32000D2850

Odločba št. 2850/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 20. decembra 2000

o vzpostavitvi okvira Skupnosti za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3], in z vidika skupnega besedila, ki ga je 11. oktobra 2000 odobril Spravni odbor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Ukrepi, ki jih je Skupnost sprejela na področju izrednega onesnaženja morja od leta 1978 dalje, so omogočili postopen razvoj sodelovanja med državami članicami v okviru akcijskega programa Skupnosti. To sodelovanje temelji na resoluciji in odločbah, sprejetih od leta 1978 [4] dalje.

(2) Več regionalnih sporazumov o izrednem onesnaženju morja, kot na primer Bonski sporazum o sodelovanju, že olajšuje medsebojno pomoč in sodelovanje med državami članicami na tem področju.

(3) Treba je upoštevati mednarodne konvencije in sporazume, ki veljajo za evropska morja in pomorska območja, kot so na primer Konvencija OSPAR, Barcelonska konvencija in Helsinška konvencija.

(4) Informacijski sistem Skupnosti služi temu, da državam članicam daje na voljo podatke, potrebne za obvladovanje in zmanjševanje onesnaženja, ki ga povzroči izlitje velikih količin olja in drugih škodljivih snovi v morje. Informacijski sistem se bo poenostavil z uporabo modernega avtomatskega sistema za obdelavo podatkov.

(5) Treba je vzpostaviti sistem za hitro in učinkovito izmenjavo informacij.

(6) Delovna skupina Skupnosti in drugi ukrepi v okviru akcijskega programa Skupnosti so zagotovili praktično pomoč operativnim organom ob izrednih dogodkih onesnaženja morja in pospešili sodelovanje in pripravljenost za učinkovito ukrepanje ob nesrečah.

(7) Program Skupnosti za politiko in ukrepanje v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem [5], ki ga je predstavila Komisija, predvideva stopnjevanje dejavnosti Skupnosti še zlasti na področju izrednih dogodkov v okolju, ki zajemajo tudi izredno ali namerno onesnaženje morja.

(8) Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pristaniških objektih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora [6] je bistvenega pomena v kontekstu te odločbe.

(9) Škodljive snovi pomenijo kakršne koli nevarne ali zdravju škodljive snovi, za katere je verjetno, da bodo pri svojem izlitju v morsko okolje povzročile grožnjo za to okolje.

(10) Sodelovanje Skupnosti na področju izrednega onesnaženja morja s tem, da ukrepa proti tveganjem, pomaga doseči cilje Pogodbe s pospeševanjem solidarnosti med državami članicami in s prispevanjem, v skladu s členom 174 Pogodbe, k ohranjanju in varstvu okolja ter zdravja ljudi.

(11) Vzpostavitev okvira Skupnosti za sodelovanje, znotraj katerega bodo zagotovljeni ukrepi podpore, bo pripomogla k še učinkovitejšemu sodelovanju na področju izrednega onesnaženja morja. Takšen okvir za sodelovanje naj bi v veliki meri temeljil na izkušnjah, pridobljenih na tem področju od leta 1978 dalje.

(12) Okvir Skupnosti za sodelovanje bo izboljšal tudi preglednost in utrdil ter okrepil različne ukrepe.

(13) Izredno ali namerno onesnaženje morja vključuje onesnaženje iz ploščadi in nezakonitih izlitij iz plovil.

(14) Ukrepi Skupnosti, s katerimi bodo zagotovili informacije tistim, ki so pristojni za izredna onesnaženja morja v državah članicah in se ukvarjajo z njihovim odpravljanjem, ter jih pripravili na takšne primere, je pomembna, povečuje stopnjo pripravljenosti na nesreče in prispeva k preprečevanju tveganj.

(15) Pomembno je tudi, da se začnejo izvajati ukrepi Skupnosti za izboljšanje tehnik in načinov posredovanja med in po koncu izrednih dogodkov.

(16) Zagotavljanje operativne podpore državam članicam med izrednimi razmerami in omogočanje lažje delitve izkušenj, pridobljenih v takšnih razmerah, z drugimi državami članicami se je izkazalo za izredno dragoceno.

(17) Ukrepi v tem okviru naj bi tudi pospeševali načelo onesnaževalec-plača, ki bi ga bilo treba uporabljati v skladu z veljavnim nacionalnim in mednarodnim okoljskim in pomorskim pravom.

(18) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [7].

(19) Ta odločba za celotno trajanje okvira za sodelovanje predpisuje finančni okvir, ki je v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskih postopkov [8] glavni referenčni okvir za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom.

(20) Določbe te odločbe prevzemajo zlasti akcijski program, uveden z Resolucijo Sveta z dne 26. junija 1978 in z informacijskim sistemom Skupnosti, ki je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 86/85/EGS z dne 6. marca 1986 o vzpostavitvi informacijskega sistema Skupnosti za obvladovanje in zmanjševanje onesnaženja, ki ga povzroči izlitje velikih količin olj in drugih škodljivih snovi v morje ali v večje celinske vode [9]. Slednjo odločbo je treba razveljaviti z datumom začetka veljavnosti te odločbe –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1. Vzpostavi se Okvir Skupnosti za sodelovanje na področju izrednega ali namernega onesnaženja morja (v nadaljevanju imenovan "okvir za sodelovanje") za obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2006.

2. Namen okvira za sodelovanje je:

(a) podpreti in dopolniti prizadevanja držav članic na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh za varstvo morskega okolja, obale in zdravja ljudi proti tveganjem izrednega ali namernega onesnaženja na morju, razen za stalne tokove onesnaževanja iz kopenskih virov;

tveganja izrednega onesnaženja morja vključujejo izpuste škodljivih snovi v morsko okolje ne glede na njihov izvor, tako iz ladij in obale ali iz rečnih ustij, vključno s tistimi, ki so povezani z navzočnostjo odvrženih materialov, kot na primer streliva, vendar v to niso vključeni dovoljeni izpusti in stalni tokovi onesnaženja iz kopenskih virov;

(b) prispevati k izboljšanju sposobnosti držav članic za ukrepanje ob nesreči, kar vključuje izlitja ali grozeče nevarnosti izlitja nafte ali drugih škodljivih snovi na morju, pa tudi prispevati k varstvu proti tveganjem. V skladu z notranjo delitvijo pristojnosti v okviru držav članic si države izmenjujejo informacije o odvrženem strelivu z namenom, da se omogočijo lažje prepoznavanje tveganja in ukrepi za pripravljenost nanj;

(c) okrepiti razmere ter olajšati učinkovito medsebojno pomoč in sodelovanje med državami članicami na tem področju in

(d) pospeševati sodelovanje med državami članicami z namenom, da se zagotovi nadomestilo škode v skladu z načelom onesnaževalec-plača.

Člen 2

Brez poseganja v delitev pristojnosti med državami članicami in Komisijo Komisija izvaja ukrepe v okviru za sodelovanje, kot je določeno v prilogah I in II.

(a) Znotraj okvira za sodelovanje se vzpostavi informacijski sistem Skupnosti, ki omogoča izmenjavo podatkov o pripravljenosti in odzivanju ob izrednem ali namernem onesnaženju morja. Sistem sestoji najmanj iz sestavnih delov, ki so navedeni v Prilogi I.

Vrste ukrepov v okviru za sodelovanje in finančni aranžmaji za prispevek Skupnosti so navedeni v Prilogi II.

(b) Triletni načrt za izvedbo okvira za sodelovanje, ki se letno pregleda, se sprejme po postopku iz člena 4(2) ter med drugim temelji na podatkih, ki jih države članice predajo Komisiji.

Po potrebi sme Komisija poleg ukrepov, že določenih v Prilogi II, pripraviti še dodatne ukrepe. Taki dodatni ukrepi se ovrednotijo iz vidika določenih prednostnih nalog in razpoložljivih finančnih virov ter se sprejmejo po postopku iz člena 4(2).

(c) Finančni okvir za izvajanje te odločbe za obdobje 2000 do 2006 se s tem določi na 7 milijonov evrov.

Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tej odločbi, se vključijo v letna dodeljena proračunska sredstva Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah pričakovanih finančnih možnosti.

Člen 3

1. Tekoči načrt za izvajanje okvira za sodelovanje obsega posamezne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

2. Posamezni ukrepi se izberejo predvsem na podlagi naslednjih meril:

(a) prispevanje k zagotavljanju informacij in pripravljanje tistih, ki so odgovorni in vpleteni v odpravljanje izrednega ali namernega onesnaženja morja, vključevanje, kadar je ustrezno, pristaniških organov v državah članicah z namenom zvišati stopnjo pripravljenosti in prispevati k preprečevanju tveganj;

(b) prispevanje k izboljšanju tehnik in načinov posredovanja med in po izrednih dogodkih ter izboljšanje tehnik za ovrednotenje škode, povzročene morskemu in obalnemu okolju;

(c) prispevanje k zagotovitvi boljše obveščanje javnosti, kar pomaga, da se razjasnijo tveganja in posredujejo informacije o nesrečah;

(d) prispevanje k okrepitvi sodelovanja ustreznih lokalnih in naravovarstvenih organov v zvezi s preprečevanjem tveganja in ukrepanjem.

(e) prispevanje k zagotavljanju operativne podpore državam članicam z mobilizacijo strokovnjakov, ki pretežno pripadajo delovni skupini Skupnosti, ob izrednih dogodkih, in posredovanje izkušenj iz takih dogodkov državam članicam.

3. Vsak posamezen ukrep se izvede v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh držav članic.

Člen 4

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Obdobje po členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 5

Komisija ovrednoti izvajanje okvira za sodelovanje sredi obdobja njegovega obstoja in pred njegovim koncem ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča najkasneje 36 mesecev po začetku veljavnosti te odločbe, nato pa še šest let po začetku veljavnosti te odločbe. V svojem končnem poročilu Komisija po potrebi predloži predloge novih ukrepov za nadaljevanje tega okvira.

Člen 6

Odločba 86/85/EGS se razveljavi.

Člen 7

Ta odločba začne veljati na dan objave v Uradnem listu evropskih skupnosti.

Člen 8

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. decembra 2000

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

J.-C. Gayssot

[1] UL C 25, 30.1.1999, str. 20.

[2] UL C 169, 16.6.1999, str. 16.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 1999 (UL C 54, 25.2.2000, str. 82), Skupno stališče Sveta z dne 17. decembra 2000 (UL C 87, 24.3.2000, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2000 (še ni objavljen v Uradnem listu). Sklep Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2000 in Sklep Sveta z dne 5. decembra 2000.

[4] UL C 162, 8.7.1978, str. 1,UL L 355, 10.12.1981, str. 52,UL L 77, 22.3.1986, str. 33 inUL L 158, 25.6.1988, str. 32.

[5] UL C 138, 17.5.1993, str. 5.

[6] UL L 332, 28.12.2000, str. 81.

[7] UL L 184, 17.7.1999, str 23.

[8] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[9] UL L 77, 22.3.1986, str. 33. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 88/346/EGS (UL L 158, 25.6.1988, str. 32).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SESTAVNI DELI INFORMACIJSKEGA SISTEMA SKUPNOSTI

Informacijski sistem Skupnosti bo uporabljal moderen avtomatski sistem za obdelavo podatkov. Na internetu bodo na ravni Skupnosti splošne informacije o ozadju na spletni strani Skupnosti, na spletnih straneh vsake države pa bodo informacije v zvezi z državnimi intervencijskimi sredstvi.

Ločeno se bo ohranjal tiskani del sistema v obliki operativne nevezane brošure Skupnosti z informacijami o obvladovanju izrednih dogodkov v vsaki državi članici.

1. Komisija bo odprla spletno stran za namen splošne dostopne strani sistema in domače spletne strani Skupnosti.

2. V šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te odločbe bo vsaka država članica:

(a) določila organ ali organe, pristojne za upravljanje dela sistema v svoji državi, in o tem obvestila Komisijo;

(b) odprla ali ohranjala spletno stran svoje države ali medsebojno povezane spletne strani svoje države. Ta spletna stran države ali ena izmed medsebojno povezanih spletnih strani države bo povezana z celotnim sistemom preko splošne dostopne strani sistema Skupnosti;

(c) napolnila spletno(e) stran(i) svoje države z ustreznimi informacijami, in sicer:

(i) opis struktur države in povezav med državnimi organi na področju izrednega ali namernega onesnaženja morja, vključno s kontaktnimi točkami, na katere se je treba obrniti v primeru izrednega dogodka;

(ii) splošne informacije o obstoječem osebju in opremi za ukrepanje ob izrednem dogodku in naknadno čiščenje, zlasti:

- udarne skupine (na morju), sestavljene iz plovil za ukrepanje po izlitjih,

- udarne skupine (na kopnem) za boj proti onesnaženju obal in organizacijo začasnega skladiščenja ter vodenje ukrepov za sanacijo občutljivih obalnih območij,

- skupine izvedencev za izvedbo spremljanja onesnaženja okolja in/ali vpliva tehnik boja proti onesnaženju, vključno s kemično disperzijo,

- druga mehanska, kemična in biološka sredstva za boj proti onesnaženju na morju in čiščenje obal, vključno s sistemi za razbremenitev naftnih tankerjev,

- zrakoplovi za zračni nadzor,

- lokacija zalog,

- vlečne zmogljivosti za primer izrednih dogodkov,

- številke za primer izrednih dogodkov za javno uporabo;

(iii) pogoji za zagotavljanje pomoči.

Na zahtevo bodo kontaktne točke zagotovile dodatne informacije.

3. Vsaka država članica bo takoj, ko pride do sprememb, ažurirala svojo spletno stran (strani), kakor določa točka 2.

4. Vsaka država članica bo Komisiji zagotovila informacije o operativnem obvladovanju izrednega dogodka, ki bodo vključene v nevezano operativno brošuro Skupnosti, vključno z operativnimi postopki za mobilizacijo in operativnimi kontaktnimi točkami z njihovimi podatki, v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te odločbe.

5. Vsaka država članica bo ob prvi priliki Komisiji sporočila vsako spremembo v zvezi z informacijami, ki so v nevezani brošuri.

6. Komisija bo vsaki državi članici dala na voljo izvod nevezane brošure in državam članicam zagotovila vsa ažuriranja.

Modeli za spletne strani Skupnosti in spletne strani držav ter nadaljnje smernice za izvajanje informacijskega sistema Skupnosti bodo sprejeti v skladu s postopkom, določenim v členu 4(2).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

FINANČNI ARANŽMAJI ZA PRISPEVEK SKUPNOSTI

Vrste ukrepov | Finančni aranžmaji |

A.Ukrepi na področju usposabljanja in informiranja

1.Tečaji in delavnice

Organizacija tečajev in delavnic za državne, regionalne in lokalne uradnike v državah članicah in drugih zadevnih državah z namenom, zagotoviti hitro in učinkovito ukrepanje pristojnih služb. | Največji finančni prispevek Skupnosti: 75 % skupnih stroškov za ukrep, vendar največ 75000 EUR na ukrep. |

2.Izmenjava strokovnjakov

Organizacija začasne dodelitve strokovnjakov v druge države članice z namenom, da se strokovnjakom omogočijo pridobivanje izkušenj ali ocenitev različnih tehnik v uporabi ali proučevanje pristopov, uporabljenih znotraj drugih služb za izredne dogodke ali drugih ustreznih organov, kot so na primer nevladne organizacije s strokovnim znanjem na področju izrednega ali namernega onesnaženja morja. Organizacija izmenjave strokovnjakov držav članic, kar jim omogoča predstavitev ali kratek obisk tečajev za usposabljanje ali modulov v drugih državah članicah. | Največji finančni prispevek Skupnosti: 75 % potnih stroškov in dnevnic strokovnjakov in 100 % stroškov za usklajevanje sistema. |

3.Vaje

Namen vaj je primerjava načinov, spodbujanje sodelovanja med državami članicami, podpora razvoja državnih služb za izredne dogodke in usklajevanje teh služb. | Največji finančni prispevek Skupnosti: 50 % skupnih stroškov za sodelovanje opazovalcev iz drugih držav članic in za organizacijo s tem povezanih delavnic, pripravo vaj, izdelavo končnega poročila itd. |

4.Informacijski sistem Skupnosti

Razvoj in vzdrževanje modernega računalniško vodenega informacijskega sistema za pomoč državnim organom pri odpravljanju izrednega ali namernega onesnaženja morja z zagotavljanjem informacij, ki so potrebne za obvladovanje izrednih dogodkov. | 100 % financiranje tistega dela sistema, ki ga vodi Komisija. |

B.Ukrepi za izboljšanje tehnik in načinov posredovanja med in po izrednih dogodkih (pilotni projekti)

Projekti, oblikovani za povečanje zmogljivosti držav članic za ukrepanje in sanacijo. Cilj teh projektov je izboljšanje sredstev, tehnik in postopkov. Njihovo področje zanima vse ali več držav članic in bi lahko vključevalo projekte za uvajanje novih tehnologij v zvezi z izrednim ali namernim onesnaženjem morja. Spodbujali se bodo projekti, ki vključujejo dve ali več držav članic. | Največji finančni prispevek Skupnosti: 50 % skupnih stroškov vsakega projekta z zgornjo mejo 150000 EUR. |

C.Podpora in informacijski ukrepi

1.Vpliv na okolje

Ukrepi za podporo nadzora nad učinki na okolje po nesreči, za ovrednotenje sprejetih preventivnih in sanacijskih ukrepov, predvsem pa za široko razširjanje njihovih rezultatov in pridobljenih izkušenj drugim državam članicam. | Največji finančni prispevek Skupnosti: 50 % skupnih stroškov vsakega ukrepa. |

2.Konference in prireditve

Konference in prireditve v zvezi z onesnaženjem morja, ki so dostopne velikemu številu občinstva, zlasti ko vključujejo več držav članic. | Največji finančni prispevek Skupnosti: 30 % skupnih stroškov za ukrep z zgornjo mejo 50000 EUR. |

3.Drugi ukrepi podpore

Ukrepi za opredelitev stanja tehnike, za oblikovanje načel in smernic za pomembne vidike izrednega ali namernega onesnaženja morja in za ovrednotenje okvira za sodelovanje. | 100 % financiranje. |

Ukrepi za spodbujanje izmenjave informacij med pristojnimi organi o tveganjih, povezanih z odvrženimi razstrelivi na prizadetih območjih (vključno z izdelavo načrtov) in o ukrepih, ki naj se sprejmejo v odziv na izreden dogodek. | 100 % financiranje. |

4.Informacije

Publikacije, razstavni materiali in druge informacije za javnost o sodelovanju Skupnosti na področju izrednega ali namernega onesnaženja morja. | 100 % financiranje. |

D.Mobilizacija strokovnega znanja

Ukrep mobilizacije strokovnjakov, ki pripadajo delovni skupini Skupnosti za posredovanje v primeru izrednega dogodka, da bi okrepili sistem, ki ga vzpostavijo organi države članice ali tretje države, soočene z izrednim dogodkom, ter za zagotavljanje strokovnjaka na kraju samem za usklajevanje opazovalcev iz drugih držav članic. | Finančni prispevek Skupnosti: 100 % stroškov za misije strokovnjakov. |

--------------------------------------------------