31993R3603

Uredba Sveta (ES) št. 3603/93

z dne 13. decembra 1993

o opredelitvi pojmov za uporabo prepovedi iz členov 104 in 104b(1) Pogodbe

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 104b(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ker se člena 104 in 104b(1) Pogodbe neposredno uporabljata; ker se pojmi iz členov 104 in 104b(1) po potrebi natančneje opredelijo;

ker bi morala biti opredeljena pojma "prekoračitev pozitivnega stanja na računu" in "druge oblike kreditov" iz člena 104 Pogodbe, zlasti v zvezi z obravnavanjem terjatev, obstoječih na dan 1. januar 1994;

ker je zaželeno, da nacionalne centralne banke, ki sodelujejo v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, pri vstopu v to unijo v svojih računovodskih izkazih izkažejo prenosljive in s tržnimi pogoji skladne terjatve, kar bi monetarni politiki Evropskega sistema centralnih bank podelilo zahtevano prožnost, posameznim nacionalnim centralnim bankam, ki sodelujejo v monetarni uniji, pa omogočilo normalen prispevek v denarne prihodke, ki bodo razdeljeni med njih;

ker bi morale nacionalne centralne banke z obstoječimi neprenosljivimi terjatvami ali s tržnimi pogoji neskladnimi terjatvami do javnega sektorja tudi po 1. januarju 1994 dobiti možnost, da naknadno pretvorijo tovrstne terjatve v prenosljive in s tržnimi pogoji skladne vrednostne papirje s fiksnim rokom dospelosti;

ker odstavek 11 Protokola o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske določa, da lahko vlada Združenega kraljestva obdrži institucijo "ways and means" pri Bank of England, če in dokler Združeno kraljestvo ne preide v tretjo fazo; če bo Združeno kraljestvo prešlo v tretjo fazo EMU, je smiselno, da se omogoči pretvorba tovrstnih kreditov v s tržnimi pogoji skladno terjatev s fiksnim rokom dospelosti;

ker Protokol o Portugalski določa, da "se Portugalski dovoli ohraniti možnost, dano avtonomnima regijama Azori in Madeira, da dobita brezobrestni kredit pri Banco de Portugal pod pogoji, določenimi z veljavno portugalsko zakonodajo" in da "se Portugalska zavezuje, da si bo na vso moč prizadevala odpraviti to ureditev v kar najkrajšem času";

ker morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitega in popolnega izvajanja prepovedi iz člena 104 Pogodbe; ker se zlasti preko nakupov na sekundarnem trgu na sme zaobiti ciljev iz navedenega člena;

ker v mejah te uredbe velja, da neposredna pridobitev tržnih dolžniških instrumentov s strani centralne banke ene države članice, ki jih je izdal javni sektor druge države članice, ne ščiti javnega sektorja pred zakonitostmi tržnih mehanizmov, če so tovrstni nakupi opravljeni z izključnim namenom upravljanja deviznih rezerv;

ker morata Evropski monetarni inštitut in zato tudi Evropska centralna banka v skladu s členi 109f(9) in 180, ne glede na vlogo Komisije v skladu s členom 169, zagotoviti, da nacionalne centralne banke spoštujejo obveznosti iz Pogodbe;

ker lahko meddnevni krediti centralnih bank pripomorejo k neoviranemu delovanju plačilnih sistemov; ker so zato meddnevni krediti, odobreni javnemu sektorju, v skladu s cilji iz člena 104 Pogodbe le, če jih ni mogoče podaljšati v naslednji dan;

ker funkcija centralne banke, da deluje kot fiskalni agent, ne sme biti ovirana; ker četudi obračun čekov, ki so jih izdale tretje osebe v korist javnega sektorja, s strani centralnih bank včasih pomeni isto kot kreditiranje, ne šteje, da člen 104 Pogodbe prepoveduje tovrstne operacije, vendar le, če te na splošno ne privedejo do kreditiranja javnega sektorja;

ker je centralna banka imetnik kovancev, ki jih je izdal javni sektor in so mu bili knjiženi v dobro njegovega računa, in je to brezobrestna oblika kreditiranja javnega sektorja; ker, če gre za omejene vsote, tovrstna praksa ni v nasprotju z načeli iz člena 104 Pogodbe; ker je zato ta vrsta kreditiranja zaradi težav, ki bi se pojavile ob njeni popolni prepovedi, v mejah te uredbe dopustna;

ker ima Zvezna republika Nemčija zaradi združitve obeh Nemčij posebne težave pri spoštovanju omejitve tega dobroimetja; ker je v tem primeru smiselno, da se za omejeno časovno obdobje dopusti tudi višji odstotek tega dobroimetja;

ker ima financiranje obveznosti javnega sektorja s strani centralnih bank nasproti Mednarodnemu monetarnemu skladu ali iz naslova srednjeročne finančne pomoči Skupnosti za posledico terjatve do tujine, ki imajo vse značilnosti rezervnih sredstev; ker mora biti zato kot tako dopustno;

ker za javna podjetja veljajo prepovedi iz členov 104 in 104b(1); ker so te opredeljene v Direktivi Komisije 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji [3],

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. V členu 104 Pogodbe:

(a) "prekoračitev pozitivnega stanja na računu" pomeni vsa sredstva v korist javnega sektorja, ki imajo ali utegnejo imeti za posledico negativni saldo v javnem sektorju;

(b) "druge oblike kreditov" pomenijo:

(i) vse terjatve do javnega sektorja, ki so 1. januarja 1994 že obstajale, razen terjatev s fiksnim rokom dospelosti, pridobljenih pred tem datumom;

(ii) vsa financiranja obveznosti javnega sektorja nasproti tretjim osebam;

(iii) brez poseganja v določbo člena 104(2) Pogodbe, vsi posli z javnim sektorjem, ki imajo ali utegnejo imeti za posledico terjatev do tega sektorja.

2. "Dolžniški instrumenti" v smislu člena 104 Pogodbe niso: vrednostni papirji, pridobljeni od javnega sektorja, ki dovoljujejo pretvorbo naslednjih terjatev v prenosljive in s tržnimi pogoji skladne vrednostne papirje s fiksnim rokom dospelosti:

- neprenosljive ali s tržnimi pogoji neskladne terjatve s fiksnim rokom dospelosti, pridobljene pred 1. januarjem 1994, če rok dospelosti teh vrednostnih papirjev ni daljši od tistega prej omenjenih terjatev;

- zneski v okviru institucije "ways and means" vlade Združenega Kraljestva pri Bank of England do datuma, ko bo, če sploh, Združeno Kraljestvo prešlo v tretjo fazo EMU.

Člen 2

1. Med drugo fazo EMU nakupi tržnih dolžniških instrumentov s strani centralne banke ene države članice, ki jih je izdal javni sektor druge države članice, ne veljajo za neposredni nakup v smislu člena 104 Pogodbe, če so tovrstni nakupi opravljeni z izključnim namenom upravljanja deviznih rezerv.

2. Med tretjo fazo EMU neposredni nakupi v smislu člena 104 Pogodbe niso naslednji nakupi, opravljeni z izključnim namenom upravljanja deviznih rezerv:

- nakupi tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdal javni sektor države članice, s strani nacionalne centralne banke države članice, ki ne sodeluje v tretji fazi EMU,

- nakupi tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdal javni sektor države članice, ki ne sodeluje v tretji fazi EMU, s strani Evropske centralne banke ali nacionalne banke države članice, ki sodeluje v tretji fazi EMU.

Člen 3

V tej uredbi "javni sektor" pomeni institucije ali organe Skupnosti, institucionalne enote centralne, regionalne, lokalne ali druge ravni države ter druge osebe javnega prava ali javna podjetja držav članic.

"Nacionalne centralne banke" pomeni centralne banke držav članic in Luksemburški monetarni inštitut.

Člen 4

Meddnevni krediti Evropske centralne banke ali nacionalnih centralnih bank, odobreni javnemu sektorju, ne štejejo za kreditiranje v smislu člena 104 Pogodbe, če so omejeni na en dan in brez možnosti podaljšanja.

Člen 5

V smislu člena 104 Pogodbe ne šteje za kreditiranje, če Evropska centralna banka ali nacionalne centralne banke od javnega sektorja sprejmejo v vnovčitev čeke, izdane s strani tretjih oseb, in jih knjižijo v dobro računa javnega sektorja, še preden je bila obremenjena izplačilna banka, če je rok, ki je potekel od sprejema čeka, v skladu z običajnim rokom za vnovčitev čekov s strani centralne banke zadevne države članice, tako da so morebitni dobički iz naslova valutacije izrednega značaja, zadevajo manjše zneske in jih je mogoče izravnati v krajšem času.

Člen 6

Imetništvo kovancev s strani Evropske centralne banke ali nacionalnih centralnih bank, ki jih je izdal javni sektor in so bili knjiženi v dobro njegovega računa, ne šteje za kreditiranje v smislu člena 104 Pogodbe, če to dobroimetje ne preseže 10 % vseh kovancev v obtoku.

Za Nemčijo do 31. decembra 1996 velja 15 odstotna omejitev.

Člen 7

Financiranje obveznosti javnega sektorja nasproti Mednarodnemu monetarnemu skladu ali iz naslova izvajanja srednjeročne finančne pomoči na podlagi Uredbe EGS št. 1969/88 [4] s strani Evropske centralne banke ali nacionalnih centralnih bank ne šteje za kreditiranje v smislu člena 104 Pogodbe.

Člen 8

1. V členih 104 in 104b(1) Pogodbe "javna podjetja" pomenijo podjetja, na katera lahko država ali druge regionalne ali lokalne oblasti na podlagi svojih lastniških pravic, finančne udeležbe v podjetju ali določb o dejavnosti podjetja neposredno ali posredno odločilno vplivajo.

Država ali druge regionalne ali lokalne oblasti na podjetje neposredno ali posredno odločilno vplivajo, ko:

(a) so imetnice večine vpisanega kapitala podjetja;

(b) ko razpolagajo z večino glasov na podlagi izdanih delnic podjetja; ali

(c) ko lahko imenujejo več kot polovico članov upravnega, vodstvenega in nadzornega organa podjetja.

2. V smislu členov 104 in 104b(1) Pogodbe Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke niso del javnega sektorja.

Člen 9

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1994.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. decembra 1993

Za Svet

Predsednik

Ph. Maystadt

[1] UL C 324, 1.12.1993, str. 5 inUL C 340, 17.12.1993, str. 3.

[2] UL C 329, 6.12.1993 in Sklep z dne 2. decembra 1993 (še ni objavljen v Uradnem listu).

[3] UL L 195, 29.7.1980, str 35. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/84/EGS (UL L 254, 12.10.1993, str. 16).

[4] Uredba Sveta (EGS) št. 1969/88 z dne 24. junija 1988 o uvedbi enotnega sistema srednjeročne finančne pomoči plačilnim bilancam držav članic (UL L 178, 8.7.1988, str. 1).

--------------------------------------------------