Help Print this page 
Title and reference
Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov

OJ L 80, 18.3.1998, p. 27–31 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 15 Volume 004 P. 32 - 35
Special edition in Estonian: Chapter 15 Volume 004 P. 32 - 35
Special edition in Latvian: Chapter 15 Volume 004 P. 32 - 35
Special edition in Lithuanian: Chapter 15 Volume 004 P. 32 - 35
Special edition in Hungarian Chapter 15 Volume 004 P. 32 - 35
Special edition in Maltese: Chapter 15 Volume 004 P. 32 - 35
Special edition in Polish: Chapter 15 Volume 004 P. 32 - 35
Special edition in Slovak: Chapter 15 Volume 004 P. 32 - 35
Special edition in Slovene: Chapter 15 Volume 004 P. 32 - 35
Special edition in Bulgarian: Chapter 15 Volume 004 P. 206 - 209
Special edition in Romanian: Chapter 15 Volume 004 P. 206 - 209
Special edition in Croatian: Chapter 15 Volume 012 P. 39 - 42
Languages, formats and link to OJ
Multilingual display
Text

31998L0006



Official Journal L 080 , 18/03/1998 P. 0027 - 0031


Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 16. februarja 1998

o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 129a(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe [3], z vidika skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor 9. decembra 1997,

(1) ker so pregledno delovanje trga in pravilne informacije koristne za varstvo potrošnikov ter zdravo konkurenco med podjetji in proizvodi;

(2) ker je treba potrošnikom zagotoviti visoko raven varstva; ker bi morala Skupnost k temu prispevati s posebnimi ukrepi v podporo in dopolnitev politik držav članic za natančno, pregledno in nedvoumno obveščanje potrošnikov o cenah njim ponujenih proizvodov;

(3) ker Resolucija Sveta o predhodnem programu Evropske gospodarske skupnosti za politiko varstva in obveščanja potrošnikov z dne 14. aprila 1975 [4] in Resolucija Sveta o drugem programu Evropske gospodarske skupnosti za politiko varstva in obveščanja potrošnikov z dne 19. maja 1981 [5] predvidevata oblikovanje skupnih načel za označevanje cen;

(4) ker so bila ta načela določena v Direktivi 79/581/EGS o označevanju cen nekaterih živil [6] in Direktivi 88/314/EGS o označevanju cen neživilskih proizvodov [7];

(5) ker se je povezava med označevanjem cen na enoto proizvodov in njihovim vnaprejšnjim pakiranjem po vnaprej določenih količinah ali prostorninah, ki ustrezajo vrednostnim območjem, sprejetim na ravni Skupnosti, izkazala kot preveč zapletena za uporabo; ker je treba zato to povezavo v interesu potrošnika opustiti in namesto tega uporabljati nov, poenostavljen mehanizem, brez poseganja v določbe o standardizaciji pakiranja;

(6) ker obveznost označevanja prodajne cene in cene na enoto bistveno prispeva k boljšemu obveščanju potrošnikov, ker je to najenostavnejši način, da potrošniki optimalno ovrednotijo in primerjajo cene proizvodov ter se tako odločijo na podlagi enostavne primerjave;

(7) ker bi zato moralo biti označevanje prodajne cene in cene na enoto splošna obveznost za vse proizvode, razen za proizvode, ki se prodajajo v razsutem stanju, pri katerih prodajne cene ni mogoče določiti, dokler potrošnik ne navede želene količine proizvoda;

(8) ker je treba upoštevati dejstvo, da se nekateri proizvodi običajno prodajajo v drugačnih enotah, kot so kilogram, liter, meter, kvadratni meter ali kubični meter; ker je torej primerno, da se državam članicam dovoli, da odobrijo cene na enote, ki se sklicujejo na drugačno posamično količinsko enoto, ob upoštevanju vrste proizvoda in količin, v katerih se običajno prodaja v zadevni državi članici;

(9) ker lahko obveznost označevanja cene na enoto v nekaterih okoliščinah za nekatera mala maloprodajna podjetja pomeni presežno breme; ker je zato treba državam članicam dovoliti, da v ustreznem prehodnem obdobju te obveznosti ne uporabijo;

(10) ker je treba državam članicam tudi dopustiti, da iz obveznosti označevanja cen na enoto izvzamejo proizvode, za katere takšno označevanje cen ne bi bilo koristno ali bi lahko povzročilo zmedo, na primer, kadar označevanje količine ni pomembno za primerjavo cen ali kadar se v enaki embalaži prodajajo različni proizvodi;

(11) ker lahko v primeru neživilskih proizvodov države članice zaradi lajšanja uporabe uvedenega mehanizma pripravijo seznam proizvodov ali kategorij proizvodov, za katere obveznost označevanja cen na enoto ostane v veljavi;

(12) ker lahko ureditev na ravni Skupnosti omogoči enotno in pregledno obveščanje v korist vseh potrošnikov v okviru notranjega trga; ker je nov, poenostavljen pristop potreben in zadosten za dosego tega cilja;

(13) ker morajo države članice zagotoviti učinkovitost sistema; ker je treba ohraniti preglednost sistema tudi po uvedbi evra; ker je v ta namen treba omejiti največje število cen, ki jih je treba označiti;

(14) ker je treba posebno pozornost nameniti malim maloprodajnim podjetjem; ker bi v ta namen morala Komisija v svojem poročilu o uporabi te direktive, ki ga mora predložiti najpozneje v treh letih po datumu iz člena 11(1), zlasti upoštevati pridobljene izkušnje malih maloprodajnih podjetij pri uporabi direktive, med drugim glede tehnološkega razvoja in uvedbe enotne valute; ker mora to poročilo, ob upoštevanju prehodnega obdobja iz člena 6, spremljati predlog,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen te direktive je urediti označevanje prodajnih cen in cen na mersko enoto proizvodov, ki jih trgovci ponujajo potrošnikom, da bi se izboljšalo obveščanje potrošnikov in olajšala primerjava cen.

Člen 2

V tej direktivi:

(a) prodajna cena pomeni končno ceno za enoto proizvoda ali dano količino proizvoda, vključno z DDV in vsemi drugimi dajatvami;

(b) cena na enoto pomeni končno ceno, vključno z DDV in vsemi drugimi dajatvami, za en kilogram, en liter, en meter, en kvadratni meter ali en kubični meter proizvoda ali za drugačno posamično količinsko enoto, ki se v zadevni državi članici splošno in običajno uporablja pri prodaji posebnih izdelkov;

(c) proizvodi v razsutem stanju pomenijo proizvode, ki niso vnaprej pakirani in se merijo v prisotnosti potrošnika;

(d) trgovec pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki prodaja ali ponuja za prodajo proizvode, ki sodijo v njegovo trgovsko ali poklicno dejavnost;

(e) potrošnik pomeni vsako fizično osebo, ki kupi proizvod za namene, ki ne sodijo v okvir njegove trgovske ali poklicne dejavnosti.

Člen 3

1. Prodajna cena in cena na enoto sta označeni na vseh proizvodih iz člena 1, pri čemer za označevanje cene na enoto veljajo določbe člena 5. Cene na enoto ni treba označiti, če je enaka prodajni ceni.

2. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo odstavka 1:

- za proizvode, ki se dobavijo pri opravljanju storitve,

- pri prodaji na dražbi ter prodaji umetniških del in starin.

3. Na proizvodih, ki se prodajajo v razsutem stanju, mora biti označena samo cena na enoto.

4. V vsakem oglasu, ki navaja prodajno ceno proizvodov iz člena 1, mora biti s pridržkom člena 5 označena tudi cena na enoto.

Člen 4

1. Prodajna cena in cena na enoto morata biti nedvoumni, lahko prepoznavni in čitljivi. Države članice lahko določijo omejitev največjega števila cen, ki jih je treba označiti.

2. Cena na enoto velja za količino, ki je navedena v skladu z nacionalnimi predpisi in predpisi Skupnosti. Če nacionalni predpisi ali predpisi Skupnosti zahtevajo označitev neto teže in neto odcejene teže pri nekaterih vnaprej pakiranih proizvodih, zadostuje označitev cene na enoto neto odcejene teže.

Člen 5

1. Države članice lahko proizvode, za katere takšno označevanje ne bi bilo koristno zaradi narave ali namena proizvodov ali bi lahko povzročilo zmedo, izvzamejo iz obveznosti označevanja cen na enoto.

2. V zvezi z izvajanjem odstavka 1 lahko v primeru neživilskih proizvodov države članice pripravijo seznam proizvodov ali kategorij proizvodov, za katere se še naprej uporablja obveznost označevanja cen na enoto.

Člen 6

Če bi obveznost označevanja cen na enoto za nekatera mala maloprodajna podjetja pomenila presežno breme zaradi števila prodajanih proizvodov, prodajnega prostora, vrste prodajnega mesta, posebnih pogojev prodaje, pri katerih proizvod potrošniku ni dostopen takoj, ali nekaterih oblik dejavnosti, kot so nekatere vrste potujoče trgovine, lahko države članice v prehodnem obdobju po datumu iz člena 11(1) določijo, da v skladu s členom 12 obveznost označevanja cen na enoto proizvodov, ki jih prodajajo navedena podjetja in niso tisti, ki se prodajajo v razsutem stanju, ne velja.

Člen 7

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da se vse zadevne osebe obvestijo o nacionalnem pravu, ki prenaša to direktivo.

Člen 8

Države članice določijo sankcije za kršitev nacionalnih predpisov, sprejetih za uporabo te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 9

1. Prehodno obdobje devetih let iz člena 1 Direktive 95/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. novembra 1995 o spremembi Direktive 79/581/EGS o varstvu potrošnikov pri označevanju cen živil in Direktive 88/314/EGS o varstvu potrošnikov pri označevanju cen neživilskih izdelkov [8] se podaljša do datuma, navedenega v členu 11(1) te direktive.

2. Direktivi 79/581/EGS in 88/314/EGS se razveljavita z datumom, navedenim v členu 11(1) te direktive.

Člen 10

Ta direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja ali ohranitve ugodnejših določb glede obveščanja potrošnikov in primerjave cen, brez poseganja v njihove obveznosti po Pogodbi.

Člen 11

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 18. marca 2000. O tem takoj obvestijo Komisijo. Sprejeti predpisi se začnejo uporabljati z navedenim datumom.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3. Države članice predložijo določbe, ki urejajo sankcije iz člena 8, in vse naknadne spremembe.

Člen 12

Komisija najpozneje v treh letih po datumu iz člena 11(1) predloži Evropskemu parlamentu in Svetu izčrpno poročilo o uporabi te direktive, zlasti o uporabi člena 6, skupaj s predlogom.

Na tej podlagi Evropski parlament in Svet ponovno pregledata določbe člena 6 in v skladu s Pogodbo ukrepata najpozneje v treh letih od predložitve v prvem odstavku navedenega predloga Komisije.

Člen 13

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu evropskih skupnosti.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na vse države članice.

V Bruslju, 16. februarja 1998

Za Evropski parlament

Predsednik

J. M. Gil-Robles

Za Svet

Predsednik

J. Cunningham

[1] UL C 260, 5.10.1995, str. 5 in UL C 249, 27.8.1996, str. 2.

[2] UL C 82, 19.3.1996, str. 32.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 1996 (UL C 141, 13.5.1996, str. 191). Skupno stališče Sveta z dne 27. septembra 1996 (UL C 333, 7.11.1996, str. 7) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. februarja 1997 (UL C 85, 17.3.1997, str. 26). Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 1997 in Sklep Sveta z dne 18. decembra 1997.

[4] UL C 92, 25.4.1975, str. 1.

[5] UL C 133, 3.6.1981, str. 1.

[6] UL L 158, 26.6.1979, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z-- Direktivo 95/58/ES (UL L 299, 12.12.1995, str. 11).

[7] UL L 142, 9.6.1988, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 95/58/ES (UL L 299, 12.12.1995, str. 11).

[8] UL L 299, 12.12.1995, str. 11.

Top