnja posameznega proizvajalca, dovoli, da ta proizvajalec preseže obračunske ravni proizvodnje, predpisane v odstavkih 1 do 8, zaradi industrijske racionalizacije med državami članicami, vendar pod pogojem, da skupne obračunske ravni proizvodnje zadevnih držav članic ne presežejo vsote obračunskih ravni proizvodnje njihovih domačih proizvajalcev za ta obdobja, kakor je predpisano v odstavkih 1 do 8. Potrebno je tudi soglasje pristojnega organa države članice, v kateri se namerava zmanjšati proizvodnja.

10. Kolikor Protokol to dovoljuje, lahko Komisija v soglasju s pristojnim organom države članice, v kateri se nahaja proizvodnja posameznega proizvajalca, in v soglasju z vlado zadevne tretje države pogodbenice dovoli proizvajalcu, da v skladu z odstavki 1 do 9 določene in izračunane obračunske ravni proizvodnje s ciljem industrijske racionalizacije združi z obračunskimi ravnmi proizvodnje, ki so dovoljene in izračunane v skladu s Protokolom in z nacionalno zakonodajo, proizvajalca v tretji državi pogodbenici, če skupne obračunske ravni proizvodnje obeh proizvajalcev ne presegajo vsote obračunskih ravni proizvodnje, dovoljenih za proizvajalca Skupnosti po odstavkih 1 do 9, in obračunskih ravni proizvodnje, dovoljenih za proizvajalca tretje države pogodbenice po Protokolu in ustrezni nacionalni zakonodaji.

Člen 4

Nadzor dajanja na trg in uporaba nadzorovanih snovi

1. Ob upoštevanju odstavkov 4 in 5 se prepove dajanje na trg in uporaba naslednjih nadzorovanih snovi:

(a) klorofluoroogljikovodikov;

(b) drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov;

(c) halonov;

(d) ogljikovega tertraklorida;

(e) 1,1,1-trikloroetana in

(f) delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov.

Komisija na zahtevo pristojnega organa države članice in v skladu s postopkom iz člena 18(2) lahko dovoli začasno izjemo in tako uporabo klorofluoroogljikovodikov do 31. decembra 2004 v mehanizmih za sprostitev hermetično zaprtih naprav, projektiranih za vsaditev v človekovo telo za sproščanje določenih odmerkov zdravila, in do 31. decembra 2008 v obstoječih vojaških aplikacijah, kjer je dokazano, da za posebno uporabo niso na voljo tehnično in gospodarsko izvedljive nadomestne snovi ali tehnologije ali jih ni mogoče uporabiti.

2. (i) Ob upoštevanju odstavkov 4 in 5 vsak proizvajalec in uvoznik zagotovi, da:

(a) obračunska raven metilbromida, ki ga daje na trg ali uporablja zase v obdobju od 1. januarja 1999 do 31. decembra 1999 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju, ne presega 75 % obračunske ravni metilbromida, ki ga je dal na trg ali uporabil zase v letu 1991;

(b) obračunska raven metilbromida, ki ga daje na trg ali uporablja zase v obdobju od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2001 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju, ne presega 40 % obračunske ravni metilbromida, ki ga je dal na trg ali uporabil zase v letu 1991;

(c) obračunska raven metilbromida, ki ga daje na trg ali uporablja zase v obdobju od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju, ne presega 25 % obračunske ravni metilbromida, ki ga je dal na trg ali uporabil zase v letu 1991;

(d) po 31. decembru 2004 metilbromida niti ne daje na trg niti ga ne uporablja zase.

V obsegu, ki ga dovoljuje Protokol, lahko Komisija na zahtevo pristojnega organa države članice in v skladu s postopkom iz člena 18(2) prilagodi obračunsko raven metilbromida iz člena 3(2) (i) (c) in pododstavka (c), kadar je dokazano, da je to potrebno za izpolnjevanje potreb te države članice, ker ni na voljo ali ni mogoče uporabiti tehnično in gospodarsko izvedljivih drugih snovi ali nadomestkov, sprejemljivih s stališča okolja in zdravja.

Komisija ob posvetovanju z državami članicami spodbuja razvoj, vključno z raziskavami, in čim prejšnjo uporabo nadomestnih snovi za metilbromid.

(ii) Ob upoštevanju odstavka 4 se po 31. decembru 2005 podjetjem, ki niso proizvajalci in uvozniki, prepove dajanje na trg in uporaba metilbromida.

(iii) Obračunske ravni iz pododstavkov (i) (a), (b), (c) in (d) ter (ii) ne vključujejo količine metilbromida, izdelanega ali uvoženega za uporabo pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih. Za obdobje od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2001 in za vsako naslednje dvanajstmesečno obdobje vsak proizvajalec in uvoznik zagotovi, da obračunska raven metilbromida, ki ga daje na trg ali uporablja zase za karantenske ukrepe in predtovorna opravila, ne presega povprečja obračunske ravni metilbromida, ki ga je dajal na trg ali uporabljal zase za karantenske ukrepe in predtovorna opravila v letih 1996, 1997 in 1998.

Vsako leto države članice poročajo Komisiji o količinah metilbromida, dovoljenih za uporabo pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih na svojem ozemlju, o namenih, za katere je bil uporabljen, ter o napredku pri ovrednotenju in uporabi nadomestnih snovi.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 18(2) sprejme ukrepe za zmanjšanje obračunske ravni metilbromida, ki ga lahko proizvajalci in uvozniki dajejo na trg ali uporabljajo zase pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih glede na tehnično in gospodarsko razpoložljivost nadomestnih snovi ali tehnologij in ustrezna mednarodna dogajanja po Protokolu.

(iv) Skupne količinske omejitve za dajanje na trg ali za lastno uporabo so za proizvajalce in uvoznike metilbromida določene v Prilogi III.

3. (i) Ob upoštevanju odstavkov 4 in 5 ter člena 5(5):

(a) obračunska raven delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki jih proizvajalci in uvozniki dajejo na trg ali uporabljajo zase v obdobju od 1. januarja 1999 do 31. decembra 1999 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju, ne presega vsote:

- 2,6 % obračunske ravni klorofluoroogljikovodikov, ki so jih proizvajalci in uvozniki dali na trg ali uporabljali zase v letu 1989, in

- obračunske ravni delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki so jih proizvajalci in uvozniki dali na trg ali uporabljali zase v letu 1989;

(b) obračunska raven delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki jih proizvajalci in uvozniki dajejo na trg ali uporabljajo zase v obdobju od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2001, ne presega vsote:

- 2,0 % obračunske ravni klorofluoroogljikovodikov, ki so jih proizvajalci in uvozniki dali na trg ali uporabljali zase v letu 1989, in

- obračunske ravni delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki so jih proizvajalci in uvozniki dali na trg ali uporabljali zase v letu 1989;

(c) obračunska raven delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki jih proizvajalci in uvozniki dajejo na trg ali uporabljajo zase v obdobju od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2002, ne presega 85 % ravni, izračunane v skladu s pododstavkom (b);

(d) obračunska raven delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki jih proizvajalci in uvozniki dajejo na trg ali uporabljajo zase v obdobju od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003, ne presega 45 % ravni, izračunane v skladu s pododstavkom (b);

(e) obračunska raven delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki jih proizvajalci in uvozniki dajejo na trg ali uporabljajo zase v obdobju od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju, ne presega 30 % ravni, izračunane v skladu s pododstavkom (b);

(f) obračunska raven delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki jih proizvajalci in uvozniki dajejo na trg ali uporabljajo zase v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju, ne presega 25 % ravni, izračunane v skladu s pododstavkom (b);

(g) proizvajalci in uvozniki po 31. decembru 2009 niti ne dajejo na trg delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov niti jih ne uporabljajo zase;

(h) vsak proizvajalec in uvoznik zagotovi, da obračunska raven delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki jih daje na trg ali uporablja zase v obdobju od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2001 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju, kot odstotek obračunskih ravni, določenih v (a) do (c), ne presega njegovega odstotnega tržnega deleža v letu 1996.

(ii) Pred 1. januarjem 2001 Komisija v skladu s postopkom iz člena 18(2) določi mehanizem za dodelitev kvot obračunskih ravni, določenih pod (d) do (f), vsakemu proizvajalcu in uvozniku, uporaben za obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 in za vsako naslednje dvanajstmesečno obdobje.

(iii) Za proizvajalce količine, navedene v tem odstavku, veljajo za količine še čistih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki jih dajejo na trg ali uporabljajo zase v Skupnosti in ki so bile izdelane v Skupnosti.

(iv) Skupne količinske omejitve za dajanje na trg ali lastno uporabo proizvajalcev in uvoznikov delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov so določene v Prilogi III.

4. (i) (a) Odstavki 1, 2 in 3 ne veljajo za dajanje nadzorovanih snovi na trg za uničenje v Skupnosti s tehnologijami, ki so jih pogodbenice odobrile;

(b) odstavki 1, 2 in 3 ne veljajo za dajanje na trg in uporabo nadzorovanih snovi, če:

- se uporabljajo kot surovina ali kot predelovalno sredstvo ali

- se uporabljajo za izpolnjevanje dovoljenih zahtev za uporabo bistvenega pomena pri uporabnikih, določenih v členu 3(1), in za izpolnjevanje dovoljenih zahtev za nujne uporabe uporabnikov iz člena 3(2) ali za izpolnjevanje zahtev za začasno uporabo ob izrednih dogodkih, dovoljeno v skladu s členom 3(2)(ii).

(ii) Do 31. decembra 1999 se odstavek 1 ne uporablja za nadzorovane snovi, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje opreme za hlajenje in klimatizacijo in ki jih dajejo na trg podjetja, ki niso proizvajalci.

(iii) Do 31. decembra 2000 se odstavek 1 ne uporablja za nadzorovane snovi, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje opreme za hlajenje in klimatizacijo ali v postopkih za prstne odtise.

(iv) Do 31. decembra 2002 se odstavek 1(c) ne uporablja za dajanje na trg in uporabo halonov, ki so bili zajeti, reciklirani ali predelani v obstoječih protipožarnih sistemih ali za dajanje na trg in uporabo halonov za nujno uporabo, kakršna je določena v Prilogi VII. Vsako leto pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo o količinah halonov za nujno uporabo, o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje njihovih emisij, ter o oceni teh emisij in tekočih dejavnostih za ugotavljanje in uporabo ustreznih nadomestnih snovi. Vsako leto Komisija pregleda nujne uporabe iz Priloge VII in po potrebi sprejme spremembe v skladu s postopkom iz člena 18(2).

(v) Razen za uporabe iz Priloge VII se protipožarni sistemi in gasilni aparati, ki vsebujejo halone, razgradijo pred 31. decembrom 2003 in haloni se zberejo v skladu s členom 16.

5. Vsak proizvajalec ali uvoznik, ki je upravičen dajati nadzorovane snovi iz tega člena na trg ali jih uporabljati zase, lahko to pravico za vse ali katere koli količine te skupine snovi, določene v skladu s tem členom, prenese na katerega koli drugega proizvajalca ali uvoznika te skupine snovi v Skupnosti. O vsakem takem prenosu je Komisija vnaprej obveščena. Prenos pravice dajanja na trg ali uporabe ne vpliva na nadaljnjo pravico do proizvodnje ali uvoza.

6. Prepove se uvoz in dajanje na trg izdelkov in opreme, ki vsebujejo klorofluoroogljikovodike, druge popolnoma halogenirane klorofluoroogljikovodike, halone, ogljikov tetraklorid, 1,1,1-trikloroetan in delno halogenirane bromofluoroogljikovodike. Izjema so izdelki in oprema, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu z drugim pododstavkom člena 3(1) ali so navedeni v Prilogi VII. Za izdelke in opremo, ki so bili dokazano izdelani pred začetkom veljavnosti te uredbe, ta prepoved ne velja.

Člen 5

Nadzor uporabe delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov

1. Prepove se uporaba delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, če so:

(a) v pršilih;

(b) kot topila:

(i) v odprtih sistemih, vključno z zgoraj odprtimi napravami za čiščenje in sistemi za odstranjevanje vode brez hlajenih con, v lepilih in sredstvih za sprostitev kalupov, če se ti ne uporabljajo v zaprti opremi, za čiščenje drenaž, če se delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki ne zajamejo;

(ii) od 1. januarja 2002 za vsako uporabo kot topilo razen natančnega čiščenja električnih in drugih sestavnih delov za vesoljsko in zrakoplovno področje uporabe, kjer začne prepoved veljati 31. decembra 2008;

(c) kot hladilna sredstva:

(i) v opremi, izdelani po 31. decembru 1995, če se uporabljajo:

- v odprtih sistemih z neposrednim izparevanjem,

- v gospodinjskih hladilnikih in zamrzovalnikih,

- v klimatskih sistemih motornih vozil, traktorjev in terenskih vozil, ki delujejo na kakršen koli vir energije, razen za vojaško uporabo, kjer prepoved začne veljati 31. decembra 2008,

- v klimatskih napravah cestnega javnega prevoza;

(ii) v klimatskih napravah v železniškem prevozu za opremo, izdelano po 31. decembru 1997;

(iii) od 1. januarja 2000 za opremo, izdelano po 31. decembru 1999, če se uporablja:

- v javnih in distribucijskih hladilnicah in skladiščih,

- za opremo s 150 kW in več moči na osi;

(iv) od 1. januarja 2001 v vsej opremi za hlajenje in klimatizacijo, izdelani po 31. decembru 2000, razen stacionarne klimatske opreme s hladilno zmogljivostjo manj kakor 100 kW, kjer se uporaba delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov prepove od 1. julija 2002 v opremi, izdelani po 30. juniju 2002, in izmenljivih sistemih za klimatizacijo/toplotno črpalko, kjer se uporaba delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov prepove od 1. januarja 2004 v vsej opremi, izdelani po 31. decembru 2003;

(v) od 1. januarja 2010 se prepove uporaba čistih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov pri vzdrževanju in servisiranju opreme za hlajenje in klimatizacijo, obstoječo na ta dan; vsi delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki se prepovejo od 1. januarja 2015.

Pred 31. decembrom 2008 Komisija pregleda tehnično in gospodarsko razpoložljivostnadomestnih snovi za reciklirane delno halogenirane klorofluoroogljikovodike.

Pregled upošteva razpoložljivost tehnično in gospodarsko izvedljivih nadomestnih snovi za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike v obstoječi opremi za hlajenje, z namenom izogniti se nepotrebni opustitvi opreme.

Nadomestne snovi, ki bi jih lahko uporabili, bi morale znatno manj škodljivo vplivati na okolje kakor delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki.

Komisija predloži rezultate pregleda Evropskemu parlamentu in Svetu. Kakor je primerno, v skladu s postopkom iz člena 18(2) tudi sprejme sklep, ali naj prilagodi datum 1. januar 2015;

(d) za proizvodnjo pen:

(i) za proizvodnjo vseh pen razen integralnih, ki se uporabljajo v varnostne namene, in trdih izolacijskih pen;

(ii) od 1. oktobra 2000 za proizvodnjo integralnih pen za uporabo v varnostne namene in polietilenskih trdih izolacijskih pen;

(iii) od 1. januarja 2002 za proizvodnjo ekstrudiranih polistirenskih trdih izolacijskih pen, razen če se uporabljajo za izolacijo blaga pri prenosu in prevozu;

(iv) od 1. januarja 2003 za proizvodnjo poliuretanskih pen za naprave, poliuretanskih prožnih obdelanih laminatnih pen in poliuretanskih sendvič plošč, razen kjer se zadnji dve navedeni uporabljata za izolacijo blaga pri prenosu in prevozu;

(v) od 1. januarja 2004 za proizvodnjo vseh pen, vključno s poliuretanskimi penami v razpršilni dozi in bloku;

(e) kot nosilni plin za sterilizacijske snovi v zaprtih sistemih v opremi, izdelani po 31. decembru 1997;

(f) za vsa druga področja uporabe.

2. Z odstopanjem od prvega odstavka se dovoli uporaba delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov:

(a) v laboratorijih, vključno z raziskavami in razvojem;

(b) kot surovina;

(c) kot predelovalno sredstvo.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko za zamenjavo halonov na področjih uporabe iz Priloge VII dovoli uporaba delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov kot sredstev za gašenje požarov v obstoječih protipožarnih sistemih, če:

- se haloni, vsebovani v takih protipožarnih sistemih, v celoti nadomestijo,

- se umaknjeni haloni uničijo,

- 70 % stroškov za uničenje pokrije dobavitelj delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov,

- vsako leto države članice, ki uporabljajo to določbo, obvestijo Komisijo o številu naprav in količini teh halonov.

4. Uvažanje in dajanje na trg izdelkov in opreme, ki vsebuje delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, katerih uporaba je omejena po tem členu, sta prepovedani z dnem, ko začne veljati omejitev uporabe. Za izdelke in opremo, ki so bili dokazano izdelani pred datumom omejitve uporabe, ta prepoved ne velja.

5. Do 31. decembra 2009 omejitev uporabe po tem členu ne velja za uporabo delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za proizvodnjo izdelkov za izvoz v države, kjer je uporaba delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v teh izdelkih še dovoljena.

6. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 18(2) glede na izkušnje pri izvajanju te uredbe ali upoštevanju tehničnega napredka spremeni seznam in datume, določene v odstavku 1, vendar navedenih obdobij nikakor ne sme podaljšati, kar pa ne vpliva na izjeme, predvidene v odstavku 7.

7. Komisija na zahtevo pristojnega organa države članice in v skladu s postopkom iz člena 18(2) lahko dovoli začasno izjemo, tako uporabo in dajanje na trg delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ob odstopanju od odstavka 1 in člena 4(3), če se dokaže, da za določeno uporabo tehnično in gospodarsko izvedljive nadomestne snovi ali tehnologije niso na voljo ali jih ni mogoče uporabiti. Komisija takoj obvesti države članice o vsaki odobreni izjemi.

III. POGLAVJE

TRGOVINA

Člen 6

Dovoljenja za uvoz iz tretjih držav

1. Za sprostitev v prosti promet v Skupnosti ali za uvoz nadzorovanih snovi na oplemenitenje bo treba predložiti uvozno dovoljenje. Ta dovoljenja bo izdala Komisija po preveritvi izpolnjevanja obveznosti iz členov 6, 7, 8 in 13. Komisija kopijo vsakega dovoljenja posreduje pristojnemu organu države članice, v katero naj bi se te snovi uvozile. Vsaka država članica v ta namen imenuje pristojni organ. Nadzorovane snovi, navedene v skupinah I, II, III, IV in V, kakor so navedene v Prilogi I, se ne smejo uvoziti na oplemenitenje.

2. Dovoljenje, ki se nanaša na postopek uvoza na oplemenitenje, se izda samo, če se bodo nadzorovane snovi uporabile na carinskem ozemlju Skupnosti po sistemu odloga, predvidenega v členu 114(2)(a) Uredbe (EGS) št. 2913/92, in pod pogojem, da so tako dodelani izdelki ponovno izvoženi v državo, v kateri proizvodnja, poraba ali uvoz te nadzorovane snovi ni prepovedan. Dovoljenje se izda samo, potem ko to odobri pristojni organ države članice, v kateri bo izveden postopek uvoza na oplemenitenje.

3. V vlogi za dovoljenje je treba navesti:

(a) ime in naslov uvoznika in izvoznika;

(b) državo izvoza;

(c) državo končnega namembnega kraja, če se bodo nadzorovane snovi uporabljale na carinskem ozemlju Skupnosti v postopku uvoza na oplemenitenje, kakor je navedeno v odstavku 2;

(d) opis vsake nadzorovane snovi, vključno s:

- trgovskim imenom,

- opisom in tarifno oznako KN, kakor je opredeljeno v Prilogi IV,

- vrsto snovi (čista, zajeta ali predelana),

- količino snovi v kilogramih;

(e) namen predlaganega uvoza;

(f) kraj in datum predlaganega uvoza, če je znan, in vse morebitne spremembe teh podatkov.

4. Komisija lahko zahteva potrdilo, dokazujoče vrsto snovi, ki naj se uvozi.

5. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 18(2) spremeni seznam podatkov iz odstavka 3 in Priloge IV.

Člen 7

Uvoz nadzorovanih snovi iz tretjih držav

Za sprostitev nadzorovanih snovi, uvoženih iz tretjih držav v prosti promet v Skupnosti, veljajo količinske omejitve. Te omejitve se določijo in podjetjem dodelijo kvote za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 1999 in za vsako naslednje dvanajstmesečno obdobje v skladu s postopkom iz člena 18(2). Dodelijo se samo:

(a) za nadzorovane snovi skupin VI in VIII iz Priloge I;

(b) za nadzorovane snovi zaradi uporabe bistvenega pomena, ali nujne uporabe, ali pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih;

(c) za nadzorovane snovi, če se uporabljajo za surovine ali kot predelovalna sredstva; ali

(d) podjetjem, ki imajo obrate za uničevanje zajetih nadzorovanih snovi, če se nadzorovane snovi uporabljajo za uničenje v Skupnosti s tehnologijami, ki so jih pogodbenice odobrile.

Člen 8

Uvoz nadzorovanih snovi iz države, ki ni pogodbenica Protokola

Prepove se sprostitev v prosti promet v Skupnosti ali uvoz na oplemenitenje nadzorovanih snovi, uvoženih iz katere koli države, ki ni pogodbenica Protokola.

Člen 9

Uvoz izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi, iz države, ki ni pogodbenica Protokola

1. Prepove se sprostitev v prosti promet v Skupnosti izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi in so uvoženi iz katere koli države, ki ni pogodbenica Protokola.

2. Seznam izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi, in tarifnih oznak kombinirane nomenklature je v Prilogi V kot navodilo carinskim organom držav članic. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 18(2) doda, črta postavke ali spremeni ta seznam glede na sezname, ki jih določijo pogodbenice.

Člen 10

Uvoz izdelkov, proizvedenih z uporabo nadzorovanih snovi, iz države članice, ki ni pogodbenica Protokola

Glede na sklep pogodbenic Svet na predlog Komisije sprejema pravila, ki veljajo za sprostitev v prosti promet v Skupnosti izdelkov, ki so bili proizvedeni z uporabo nadzorovanih snovi, vendar ne vsebujejo snovi, ki jih je z gotovostjo mogoče opredeliti kot nadzorovane snovi, uvožene iz države, ki ni pogodbenica Protokola. Opredelitev teh izdelkov se mora skladati s strokovnimi nasveti, ki jih pogodbenice redno dobivajo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Člen 11

Izvoz nadzorovanih snovi ali izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi

1. Prepove se izvoz iz Skupnosti klorofluoroogljikovodikov, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, halonov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana in delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov ali izdelkov in opreme razen osebnih predmetov, ki vsebujejo te snovi ali katerih nenehno delovanje je odvisno od dobave teh snovi. Ta prepoved ne velja za izvoz:

(a) nadzorovanih snovi, izdelanih po členu 3(6) za zadovoljitev osnovnih domačih potreb pogodbenic po členu 5 Protokola;

(b) nadzorovanih snovi, izdelanih po členu 3(7) za zadovoljitev uporabe bistvenega pomena ali nujne uporabe pogodbenic;

(c) izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi, izdelanih po členu 3(5) ali uvoženih po členu 7(b);

(d) izdelkov in opreme, ki vsebujejo halon, za zadovoljitev nujne uporabe iz Priloge VII;

(e) nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo za surovino in kot predelovalno sredstvo.

2. Prepove se izvoz metilbromida iz Skupnosti v vsako državo, ki ni pogodbenica Protokola.

3. Od 1. januarja 2004 se prepove izvoz delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov iz Skupnosti v vsako državo, ki ni pogodbenica Protokola. Komisija v skladu s postopkom iz člena 18(2) preuči navedeni datum glede na ustrezna mednarodna dogajanja po Protokolu in ga ustrezno spremeni.

Člen 12

Izvozno dovoljenje

1. Za izvoz nadzorovanih snovi iz Skupnosti je potrebno dovoljenje. Tako izvozno dovoljenje podjetjem izda Komisija za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2001 in za vsako naslednje dvanajstmesečno obdobje po preverjanju upoštevanja člena 11. Komisija posreduje kopijo vsakega izvoznega dovoljenja pristojnemu organu zadevne države članice.

2. Vloga za izvozno dovoljenje vsebuje:

(a) ime in naslov izvoznika in proizvajalca, kadar to ni ista oseba;

(b) opis nadzorovane(-ih) snovi, namenjene(-ih) izvozu, vključno s:

- trgovskim imenom,

- opisom in tarifno oznako KN, kakor je opredeljeno v Prilogi IV,

- vrsto snovi (čista, zajeta ali predelana);

(c) celotno količino vsake snovi, namenjene izvozu;

(d) državo/države končnega namembnega kraja nadzorovane(-ih) snovi;

(e) namen izvoza.

3. Vsak izvoznik obvesti Komisijo o vseh spremembah, ki bi se lahko pojavile med veljavnostjo dovoljenja v zvezi s podatki, o katerih jo je obvestil po odstavku 2. Vsak izvoznik poroča Komisiji v skladu s členom 19.

Člen 13

Izjemno dovoljenje za trgovanje z državo, ki ni pogodbenica Protokola

Z odstopanjem od členov 8, 9(1), 10, 11(2) in (3) lahko Komisija dovoli trgovanje z nadzorovanimi snovmi in izdelki, ki vsebujejo ali se proizvajajo s pomočjo ene ali več snovi, z državo, ki ni članica Protokola, in sicer tako, da se na zasedanju pogodbenic ugotovi, ali država, ki ni pogodbenica Protokola, povsem izpolnjuje Protokol in ali je predložila podatke, ki to izkazujejo, kakor je določeno v členu 7 Protokola. Komisija deluje v skladu s postopkom iz člena 18(2) te uredbe.

Člen 14

Trgovanje s področji, ki niso zajeta v Protokolu

1. Ob upoštevanju sklepov, sprejetih na podlagi odstavka 2, veljajo členi 8, 9, 11(2) in (3) za vsako področje, ki ni zajeto s Protokolom, kakor veljajo za vsako državo, ki ni pogodbenica Protokola.

2. Kjer organi področja, ki ni zajeto s Protokolom, v celoti upoštevajo Protokol in so predložili podatke, ki to izkazujejo, kakor je določeno v členu 7 Protokola, lahko Komisija odloči, da se nekatere ali vse določbe členov 8, 9 in 11 te uredbe v zvezi s tem področjem ne uporabljajo.

Komisija odloči v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 15

Obveščanje držav članic

Komisija takoj obvesti države članice o vseh ukrepih, ki jih sprejme na podlagi členov 6, 7, 9, 12, 13 in 14.

POGLAVJE IV

NADZOR EMISIJ

Člen 16

Zajem uporabljenih nadzorovanih snovi

1. Nadzorovane snovi, vsebovane v:

- opremi za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalkah, razen gospodinjskih hladilnikov in zamrzovalnikov,

- opremi, ki vsebuje topila,

- protipožarnih sistemih in gasilnih aparatih,

se zajemajo za uničenje s tehnologijami, ki so jih odobrile pogodbenice, ali z drugo okoljsko sprejemljivo tehnologijo za uničenje, ali recikliranje, ali predelavo med servisiranjem in vzdrževanjem opreme, ali pred demontiranjem, ali odstranitvijo opreme.

2. Po 31. decembru 2001 se nadzorovane snovi v domačih hladilnikih in zamrzovalnikih zajemajo in se z njimi ravna, kakor je predvideno v odstavku 1.

3. Nadzorovane snovi, vsebovane v izdelkih, napravah in opremi, razen navedenih v odstavkih 1 in 2, se zajemajo, če je to izvedljivo, in se z njimi ravna, kakor je predvideno v odstavku 1.

4. Nadzorovane snovi se ne smejo dajati na trg v posodah za enkratno uporabo, razen kadar gre za uporabo bistvenega pomena.

5. Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje zajema, recikliranja, predelave in uničenja nadzorovanih snovi ter uporabnikom, tehnikom za hladilno opremo ali drugim ustreznim organom naložijo odgovornost za zagotavljanje izpolnjevanja določb odstavka 1. Države članice določijo minimalne pogoje za usposobljenost tega osebja. Najpozneje do 31. decembra 2001 države članice poročajo Komisiji o programih, povezanih s pogoji usposobljenosti. Komisija ovrednoti ukrepe, ki so jih sprejele države članice. Glede na to ovrednotenje ter tehnične in druge ustrezne informacije Komisija predlaga ukrepe v zvezi s temi pogoji za minimalno usposobljenost.

6. Države članice Komisiji do 31. decembra 2001 poročajo o vzpostavljenih sistemih za pospeševanje zajema uporabljenih nadzorovanih snovi, vključno z razpoložljivimi obrati in količinami uporabljenih nadzorovanih snovi, ki so zajete, reciklirane, predelane ali uničene.

7. Ta člen ne vpliva na Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih [8] ali ukrepe, sprejete po členu 2(2) Direktive.

Člen 17

Uhajanje nadzorovanih snovi

1. Sprejmejo se vsi izvedljivi previdnostni ukrepi za preprečitev in čim večje zmanjšanje uhajanja nadzorovanih snovi. Še posebno se vsako leto zaradi uhajanja pregleda stacionarna oprema, polnjena s hladilno tekočino, ki presega 3 kg. Države članice opredelijo pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki pri tem sodeluje. Najpozneje do 31. decembra 2001 države članice poročajo Komisiji o programih v zvezi s temi pogoji. Komisija ovrednoti ukrepe, ki so jih države članice sprejele. Glede na to ovrednotenje ter tehnične in druge ustrezne informacije Komisija predlaga ukrepe v zvezi s temi pogoji za minimalne standarde usposobljenosti.

Komisija pospeši pripravo evropskih standardov v zvezi z nadzorom nad uhajanjem in z zajemom snovi, ki uhajajo iz komercialne in industrijske opreme za klimatizacijo in hlajenje, iz protipožarnih sistemov in iz opreme, ki vsebuje topila, pa tudi v zvezi s tehničnimi pogoji glede tesnosti sistemov za hlajenje.

2. Sprejeti je treba vse izvedljive previdnostne ukrepe za preprečevanje in čim večje zmanjšanje uhajanja metilbromida iz naprav za zaplinjevanje ter pri drugih postopkih, pri katerih se uporablja metilbromid. Kadar koli se metilbromid uporablja za zaplinjevanje zemlje, je za dovolj dolgo ustrezno časovno obdobje obvezna uporaba dejansko neprepustnih prevlek ali drugih metod, ki zagotavljajo najmanj enako raven varstva okolja. Države članice določijo pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki pri tem sodeluje.

3. Sprejmejo se vsi izvedljivi previdnostni ukrepi za preprečitev in čim večje zmanjšanje uhajanja nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot surovine in predelovalna sredstva.

4. Sprejmejo se vsi izvedljivi previdnostni ukrepi za preprečitev in čim večje zmanjšanje uhajanja nadzorovanih snovi, ki nenamerno nastanejo med proizvodnjo drugih kemikalij.

5. Komisija pripravi in zagotovi razdelitev primernih napotkov, v katerih opiše najboljše razpoložljive tehnologije ter najboljšo okoljsko prakso v zvezi s preprečevanjem in čim večjim zmanjšanjem uhajanja in emisij nadzorovanih snovi.

POGLAVJE V

ODBOR, POROČANJE, INŠPEKCIJSKI NADZOR IN KAZNI

Člen 18

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, opredeljeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 19

Poročanje

1. Vsak proizvajalec, uvoznik in izvoznik nadzorovanih snovi vsako leto do 31. marca sporoči Komisiji v nadaljevanju opredeljene podatke za vsako nadzorovano snov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta in pošlje kopijo pristojnemu organu zadevne države članice.

Oblika tega poročila se določi v skladu s postopkom iz člena 18(2).

(a) Vsak proizvajalec sporoči:

- svojo skupno proizvodnjo vsake nadzorovane snovi,

- vsako proizvodnjo, dano na trg ali uporabljeno za proizvajalčevo lastno uporabo v Skupnosti, pri čemer ločeno opredeli proizvodnjo za surovine, predelovalno sredstvo, uporabo za karantenske ukrepe in predtovorna opravila ter drugo,

- vsako proizvodnjo za izpolnjevanje uporabe bistvenega pomena v Skupnosti, dovoljenje v skladu s členom 3(4),

- vsako proizvodnjo, dovoljeno po členu 3(6), za zadovoljevanje osnovnih domačih potreb pogodbenic v skladu s členom 5 Protokola,

- vsako proizvodnjo, dovoljeno po členu 3(7), za zadovoljevanje uporabe bistvenega pomena ali nujne uporabe pogodbenic,

- vsako povečanje proizvodnje, dovoljeno po členu 3(8), (9) in (10) v zvezi z industrijsko racionalizacijo,

- vse reciklirane, predelane ali uničene količine,

- vse zaloge.

(b) Vsak uvoznik, vključno s proizvajalci, ki tudi uvažajo, sporoči:

- vse količine, sproščene za prosti promet v Skupnosti, pri čemer ločeno navede uvoz nadzorovanih snovi za surovine in predelovalna sredstva, za bistvene ali nujne uporabe, dovoljene v skladu s členom 3(4), za uporabo pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih ter za uničenje,

- vse količine nadzorovanih snovi, ki vstopajo v Skupnost po postopku uvoza na oplemenitenje,

- vse količine uporabljenih nadzorovanih snovi, uvoženih za recikliranje ali predelavo,

- vse zaloge.

(c) Vsak izvoznik, vključno s proizvajalci, ki tudi izvažajo, sporoči:

- vse količine nadzorovanih snovi, izvoženih iz Skupnosti, vključno s snovmi, ki se ponovno izvozijo po postopku uvoza na oplemenitenje, pri čemer se ločeno navedejo količine, izvožene v vsako namembno državo, in količine, izvožene za surovine, ter uporaba kot predelovalno sredstvo, uporaba bistvenega pomena, nujna uporaba, uporaba pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih, za izpolnitev osnovnih domačih potreb pogodbenic v skladu s členom 5 Protokola in za uničenje,

- vse količine uporabljenih nadzorovanih snovi, izvoženih za recikliranje ali predelavo,

- vse zaloge.

2. Vsako leto do 31. decembra carinski organi držav članic vrnejo Komisiji žigosana uporabljena dovoljenja.

3. Vsako leto do 31. marca vsak uporabnik, ki je dobil dovoljenje za izjemno uporabo bistvenega pomena po členu 3(1), za vsako snov, za katero je prejel dovoljenje, poroča Komisiji o vrsti uporabe, uporabljenih količinah v preteklem letu, količinah v zalogi, uničenih ali recikliranih količinah in količini izdelkov, ki vsebujejo te snovi, danih na trg Skupnosti in/ali izvoženih, kopijo pa pošlje pristojnemu organu zadevne države članice.

4. Vsako leto do 31. marca vsako podjetje, ki je dobilo dovoljenje za uporabo nadzorovanih snovi kot predelovalnih sredstev, poroča Komisiji o uporabljenih količinah v prejšnjem letu in oceni emisij, ki so nastale med tako uporabo.

5. Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zaščito zaupnosti informacij, ki so ji bile predložene.

6. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 18(2) spremeni pogoje poročanja, opredeljene v odstavkih 1 do 4, za izpolnitev obveznosti po Protokolu ali za izboljšanje praktične uporabe teh pogojev poročanja.

Člen 20

Inšpekcijski nadzor

1. Pri izvajanju nalog, določenih s to uredbo, lahko Komisija pridobi vse podatke od vlad, pristojnih organov držav članic in podjetij.

2. Ko Komisija zahteva podatke od podjetja, hkrati posreduje kopijo zahteve pristojnemu organu države članice, na katere ozemlju je sedež tega podjetja, skupaj z obrazložitvijo, zakaj podatke zahteva.

3. Pristojni organi držav članic opravijo preiskave, ki so po mnenju Komisije potrebne po tej uredbi. Države članice opravijo tudi naključne preglede uvoza nadzorovanih snovi ter sporočijo Komisiji razporede in rezultate teh pregledov.

4. Po dogovoru Komisije in pristojnega organa države članice, na ozemlju katere je treba opraviti preiskave, uradniki Komisije pomagajo uradnikom tega organa pri opravljanju njihovih dolžnosti.

5. Komisija ustrezno ukrepa za pospešitev ustrezne izmenjave informacij in sodelovanja med državnimi organi ter med državnimi organi in Komisijo. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, da zavaruje zaupnost podatkov, pridobljenih po tem členu.

Člen 21

Sankcije

Države članice določijo potrebne sankcije za kršitve te uredbe. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice najpozneje do 31. decembra 2000 obvestijo Komisijo o kazenskih določbah in jo nemudoma obvestijo tudi o vsaki poznejši spremembi, ki vpliva na te določbe.

POGLAVJE VI

NOVE SNOVI

Člen 22

Nove snovi

1. Prepovedani so proizvodnja, sprostitev v prosti promet v Skupnosti ter uvoz za oplemenitenje, dajanje na trg in uporaba novih snovi iz Priloge II. Ta prepoved za nove snovi ne velja, če se uporabljajo kot surovina.

2. Komisija ustrezno izdela predloge, da se vse snovi, ki niso nadzorovane, vendar zanje Znanstvena skupina za presojo po Protokolu ugotovi, da imajo znaten dejavnik škodljivosti za ozon, vključijo v Prilogo II, vključno s predlogi možnih izjem od odstavka 1.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 3093/94 preneha veljati s 1. oktobrom 2000.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se razlaga kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. oktobra 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 29. junija 2000

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

M. Marques Da Costa

[1] UL C 286, 15.9.1998. str. 6 in UL C 83, 25.3.1999, str. 4.

[2] UL C 40, 15.2.1999, str. 34.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 1998 (UL C 98, 9.4.1999, str. 266), potrjeno 16. septembra 1999, Skupno stališče Sveta z dne 23. februarja 1999 (UL C 123, 4.5.1999, str. 28) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 1999 (še neobjavljen v Uradnem listu). Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2000 in Sklep Sveta z dne 16. junija 2000.

[4] UL L 297, 31.10.1988, str. 8.

[5] UL L 333, 22.12.1994, str. 1.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[7] UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 955/1999 (UL L 119, 7.5.1999, str. 1).

[8] UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 96/350/ES (UL L 135, 6.6.1996, str. 32).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Vključene nadzorovane snovi

Skupina | Snov | Dejavnik škodljivosti za ozon |

| |

Skupina I | CFCl3 | (CFC-11) | 1,0 |

CF2Cl2 | (CFC-12) | 1,0 |

C2F3Cl3 | (CFC-113) | 0,8 |

C2F4Cl2 | (CFC-114) | 1,0 |

C2F5Cl | (CFC-115) | 0,6 |

Skupina II | CF3 Cl | (CFC-13) | 1,0 |

C2FCl5 | (CFC-111) | 1,0 |

C2F2Cl4 | (CFC-112) | 1,0 |

C3FCl7 | (CFC-211) | 1,0 |

C3F2Cl6 | (CFC-212) | 1,0 |

C3F3Cl5 | (CFC-213) | 1,0 |

C3F4Cl4 | (CFC-214) | 1,0 |

C3F5Cl3 | (CFC-215) | 1,0 |

C3F6Cl2 | (CFC-216) | 1,0 |

C3F7Cl | (CFC-217) | 1,0 |

Skupina III | CF2BrCl | (halon-1211) | 3,0 |

CF3Br | (halon-1301) | 10,0 |

C2F4Br2 | (halon - 2402) | 6,0 |

Skupina IV | CCl4 | (ogljikov tetraklorid) | 1,1 |

Skupina V | C2H3Cl3 | (1,1,1-trikloroetan) | 0,1 |

Skupina VI | CH3Br | (metilbromid) | 0,6 |

Skupina VII | CHFBr2 | | 1,00 |

CHF2Br | | 0,74 |

CH2FBr | | 0,73 |

C2HFBr4 | | 0,8 |

C2HF2Br3 | | 1,8 |

C2HF3Br2 | | 1,6 |

C2HF4Br | | 1,2 |

C2H2FBr3 | | 1,1 |

C2H2F2Br2 | | 1,5 |

C2H2F3Br | | 1,6 |

C2H3FBr2 | | 1,7 |

C2H3F2Br | | 1,1 |

C2H4FBr | | 0,1 |

C3HFBr6 | | 1,5 |

C3HF2Br5 | | 1,9 |

C3HF3Br4 | | 1,8 |

C3HF4Br3 | | 2,2 |

C3HF5Br2 | | 2,0 |

C3HF6Br | | 3,3 |

C3H2FBr5 | | 1,9 |

C3H2F2Br4 | | 2,1 |

C3H2F3Br3 | | 5,6 |

C3H2F4Br2 | | 7,5 |

C3H2F5Br | | 1,4 |

C3H3FBr4 | | 1,9 |

C3H3F2Br3 | | 3,1 |

C3H3F3Br2 | | 2,5 |

C3H3F4Br | | 4,4 |

C3H4FBr3 | | 0,3 |

C3H4F2Br2 | | 1,0 |

C3H4F3Br | | 0,8 |

C3H5FBr2 | | 0,4 |

C3H5F2Br | | 0,8 |

C3H6FBr | | 0,7 |

Skupina VIII | CHFCl2 | (HCFC-21) | 0,040 |

CHF2Cl | (HCFC-22) | 0,055 |

CH2FCl | (HCFC-31) | 0,020 |

C2HFCl4 | (HCFC-121) | 0,040 |

C2HF2Cl3 | (HCFC-122) | 0,080 |

C2HF3Cl2 | (HCFC-123) | 0,020 |

C2HF4Cl | (HCFC-124) | 0,022 |

C2H2FCl3 | (HCFC-131) | 0,050 |

C2H2F2Cl2 | (HCFC-132) | 0,050 |

C2H2F3Cl | (HCFC-133) | 0,060 |

C2H3FCl2 | (HCFC-141) | 0,070 |

CH3CFCl2 | (HCFC-141b) | 0,110 |

C2H3F2Cl | (HCFC-142) | 0,070 |

CH3CF2Cl | (HCFC-142b) | 0,065 |

C2H4FCl | (HCFC-151) | 0,005 |

C3HFCl6 | (HCFC-221) | 0,070 |

C3HF2Cl5 | (HCFC-222) | 0,090 |

C3HF3Cl4 | (HCFC-223) | 0,080 |

C3HF4Cl3 | (HCFC-224) | 0,090 |

C3HF5Cl2 | (HCFC-225) | 0,070 |

CF3CF2CHCl2 | (HCFC-225ca) | 0,025 |

CF2ClCF2CHClF | (HCFC-225cb) | 0,033 |

C3HF6Cl | (HCFC-226) | 0,100 |

C3H2FCl5 | (HCFC-231) | 0,090 |

C3H2F2Cl4 | (HCFC-232) | 0,100 |

C3H2F3Cl3 | (HCFC-233) | 0,230 |

C3H2F4Cl2 | (HCFC-234) | 0,280 |

C3H2F5Cl | (HCFC-235) | 0,520 |

C3H3FCl4 | (HCFC-241) | 0,090 |

C3H3F2Cl3 | (HCFC-242) | 0,130 |

C3H3F3Cl2 | (HCFC-243) | 0,120 |

C3H3F4Cl | (HCFC-244) | 0,140 |

C3H4FCl3 | (HCFC-251) | 0,010 |

C3H4F2Cl2 | (HCFC-252) | 0,040 |

C3H4F3Cl | (HCFC-253) | 0,030 |

C3H5FCl2 | (HCFC-261) | 0,020 |

C3H5F2Cl | (HCFC-262) | 0,020 |

C3H6FCl | (HCFC-271) | 0,030 |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Nove snovi

Bromoklorometan

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Skupne količinske omejitve za proizvajalce in uvoznike, ki v Skupnosti dajejo nadzorovane snovi na trg in jih uporabljajo zase

(obračunske ravni, izražene v tonah ODP)

Snov Za dvanajstmesečna obdobja od 1. januarja do 31. decembra | Skupina I | Skupina II | Skupina III | Skupina IV | Skupina V | Skupina VI Za druge uporabe, ki niso karantenski ukrepi in predtovorna opravila | Skupina VI Za karantenske ukrepe in predtovorna opravila | Skupina VII | Skupina VIII |

1999 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 8665 | | 0 | 8079 |

2000 | | | | | | 8665 | | | 8079 |

2001 | | | | | | 4621 | 607 | | 6678 |

2002 | | | | | | 4621 | 607 | | 5676 |

2003 | | | | | | 2888 | 607 | | 3005 |

2004 | | | | | | 2888 | 607 | | 2003 |

2005 | | | | | | 0 | 607 | | 2003 |

2006 | | | | | | | 607 | | 2003 |

2007 | | | | | | | 607 | | 2003 |

2008 | | | | | | | 607 | | 1669 |

2009 | | | | | | | 607 | | 1669 |

2010 | | | | | | | 607 | | 0 |

2011 | | | | | | | 607 | | 0 |

2012 | | | | | | | 607 | | 0 |

2013 | | | | | | | 607 | | 0 |

2014 | | | | | | | 607 | | 0 |

2015 | | | | | | | 607 | | 0 |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Skupine, oznake kombinirane nomenklature 1999 (KN 99) [1] ter opisi za snovi iz prilog I in III

Skupina | Oznaka KN 99 | Opis |

Skupina I | 29034100 | — — Triklorofluorometan |

29034200 | — — Diklorodifluorometan |

29034300 | — — Triklorotrifluoroetani |

29034410 | — — —Diklorotetrafluoroetani |

29034490 | — — — Kloropentafluoroetan |

Skupina II | 29034510 | — — — Klorotrifluorometan |

29034515 | — — — Pentaklorofluoroetan |

29034520 | — — — Tetraklorodifluoroetani |

29034525 | — — — Heptaklorofluoropropani |

29034530 | — — — Heksaklorodifluoropropani |

29034535 | — — — Pentaklorotrifluoropropani |

29034540 | — — — Tetraklorotetrafluoropropani |

29034545 | — — — Trikloropentafluoropropani |

29034550 | — — — Dikloroheksafluoropropani |

29034555 | — — — Kloroheptafluoropropani |

Skupina III | 29034610 | — — — Bromoklorodifluorometan |

29034620 | — — — Bromotrifluorometan |

29034690 | — — — Dibromotetrafluoroetani |

Skupina IV | 29031400 | — — — Ogljikov tetraklorid |

Skupina V | 29031910 | — — — 1,1,1-trikloroetan (metilkloroform) |

Skupina VI | 29033033 | — — — Bromometan (metilbromid) |

Skupina VII | 29034930 | — — — — delno halogenirani bromofluorometani, -etani ali -propani |

Skupina VIII | 29034910 | — — — — delno halogenirani klorofluorometani, -etani ali -propani |

ex38247100 | — — Mešanice, ki vsebujejo eno ali več snovi pod tarifnimi oznakami KN 29034100 do 29034555 |

ex38247900 | — — — Mešanice, ki vsebujejo eno ali več snovi pod tarifnimi oznakami KN 29034610 do 29034690 |

ex38249095 | — — — — Mešanice, ki vsebujejo eno ali več snovi pod tarifnimi oznakami KN 29031400, 29031910, 29033033, 29034910 ali 29034930 |

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Oznake kombinirane nomenklature (KN) za izdelke, ki vsebujejo nadzorovane snovi [1]

1. Vozila in tovornjaki, opremljeni s klimatskimi napravami

Tarifne oznake KN

87012010-87019090

87021011-87029090

87031011-87039090

87041011-87049000

87051000-87059090

87060011-87060099

2. Gospodinjska in komercialna hladilna in klimatska oprema ter toplotne črpalke

Hladilniki:

Tarifne oznake KN

84181010-84182900

84185011-84185099

84186110-84186999

Zamrzovalniki:

Tarifne oznake KN

84181010-84182900

84183010-84183099

84184010-84184099

84185011-84185099

84186110-84186190

84186910-84186999

Razvlaževalniki:

Tarifne oznake KN

84151000-84158390

84796000

84798910

84798998

Hladilniki vode in naprave za utekočinjenje plinov:

Tarifne oznake KN

84196000

84198998

Naprave za pripravo ledu:

Tarifne oznake KN

84181010-84182900

84183010-84183099

84184010-84184099

84185011-84185099

84186110-84186190

84186910-84186999

Klimatske naprave in toplotne črpalke:

Tarifne oznake KN

84151000-84158390

84186110-84186190

84186910-84186999

84189910-84189990

3. Izdelki v razpršilu (aerosol) razen medicinskih razpršil (aerosol)

Živila (prehrambni izdelki)

Tarifne oznake KN

04049021-04049089

15179010-15179099

21069092

21069098

Barve in laki, pripravljene disperzije pigmentov in barvil:

Tarifne oznake KN

32081010-32081090

32082010-32082090

32089011-32089099

32091000-32099000

32100010-32100090

32129090

Parfumerijski, kozmetični ali toaletni preparati:

Tarifne oznake KN

33030010-33030090

33043000

33049900

33051000-33059090

33061000-33069000

33071000-33073000

33074900

33079000

Površinsko aktivna sredstva:

Tarifne oznake KN

34022010-34022090

Mazalni preparati

Tarifne oznake KN

27100081

27100097

34031100

34031910-34031999

34039100

34039910-34039990

Gospodinjska čistila:

Tarifne oznake KN

34051000

34052000

34053000

34054000

34059010-34059090

Proizvodi iz vnetljivih snovi:

Tarifne oznake KN

36061000

Insekticidi, sredstva za uničevanje glodalcev (rodenticidi), fungicidi, herbicidi itd.:

Tarifne oznake KN

38081010-38081090

38082010-38082080

38083011-38083090

38084010-38084090

38089010-38089090

Preparati za dodelavo itd.

Tarifne oznake KN

38091010-38091090

38099100-38099300

Pripravki in polnila za aparate za gašenje požara; napolnjene granate za gašenje požara:

Tarifne oznake KN

38130000

Sestavljena organska topila itd.:

Tarifne oznake KN

38140010-38140090

Pripravljene tekočine za odtajanje:

Tarifne oznake KN

38200000

Proizvodi kemijskih ali sorodnih industrij:

Tarifne oznake KN

38249010

38249035

38249040

38249045-38249095

Silikoni v primarnih oblikah:

Tarifne oznake KN

39100000

Orožje:

Tarifne oznake KN

93040000

4. Prenosni gasilni aparati

Tarifne oznake KN

84241010-84241099

5. Izolacijske plošče, folije in prevleke za cevi

Tarifne oznake KN

39172110-39174090

39201023-39209990

39211100-39219090

39251000-39259080

39269010-39269099

6. Polimerni materiali

Tarifne oznake KN

39011010-39119099

[1] Te carinske kode so navedene kot usmeritev za carinske organe držav članic.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

Procesi, v katerih se nadzorovane snovi uporabljajo kot predelovalna sredstva

- uporaba ogljikovega tetraklorida za odstranitev dušikovega triklorida v proizvodnji klora in natrijevega hidroksida,

- uporaba ogljikovega tetraklorida pri zajemanju klora iz izstopnega plina v proizvodnji klora,

- uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi klorirane gume,

- uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi izobutil acetofenona (iboprufen-analgetik),

- uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi polifenilentereftalamida,

- uporaba CFC-11 pri izdelavi pol iz finih sintetičnih poliolefinskih vlaken,

- uporaba CFC-113 pri izdelavi vinorelbina (farmacevtski izdelek),

- uporaba CFC-12 pri fotokemijski sintezi perfluoropolieterpoliperoksidnih predhodnikov Z-perfluoropolietrov in difunkcionalnih derivatov,

- uporaba CFC-113 pri redukciji perfluoropolieterpoliperoksidnega intermediata za proizvodnjo perfluoropolietrovih diestrov,

- uporaba CFC-113 pri pripravi perfluoropolietrnih diolov z visoko funkcionalnostjo,

- uporaba ogljikovega tetraklorida v proizvodnji tralometrina (insekticid).

Tudi uporaba HCFC v zgoraj navedenih procesih, kadar se uporabljajo kot nadomestilo za CFC ali ogljikov tetraklorid.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

Nujna uporaba halona

Uporaba halona 1301:

- v zrakoplovih za zaščito kabin za posadko, gondol motorjev, prostorov za tovor in suhih prostorov,

- v vojaških kopenskih vozilih in plovnih objektih za zaščito prostorov za osebje in oddelkov za motorje,

- za zagotavljanje inertnosti v zasedenih prostorih, v katerih bi se lahko sprostila vnetljiva tekočina in/ali plin v vojaškem, naftnem, plinskem in petrokemijskem sektorju, in v obstoječih tovornih ladjah,

- za zagotavljanje inertnosti v obstoječih komunikacijskih in poveljniških centrih s posadko vojaških sil ali drugih, ki so bistveni za državno varnost,

- za zagotavljanje inertnosti prostorov, v katerih je mogoča nevarnost širjenja radioaktivne snovi,

- v predoru pod Rokavskim prelivom in z njim povezanih napeljavah ter v železniškem voznem parku.

Uporaba halona 1211:

- v ročnih gasilnih aparatih in pritrjeni gasilni opremi za motorje na krovu letala,

- v zrakoplovu za zaščito kabin za posadko, gondol motorjev, prostorov za tovor in suhih prostorov,

- v gasilnih aparatih, nujnih za osebno varnost, ki jih gasilske brigade uporabljajo za začetno gašenje,

- v vojaških in policijskih gasilnih aparatih za uporabo na ljudeh.

--------------------------------------------------

Top