Help Print this page 

Document 22014A0830(01)

Title and reference
Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani
  • In force
OJ L 260, 30.8.2014, p. 4–738 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Languages, formats and link to OJ
BG ES CS DA DE ET EL EN FR GA HR IT LV LT HU MT NL PL PT RO SK SL FI SV
HTML html BG html ES html CS html DA html DE html ET html EL html EN html FR html HR html IT html LV html LT html HU html MT html NL html PL html PT html RO html SK html SL html FI html SV
PDF pdf BG pdf ES pdf CS pdf DA pdf DE pdf ET pdf EL pdf EN pdf FR pdf HR pdf IT pdf LV pdf LT pdf HU pdf MT pdf NL pdf PL pdf PT pdf RO pdf SK pdf SL pdf FI pdf SV
Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal
 To see if this document has been published in an e-OJ with legal value, click on the icon above (For OJs published before 1st July 2013, only the paper version has legal value).
Multilingual display
Text

30.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 260/4


PRIDRUŽITVENI SPORAZUM

med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice),

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU) in

EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO (v nadaljnjem besedilu: Euratom)

na eni strani ter

REPUBLIKA MOLDAVIJA

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici),

OB UPOŠTEVANJU skupnih vrednot in močnih vezi pogodbenic, ki so bile v preteklosti vzpostavljene s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani ter razvite v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva ter prepoznavanju skupne želje pogodbenic, da nadalje razvijeta, okrepita in razširita svoje odnose;

OB PRIZNAVANJU evropskih teženj Republike Moldavije in njene odločitve za Evropo;

OB PRIZNAVANJU, da so skupne vrednote, na katerih je zgrajena EU, namreč demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavina prava, v središču političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja, kakor je predvideno v tem sporazumu;

OB UPOŠTEVANJU, da ta sporazum ne bo posegal v prihodnji postopen razvoj odnosov med EU in Republiko Moldavijo, ki tako ostaja odprt;

OB PRIZNAVANJU, da ima Republika Moldavija kot evropska država z državami članicami skupno zgodovino in skupne vrednote ter je zavezana k spodbujanju teh vrednot, ki so temelj, na katerega je Republika Moldavija oprla svojo odločitev za Evropo;

OB PREPOZNAVANJU pomena akcijskega načrta za evropsko sosedsko politiko, sklenjenega februarja 2005 med EU in Republiko Moldavijo pri krepitvi odnosov med EU in Republiko Moldavijo ter v želji po napredovanju procesa izvajanja reform in približevanja v Republiki Moldaviji, ki bo prispevalo k postopnemu gospodarskemu povezovanju in poglabljanju političnega pridruževanja;

ZAVEZANI krepitvi spoštovanja temeljnih svoboščin, človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, demokratičnih načel, vladavine prava ter dobrega upravljanja;

OB OPOZARJANJU zlasti na njuno pripravljenost, da spodbujata človekove pravice, demokracijo in vladavino prava, vključno s sodelovanjem v okviru Sveta Evrope v ta namen;

OB PRIPRAVLJENOSTI za prispevanje k političnemu in socio-ekonomskemu razvoju Republike Moldavije prek obsežnega sodelovanja v okviru širokega izbora področij skupnih interesov, tudi na področju dobrega upravljanja, svobode, varnosti in pravosodja, področju trgovinskega povezovanja in okrepljenega ekonomskega sodelovanja, zaposlovanja in socialne politike, finančnega upravljanja, reforme javne uprave in javne službe, sodelovanja civilne družbe, krepitve institucij, zmanjševanja revščine in trajnostnega razvoja;

ZAVEZANI vsem načelom in določbam Ustanovne listine Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zlasti Sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, sklepnih dokumentov Madridske in Dunajske konference (iz let 1991 in 1992), Pariške listine za novo Evropo iz leta 1990, Splošne deklaracije Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 ter Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950;

OB OPOZARJANJU na njuno pripravljenost prizadevati si za mednarodni mir in varnost ter izvajati učinkovito večstransko sodelovanje in mirno reševanje sporov, zlasti s sodelovanjem v ta namen v okviru Združenih narodov (ZN) in OVSE;

OB PREPOZNAVANJU pomena dejavnega sodelovanja Republike Moldavije v različnih oblikah regionalnega sodelovanja;

V ŽELJI po nadaljnjem razvoju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki, ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) EU, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP);

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti EU, da podpre mednarodna prizadevanja za krepitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Republike Moldavije ter prispeva k ponovni vključitvi države;

OB PREPOZNAVANJU pomena zavezanosti Republike Moldavije k uspešni razrešitvi pridnestrskega vprašanja in zavezanosti EU k podpori za rehabilitacijo po prenehanju spora;

ZAVEZANI preprečevanju vseh oblik organiziranega kriminala in boja proti njemu, trgovine z ljudmi in korupcije ter stopnjevanju sodelovanja v boju proti terorizmu;

ZAVEZANI poglabljanju svojega dialoga in sodelovanja na področju mobilnosti, migracij, azila in upravljanja mej v duhu okvira zunanje migracijske politike EU, katerega namen je sodelovanje na področju zakonite migracije, vključno s krožno migracijo, ter zagotavljanje učinkovitega izvajanja Sporazuma o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo;

OB PRIZNAVANJU postopnega sprejemanja ukrepov, ki bodo sčasoma privedli do uvedbe brezvizumskega režima za državljane Republike Moldavije, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost;

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe dela III, naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del EU, razen če EU in Združeno kraljestvo in/ali Irska skupaj uradno obvestijo Republiko Moldavijo, da se Združeno kraljestvo ali Irska zavezuje kot del EU v skladu s Protokolom (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženem k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska prenehata biti zavezana kot del EU v skladu s členom 4a navedenega Protokola, EU skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko Republiko Moldavijo nemudoma obvesti o vsaki spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe tega sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. V skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen tema pogodbama, velja enako za Dansko;

ZAVEZANI načelom prostega tržnega gospodarstva ter ob potrjevanju pripravljenosti EU, da prispeva h gospodarskim reformam v Republiki Moldaviji;

ZAVEZANI spoštovanju okoljskih potreb, vključno s čezmejnim sodelovanjem v zvezi z večstranskimi mednarodnimi sporazumu in njihovim izvajanjem ter spoštovanju načel trajnostnega razvoja;

V ŽELJI po uresničitvi postopnega gospodarskega povezovanja z notranjim trgom EU, kot je določeno v tem sporazumu, med drugim z vzpostavitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, kot sestavnega dela tega sporazuma;

OB PRIPRAVLJENOSTI za vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, ki bo zagotovilo daljnosežno regulativno približevanje in liberalizacijo dostopa do trga v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva pogodbenic v Svetovni trgovinski organizaciji (v nadaljnjem besedilu: STO) in pregledni uporabi teh pravic in obveznosti;

PREPRIČANI, da bo ta sporazum ustvaril novo okolje, ki bo spodbujalo gospodarske odnose med pogodbenicama, zlasti razvoj trgovine in vlaganj, ter spodbujalo konkurenco; to so bistveni dejavniki za prestrukturiranje in modernizacijo gospodarstva;

ZAVEZANI izboljšanju zanesljive oskrbe z energijo, olajševanju razvoja ustrezne infrastrukture ter krepitvi povezovanja trgov in regulativnemu približevanju s ključnimi elementi pravnega reda EU ter spodbujanju energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije;

OB PRIZNAVANJU potrebe po krepitvi sodelovanja na področju energetike in zavezanosti pogodbenic izvajanju Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o energetski skupnosti);

OB PRIPRAVLJENOSTI, da se izboljša raven varovanja javnega zdravja in zdravstvenega varstva ljudi kot predpogoj trajnostnega razvoja in gospodarske rasti;

ZAVEZANI h krepitvi medosebnih stikov, vključno s sodelovanjem in izmenjavami na področju raziskav in razvoja, izobraževanja in kulture;

ZAVEZANI spodbujanju čezmejnega in medregionalnega sodelovanja v duhu dobrih sosedskih odnosov;

OB PREPOZNAVANJU zaveze Republike Moldavije, da postopoma izvede približevanje svoje zakonodaje v zadevnih sektorjih zakonodaji EU in jo učinkovito izvaja;

OB PREPOZNAVANJU zaveze Republike Moldavije, da ustrezno razvije svojo upravno in institucionalno infrastrukturo ter s tem omogoči uveljavljanje tega sporazuma;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti EU, da zagotovi podporo za izvajanje reform in uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč pri tem prizadevanju;

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilji

1.   Vzpostavi se pridružitev med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani.

2.   Cilji te pridružitve so:

(a)

spodbujanje političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja pogodbenic, ki temelji na skupnih vrednotah in tesnih vezeh, tudi s okrepljenim sodelovanjem Republike Moldavije v politikah, programih in agencijah EU;

(b)

zagotavljanje okrepljenega okvira za okrepljen politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa, kar omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicama;

(c)

prispevek h krepitvi demokracije ter politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti v Republiki Moldaviji;

(d)

spodbujanje, ohranjanje in krepitev miru ter stabilnosti z regionalno in mednarodno razsežnostjo, tudi s skupnimi prizadevanji za odpravo virov napetosti, krepitev varnosti na meji ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov;

(e)

spodbujanje in izboljšanje sodelovanja na področju svobode, varnosti in pravice z namenom okrepiti vladavino prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na področju mobilnosti in medosebnih stikov;

(f)

podpora prizadevanjem Republike Moldavije za razvoj gospodarskega potenciala prek mednarodnega sodelovanja, tudi s približevanjem njene zakonodaje zakonodaji EU;

(g)

vzpostavitev pogojev za krepitev gospodarskih in trgovinskih odnosov, ki bodo vodili k postopni vključitvi Republike Moldavije v notranji trg EU, kot je določeno v tem sporazumu, z vzpostavitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, ki bo zagotovilo daljnosežno regulativno približevanje in liberalizacijo dostopa do trga v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva pogodbenic v Svetovni trgovinski organizaciji, in pregledni uporabi teh pravic in obveznosti; ter

(h)

vzpostavitev pogojev za čedalje tesnejše sodelovanje na drugih področjih skupnega interesa.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

1.   Spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razglašenih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in opredeljenih v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in v Pariški listini za novo Evropo iz leta 1990, predstavlja podlago za domače in zunanje politike pogodbenic ter je bistveni element tega sporazuma. Bistven element tega sporazuma je tudi preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter s tem povezanih materialov.

2.   Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost načelom prostega tržnega gospodarstva, trajnostnega razvoja in učinkovitega večstranskega sodelovanja.

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta spoštovanje načel vladavine prava in dobrega upravljanja, pa tudi njunih mednarodnih obveznosti, zlasti v okviru ZN, Sveta Evrope in OVSE.

4.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta še naprej spodbujali sodelovanje in dobre medsosedske odnose, vključno s sodelovanjem pri razvoju projektov skupnega interesa, zlasti tistih, ki so povezani s preprečevanjem korupcije, dejavnosti organiziranega in ostalega kriminala, vključno s tistimi, ki imajo nadnacionalni značaj, in z bojem proti tem dejavnostim ter terorizmu. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicama ter tako prispeva k miru in stabilnosti v regiji.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG, REFORME TER SODELOVANJE NA PODROČJU ZUNANJE IN VARNOSTNE POLITIKE

Člen 3

Cilji političnega dialoga

1.   Med pogodbenicama se nadalje razvija in krepi politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno o zadevah s področja zunanje in varnostne politike, pa tudi notranjih reformah. Navedeno bo povečalo učinkovitost političnega sodelovanja in spodbudilo zbliževanje stališč glede zadev s področja zunanje in varnostne politike.

2.   Cilji političnega dialoga so:

(a)

poglobiti politično pridruževanje ter povečati usklajenost in učinkovitost varnostnih in drugih politik;

(b)

spodbujati mednarodno stabilnost in varnost na podlagi učinkovitega večstranskega sodelovanja;

(c)

med pogodbenicama okrepiti sodelovanje in dialog o vprašanjih mednarodne varnosti in kriznem upravljanju, zlasti z namenom obravnavati svetovne in regionalne izzive ter ključne grožnje;

(d)

pospeševati ciljno naravnano in praktično sodelovanje pogodbenic za dosego miru, varnosti in stabilnosti na evropski celini;

(e)

okrepiti spoštovanje demokratičnih načel, vladavino prava in dobro upravljanje, človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami pripadnikov narodnostnih manjšin, in prispevati k utrjevanju notranjih političnih reform;

(f)

razvijati dialog in poglobiti sodelovanje pogodbenic na področju varnosti in obrambe; ter

(g)

spoštovati in spodbujati načela suverenosti in ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in neodvisnost.

Člen 4

Notranja reforma

Pogodbenici sodelujeta na naslednjih področjih:

(a)

pri razvoju, utrjevanju in krepitvi stabilnosti in učinkovitosti demokratičnih institucij in vladavine prava;

(b)

pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

(c)

pri nadaljnjem napredku na področju pravosodne in zakonodajne reforme, tako da se zagotovi neodvisnost sodstva, krepijo upravne zmogljivosti ter zagotavlja nepristranskost in učinkovitost organov kazenskega pregona;

(d)

pri nadaljnjem uresničevanju reforme javne uprave in izgradnji odgovorne, uspešne, pregledne in strokovne javne uprave; ter

(e)

pri zagotavljanju učinkovitosti v boju proti korupciji, zlasti v zvezi s krepitvijo mednarodnega sodelovanja v boju proti korupciji, ter zagotovitvi učinkovitega izvajanja relevantnih mednarodnih pravnih instrumentov, kot je Konvencija Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003.

Člen 5

Zunanja in varnostna politika

1.   Pogodbenici krepita medsebojni dialog in sodelovanje ter spodbujata postopno zbliževanje na področju zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), ter zlasti obravnavata vprašanja v zvezi s preprečevanjem konfliktov in kriznim upravljanjem, regionalno stabilnostjo, razoroževanjem, neširjenjem orožja, nadzorom nad oborožitvijo, nadzorom nad izvozom orožja. Sodelovanje temelji na skupnih vrednotah in interesih, njegov namen pa bo povečati usklajenost in učinkovitost politik ter spodbujati skupno načrtovanje politik ob uporabi dvostranskih, mednarodnih in regionalnih forumov.

2.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in neodvisnosti, kot so opredeljena v Ustanovni listini Združenih narodov in v Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, ter svojo zavezanost k spodbujanju teh načel v dvostranskih in večstranskih odnosih.

Člen 6

Mednarodno kazensko sodišče

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujši zločini, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovani in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ustreznimi ukrepi na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem.

2.   Pogodbenici menita, da ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča predstavlja pomemben razvoj za mir in pravico v mednarodni skupnosti. Pogodbenici se dogovorita o podpori Mednarodnemu kazenskemu sodišču z izvajanjem Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in povezanih instrumentov, pri čemer bosta ustrezno ohranjali integriteto sodišča.

Člen 7

Preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje

Pogodbenici okrepita praktično sodelovanje na področjih preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja, zlasti z namenom morebitne udeležbe Republike Moldavije v civilnih in vojaških operacijah kriznega upravljanja pod vodstvom EU ter pri vajah in usposabljanju na tem področju, če jo k temu povabi EU, pri čemer se oceni vsak primer posebej.

Člen 8

Regionalna stabilnost

1.   Pogodbenici okrepita skupna prizadevanja za spodbujanje stabilnosti, varnosti in demokratičnega razvoja v regiji ter zlasti sodelujeta pri mirnem reševanju konfliktov v regiji.

2.   Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost trajnostni rešitvi pridnestrskega vprašanja ob polnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Republike Moldavije, pa tudi skupnemu spodbujanju prizadevanj za rehabilitacijo po prenehanju spora. V pričakovanju rešitve spora in brez poseganja v obstoječ pogajalski model bo pridnestrsko vprašanje predstavljalo eno od osrednjih tem v programu političnega dialoga in sodelovanja med pogodbenicama, pa tudi v dialogu in sodelovanju z drugimi zainteresiranimi mednarodnimi akterji.

3.   Ta prizadevanja sledijo skupnim načelom za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, določenim v Ustanovni listini Združenih narodov, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in drugih zadevnih večstranskih dokumentih.

Člen 9

Orožje za množično uničevanje

1.   Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi akterji, pomeni eno od najresnejših groženj mednarodnemu miru in stabilnosti. Zato pogodbenici soglašata o sodelovanju in prispevanju k boju proti širjenju orožja za množično uničenje in njegovih nosilcev, ob celovitem upoštevanju in izvajanju zavez na državni ravni, ki sta jih sprejeli v okviru mednarodnih sporazumov o razorožitvi in neširjenju kot tudi drugih zadevnih mednarodnih obveznosti. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistven element tega sporazuma.

2.   Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev:

(a)

s sprejetjem ukrepov za ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih pravnih instrumentov ali za pristop k njim, kadar je to ustrezno, ter za njihovo popolno izvajanje; ter

(b)

z uvedbo učinkovitega nacionalnega sistema nadzora izvoza, tako za nacionalni izvoz kot tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe, izvedene na tehnologijah z dvojno rabo v okviru orožja za množično uničevanje in določitvijo učinkovitih kazni v primeru kršenja nadzora izvoza.

3.   Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili reden politični dialog, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

Člen 10

Osebno in lahko orožje ter nadzor nad izvozom konvencionalnega orožja

1.   Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovane zaloge in nenadzorovano širjenje tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izpolnjevali svoje obveznosti obravnavanja nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na podlagi obstoječih mednarodnih sporazumov in resolucij Varnostnega sveta ZN ter svoje obveznosti v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, na primer Akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje in odpravljanje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem v vseh oblikah ter boj proti njej.

3.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali in zagotavljali koordinacijo, dopolnjevanje in sinergijo v svojih prizadevanjih za odpravo nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom, in uničenje prekomernih zalog na svetovni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni.

4.   Poleg tega se pogodbenici dogovorita, da bosta nadaljevali sodelovanje na področju nadzora izvoza konvencionalnega orožja ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/CFSP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme.

5.   Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili reden politični dialog, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

Člen 11

Mednarodno sodelovanje v boju proti terorizmu

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni sodelovali pri preprečevanju terorizma in boju proti njemu v skladu z mednarodno zakonodajo, zadevnimi resolucijami ZN, mednarodnimi standardi o človekovih pravicah ter pravom o beguncih in humanitarnim pravom.

2.   V ta namen bosta zlasti sodelovali, da bi utrdili mednarodno soglasje o boju proti terorizmu, vključno s pravno opredelitvijo terorističnih dejanj, ter zlasti s prizadevanjem za dogovor o splošni konvenciji o mednarodnem terorizmu.

3.   Pogodbenici v okviru polnega izvajanja Resolucije Varnostnega sveta ZN 1373 (2001) ter drugih ustreznih instrumentov ZN, relevantnih mednarodnih konvencij in instrumentov izmenjujeta informacije o terorističnih organizacijah in skupinah ter njihovih dejavnostih in podpornih mrežah v skladu z mednarodno zakonodajo in zakonodajo pogodbenic.

NASLOV III

SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA

Člen 12

Pravna država

1.   Pogodbenici bosta pri medsebojnem sodelovanju na področju svobode, varnosti in pravice posebno pozornost namenili utrjevanju vladavine prava, vključno z neodvisnostjo sodstva, dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja.

2.   Pogodbenici bosta v celoti sodelovali pri učinkovitem delovanju institucij na področjih izvrševanja zakonodaje in pravosodja.

3.   Vodilo pri vseh oblikah sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti bo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Člen 13

Varstvo osebnih podatkov

1.   Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje, da bi zagotovili visoko raven varstva osebnih podatkov v skladu s pravnimi instrumenti in standardi EU, Sveta Evrope in mednarodnega prava.

2.   Za kakršno koli obdelavo osebnih podatkov veljajo določbe iz Priloge I k temu sporazumu. Prenos osebnih podatkov med pogodbenicama se izvede samo v primeru, če je tak prenos treba opraviti, da lahko pristojni organi pogodbenic izvajajo ta sporazum ali druge sporazume, sklenjene med pogodbenicama.

Člen 14

Sodelovanje na področju migracij, azila in upravljanja meja

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen skupnega upravljanja migracijskih tokov med svojimi ozemlji in bosta okrepili obstoječi celovit dialog o vseh vprašanjih, povezanih z migracijo, vključno z zakonito migracijo, mednarodno zaščito, nezakonitimi migracijami, tihotapljenjem ljudi in trgovino z njimi.

2.   Sodelovanje bo temeljilo na posebni oceni potreb, ki se izvede s posvetovanjem med pogodbenicama in v skladu z njuno zadevno veljavno zakonodajo. To sodelovanje bo osredotočeno zlasti na:

(a)

temeljne vzroke in posledice migracije;

(b)

razvoj in izvajanje nacionalnih zakonodaj in praks na področju mednarodne zaščite, da se upoštevajo določbe Ženevske konvencije o položaju beguncev iz leta 1951 ter določbe njenega protokola o položaju beguncev iz leta 1967 in drugih ustreznih mednarodnih instrumentov ter zagotovi spoštovanje načela „nevračanja“;

(c)

pravila o sprejemu ter pravice in položaj sprejetih oseb, pošteno obravnavo in vključevanje državljanov drugih držav, ki v državi prebivajo zakonito, izobraževanje in usposabljanje ter ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji;

(d)

oblikovanje učinkovite in preventivne politike proti nezakonitemu priseljevanju, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z vprašanjem, kako se boriti proti mrežam tihotapcev in preprodajalcev ter kako zaščititi žrtve trgovine z ljudmi;

(e)

spodbujanje in olajševanje vračanja migrantov z neurejenim statusom; ter

(f)

na področju upravljanja mej in varnosti dokumentov na vprašanja organizacije, usposabljanja, dobrih praks in drugih operativnih ukrepov ter krepitve sodelovanja med Evropsko agencijo za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) in Službo za nadzor državne meje Republike Moldavije.

3.   Sodelovanje lahko spodbudi tudi krožno migracijo, ki bi lahko prispevala k razvoju.

Člen 15

Pretok oseb

1.   Pogodbenici bosta zagotovili popolno izvajanje:

(a)

Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ki je začel veljati 1. januarja 2008; ter

(b)

Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, kakor je bil spremenjen 27. junija 2012, ki je začel veljati 1. januarja 2008.

2.   Pogodbenici si prizadevata za krepitev mobilnosti državljanov in sprejemata postopne ukrepe, ki bodo sčasoma pripomogli k uresničitvi skupnega cilja, in sicer brezvizumskega režima, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost iz akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima.

Člen 16

Preprečevanje in boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim

1.   Pogodbenici sodelujeta pri boju proti vsem oblikam kriminalnih in nezakonitih dejavnosti, tako organiziranim kot drugim, vključno s tistimi, ki imajo nadnacionalni značaj, ter pri njihovem preprečevanju, pri čemer so te dejavnosti:

(a)

tihotapljenje in trgovina z ljudmi;

(b)

tihotapljenje blaga, vključno z osebnim orožjem in prepovedanimi drogami, ter trgovina z njim;

(c)

nezakonite ekonomske in finančne dejavnosti, kot so ponarejanje, davčna utaja in goljufije v zvezi z javnimi naročili;

(d)

goljufija, kakor je določena v naslovu VI (Finančna pomoč ter določbe o boju proti goljufijam in nadzoru) tega sporazuma, pri projektih, ki jih financirajo mednarodni donatorji;

(e)

aktivna in pasivna korupcija v zasebnem in javnem sektorju, vključno z zlorabo funkcije in položaja;

(f)

ponarejanje listin in predložitev lažnih izjav; ter

(g)

kibernetski kriminal.

2.   Pogodbenici krepita dvostransko, regionalno in mednarodno sodelovanje organov kazenskega pregona, vključno s krepitvijo sodelovanja med Evropskim policijskim uradom (Europol) in relevantnimi organi Republike Moldavije. Pogodbenici sta zavezani k učinkovitemu izvajanju relevantnih mednarodnih standardov, zlasti tistih, ki so zapisani v Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000 in v treh protokolih te konvencije ter v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003 ter relevantnih instrumentih Sveta Evrope o preprečevanju korupcije in boju proti njej.

Člen 17

Soočanje s prepovedanimi drogami

1.   Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Namen politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za soočanje s prepovedanimi drogami, zmanjševanje njihove ponudbe, trgovine z njimi in povpraševanja po njih, obravnava zdravstvenih in socialnih posledic zlorabe drog in učinkovitejše preprečevanje preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi.

2.   Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, strategijo EU na področju drog (2013–2020), politično deklaracijo o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na dvajsetem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

Člen 18

Pranje denarja in financiranje terorizma

1.   Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih in ustreznih nefinančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti ter uporabe navedenih sistemov za financiranje terorizma. To sodelovanje zajema tudi izterjavo materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

2.   Sodelovanje na tem področju omogoča izmenjavo ustreznih informacij v okviru zadevnih zakonodaj in sprejetje ustreznih standardov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, primerljivih s tistimi, ki so jih sprejeli ustrezni mednarodni organi, ki delujejo na tem področju, na primer Projektna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja (FATF).

Člen 19

Boj proti terorizmu

Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje pri preprečevanju in zatiranju terorističnih dejanj ob popolnem spoštovanju vladavine prava, mednarodnega prava o človekovih pravicah, prava o beguncih in humanitarnega prava ter v skladu z Globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu iz leta 2006 ter zadevnih zakonov in predpisov. Sodelovali bosta zlasti v okviru popolnega izvajanja resolucij Varnostnega sveta ZN 1267 (1999), 1373 (2001), 1540 (2004) in 1904 (2009) ter drugih relevantnih instrumentov ZN in relevantnih mednarodnih konvencij in instrumentov:

(a)

z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo;

(b)

z izmenjavo stališč o trendih v zvezi s terorizmom in o sredstvih in načinih boja proti terorizmu, tudi kar zadeva tehnična področja in usposabljanje, ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma; ter

(c)

z izmenjavo dobrih praks na področju varstva človekovih pravic v boju proti terorizmu.

Člen 20

Pravno sodelovanje

1.   Pogodbenici se dogovorita, da bosta razvili pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, predvsem glede pogajanj, ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, zlasti onvencij Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju mednarodnega pravnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščite otrok.

2.   Pogodbenici si bosta glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah prizadevali okrepiti sodelovanje pri vzajemni pravni pomoči. To bo po potrebi vključevalo dostop do ustreznih mednarodnih instrumentov ZN in Sveta Evrope in izvajanje teh instrumentov ter tesnejše sodelovanje z Eurojustom.

NASLOV IV

GOSPODARSKO SODELOVANJE IN SODELOVANJE V DRUGIH SEKTORJIH

POGLAVJE 1

Reforma javne uprave

Člen 21

Sodelovanje je osredotočeno na razvoj učinkovite in odgovorne javne uprave v Republiki Moldaviji z namenom, da se podpora nameni izvajanju vladavine prava, delovanju državnih ustanov v korist vsega prebivalstva Republike Moldavije, ter nemoten razvoj odnosov med Republiko Moldavijo in njenimi partnerji. Posebna pozornost bo namenjena modernizaciji in razvoju funkcij izvršilne oblasti z namenom, da se državljanom Republike Moldavije zagotovijo kakovostne storitve.

Člen 22

V sodelovanje so zajeta naslednja področja:

(a)

institucionalni in funkcionalni razvoj javnih organov, da se poveča učinkovitost njihove dejavnosti in zagotovi učinkovit, participativen in pregleden proces odločanja in strateškega načrtovanja;

(b)

modernizacija javnih storitev, vključno z uvedbo in izvajanjem elektronskega upravljanja, da se poveča učinkovitost zagotavljanja storitev državljanom in zmanjšajo stroški poslovanja gospodarskih subjektov;

(c)

ustanovitev strokovne javne uprave, ki temelji na načelu upravne odgovornosti in učinkovitega prenosa pooblastil ter poštenega in preglednega zaposlovanja, usposabljanja, ocenjevanja in plačila;

(d)

učinkovito in strokovno upravljanje človeških virov ter poklicni razvoj; ter

(e)

spodbujanje etičnih vrednot v javni upravi.

Člen 23

Sodelovanje zajema vsa področja javne uprave, vključno z lokalno upravo.

POGLAVJE 2

Gospodarski dialog

Člen 24

1.   EU in Republika Moldavija omogočata postopek gospodarske reforme z izboljšanjem razumevanja temeljnih načel njunih gospodarstev. Namen sodelovanja med pogodbenicama je spodbujati gospodarske politike, ki se nanašajo na delujoče tržno gospodarstvo, ter oblikovanje in izvajanje teh gospodarskih politik.

2.   Republika Moldavija si prizadeva vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo in postopno približa svoje politike politikam EU v skladu z glavnimi načeli preudarnih makroekonomskih in fiskalnih politik, vključno z neodvisnostjo centralne banke in stabilnostjo cen, zdravimi javnimi financami in vzdržnimi plačilnimi bilancami.

Člen 25

1.   V ta namen se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)

izmenjava informacij o makroekonomskih politikah ter strukturnih reformah ter o makroekonomskih rezultatih in možnostih ter o strategijah za gospodarski razvoj;

(b)

skupna analiza gospodarskih vprašanj v skupnem interesu, vključno z ukrepi gospodarske politike in instrumenti za njihovo izvajanje, kot so metode za ekonomsko napovedovanje ter pripravo strateških političnih dokumentov, da bi se okrepilo oblikovanje politik v Republiki Moldaviji v skladu z načeli in praksami EU; ter

(c)

izmenjava strokovnega znanja na makroekonomskem in makrofinančnem področju, vključno z javnimi financami, razvojem in zakonodajo finančnega sektorja, monetarnimi in tečajnimi politikami in okviri, zunanjo finančno pomočjo in ekonomsko statistiko.

2.   Sodelovanje bo vključevalo tudi izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem Evropske ekonomske in monetarne unije.

Člen 26

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 3

Pravo družb, računovodstvo in revizija in upravljanje podjetij

Člen 27

1.   Ob priznavanju pomembnosti učinkovitega sklopa pravil in praks na področjih prava družb in upravljanja podjetij ter računovodstva in revizije, da se vzpostavi dobro delujoče tržno gospodarstvo in spodbudi trgovina, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali pri:

(a)

varstvu delničarjev, upnikov in drugih zainteresiranih strani v skladu s pravili EU na tem področju;

(b)

uvajanju ustreznih mednarodnih standardov na nacionalni ravni ter postopnem približevanju pravil Republike Moldavije pravilom EU na področju računovodstva in revizije; ter

(c)

nadaljnjem razvoju politike upravljanja podjetij v skladu z mednarodnimi standardi ter postopnem približevanju pravil Republike Moldavije pravilom EU in priporočili na tem področju.

2.   Relevantna pravila in priporočila EU so navedena v Prilogi II k temu sporazumu.

Člen 28

Pogodbenici si prizadevata za izmenjavo informacij in strokovnega znanja glede obstoječih sistemov in ustreznega novega razvoja na teh področjih. Poleg tega si bosta pogodbenici prizadevali izboljšati izmenjavo informacij med poslovnimi registri držav članic in nacionalnim registrom družb Republike Moldavije.

Člen 29

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 30

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge II k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 4

Zaposlovanje, socialna politika in enake moŽnosti

Člen 31

Pogodbenici bosta okrepili dialog in sodelovanje pri spodbujanju Agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), politiki zaposlovanja, zdravju in varnosti pri delu, socialnem dialogu, socialni zaščiti, socialni vključenosti, enakosti spolov in nediskriminaciji in socialnih pravicah ter tako prispevali k spodbujanju ustvarjanja več in boljših delovnih mest, zmanjševanju revščine, večji socialni koheziji, trajnostnemu razvoju in boljši kakovosti življenja.

Člen 32

Sodelovanje na podlagi izmenjave informacij in dobrih praks lahko obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij:

(a)

odpravljanje revščine in povečanje socialne kohezije;

(b)

politika zaposlovanja za zagotovitev novih in boljših delovnih mest z dostojnimi delovnimi pogoji, tudi za zmanjšanje neformalnega gospodarstva in neprijavljenega dela;

(c)

spodbujanje aktivnih ukrepov na trgu dela in učinkovite službe za zaposlovanje za posodobitev trgov dela in prilagoditev potrebam trgov dela;

(d)

spodbujanje bolj vključujočih trgov dela in sistemov socialne varnosti, ki vključujejo prikrajšane osebe, vključno z invalidnimi osebami in pripadniki manjšin;

(e)

učinkovito upravljanje delovne migracije z namenom krepitve njenega pozitivnega vpliva na razvoj;

(f)

enake možnosti z namenom krepitve enakosti spolov in zagotavljanja enakih možnosti za ženske in moške ter boj proti diskriminaciji zaradi katerega koli razloga;

(g)

socialna politika, namenjena okrepitvi ravni socialne zaščite, vključno s socialno pomočjo in socialnim zavarovanjem, ter prenova sistemov socialne zaščite z vidika kakovosti, dostopnosti in finančne vzdržnosti;

(h)

spodbujanje sodelovanja socialnih partnerjev in spodbujanje socialnega dialoga, vključno s krepitvijo zmogljivosti vseh relevantnih zainteresiranih strani; ter

(i)

zagotavljanje zdravja in varnosti pri delu.

Člen 33

Pogodbenici spodbujata vključenost vseh relevantnih zainteresiranih strani, vključno z organizacijami civilne družbe in zlasti socialnimi partnerji, pri razvoju politik in reformah v Republiki Moldaviji ter v sodelovanju med pogodbenicami v okviru tega sporazuma.

Člen 34

Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja glede zadev zaposlovanja in socialne politike v vseh relevantnih regionalnih, večstranskih in mednarodnih forumih in organizacijah.

Člen 35

Pogodbenici spodbujata družbeno odgovornost podjetij in odgovornost ter spodbujata uporabo odgovornih poslovnih praks, kakršne spodbujajo tudi pobuda ZN za družbeno odgovornost (UN Global Compact) in tristranska deklaracija o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko MOD.

Člen 36

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 37

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge III k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 5

Varstvo potrošnikov

Člen 38

Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in pri doseganju združljivosti med njunimi sistemi za varstvo potrošnikov.

Člen 39

Da bi dosegli te cilje, lahko to sodelovanje po potrebi zajema:

(a)

prizadevanje za približanje potrošniške zakonodaje, ki temelji na prednostnih nalogah iz Priloge IV tega sporazuma, ob izogibanju oviram za trgovino, da se potrošnikom zagotovi prava izbira;

(b)

spodbujanje izmenjave informacij o sistemih varstva potrošnikov, vključno s potrošniško zakonodajo in njenim uveljavljanjem, varnostjo potrošniških izdelkov, vključno z nadzorom trga, potrošniškimi orodji in sistemi za izmenjavo informacij, izobraževanjem potrošnikov in krepitvijo njihove moči ter pravnimi sredstvi za potrošnike, ter prodajnimi pogodbami in pogodbami za izvajanje storitev med gospodarskimi subjekti in potrošniki;

(c)

spodbujanje dejavnosti usposabljanja za upravne uslužbence in druge predstavnike interesov potrošnikov; ter

(d)

spodbujanje razvoja neodvisnih potrošniških zvez, vključno z nevladnimi potrošniškimi organizacijami, in navezovanja stikov med predstavniki potrošnikov ter sodelovanje organov z nevladnimi organizacijami na področju varstva potrošnikov.

Člen 40

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge IV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 6

Statistika

Člen 41

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede statističnih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju zagotavljanja pravočasnih, mednarodno primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov. Pričakuje se, da bodo trajnostni, učinkoviti in strokovno neodvisni nacionalni statistični sistemi zagotovili informacije, ki so pomembne za državljane, podjetja in nosilce odločanja v EU in Republiki Moldaviji, saj jim bodo omogočali sprejemanje premišljenih odločitev na tej podlagi. Nacionalni statistični sistem bi moral spoštovati temeljna načela uradne statistike ZN ter upoštevati pravni red EU na področju statistike, vključno s Kodeksom ravnanja evropske statistike, da bi se uskladil z evropskimi merili in standardi.

Člen 42

Nameni sodelovanja so:

(a)

nadaljnja okrepitev zmogljivosti nacionalnega statističnega sistema s poudarkom na zdravi pravni podlagi, pripravi ustreznih podatkov in metapodatkov, politiki razširjanja in prijaznosti do uporabnika ob upoštevanju različnih skupin uporabnikov, vključno z javnim in zasebnim sektorjem, akademsko skupnostjo in drugimi uporabniki;

(b)

postopna uskladitev statističnega sistema Republike Moldavije z evropskim statističnim sistemom;

(c)

prilagoditev zagotavljanja podatkov EU, pri čemer se upošteva uporaba relevantnih mednarodnih in evropskih metodologij, vključno s klasifikacijami;

(d)

krepitev strokovne in upravne zmogljivosti osebja nacionalnih statističnih uradov, da se omogoči uporaba statističnih standardov EU in prispeva k razvoju statističnega sistema Republike Moldavije;

(e)

izmenjava izkušenj med pogodbenicama glede razvoja statističnega znanja in izkušenj; ter

(f)

spodbujanje celostnega obvladovanja kakovosti vseh postopkov priprave statističnih podatkov in njihovega razširjanja.

Člen 43

Pogodbenici sodelujeta v okviru evropskega statističnega sistema, v katerem je Eurostat evropski statistični organ. To sodelovanje se med drugim osredotoči na:

(a)

demografske statistike, vključno s popisi in socialno statistiko;

(b)

kmetijske statistike, vključno s popisi kmetijstva in okoljsko statistiko;

(c)

poslovne statistike, vključno s poslovnimi registri in uporabo upravnih virov za statistične namene;

(d)

makroekonomsko statistiko, vključno z nacionalnimi računi, statistiko zunanje trgovine in statistiko tujih neposrednih naložb;

(e)

energetsko statistiko, vključno z bilancami;

(f)

regionalno statistiko; ter

(g)

horizontalne dejavnosti, vključno s statistično klasifikacijo, obvladovanjem kakovosti, usposabljanjem, razširjanjem in uporabo sodobnih informacijskih tehnologij.

Člen 44

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter razvijata svoje sodelovanje, pri čemer upoštevata že pridobljene izkušnje iz reform statističnih sistemov v okviru različnih programov pomoči. Prizadevanja je treba usmeriti k nadaljnjemu usklajevanju s pravnim redom EU na področju statistike, in sicer na podlagi nacionalne strategije za razvoj statističnega sistema Republike Moldavije, ob upoštevanju razvoja evropskega statističnega sistema. Poudarek postopka priprave statističnih podatkov je na nadaljnjem razvoju vzorčnih raziskav in uporabi upravnih evidenc ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju obremenitve poročanja. Podatki so relevantni za oblikovanje in spremljanje politik na ključnih področjih družbenega in gospodarskega življenja.

Člen 45

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja. Dejavnosti v okviru evropskega statističnega sistema, vključno z usposabljanjem, bi morale biti v čim večji možni meri odprte za udeležbo Republike Moldavije.

Člen 46

1.   Pogodbenici si prizadevata oblikovati program postopnega približevaanja zakonodaje Republike Moldavije pravnemu redu EU na področju statistike in ga redno revidirati.

2.   Pravni red EU na področju statistike je določen v letno posodobljeni zbirki statističnih zahtev (Statistical Requirements Compendium), ki jo pogodbenici upoštevata, kakršna je priložena temu sporazumu (Priloga V).

POGLAVJE 7

Upravljanje javnih financ: proračunska politika, notranji nadzor, finančna inšpekcija in zunanja revizija

Člen 47

Sodelovanje na področju, ki ga zajema to poglavje, se bo osredotočalo na izvajanje mednarodnih standardov ter dobro prakso EU na tem področju, navedeno pa bo prispevalo k razvoju sodobnega sistema upravljanja javnih financ v Republiki Moldaviji, ki bo združljiv s temeljnimi načeli preglednosti, odgovornosti, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti na ravni EU in v svetovnem merilu.

Člen 48

Proračunski in računovodski sistemi

Pogodbenici sodelujeta na področju:

(a)

izboljšanja in sistematizacije regulativnih dokumentov o proračunskih in računovodskih sistemih, sistemu državne blagajne in sistemih poročanja ter njihovi uskladitvi na podlagi mednarodnih standardov, tudi ob upoštevanju dobre prakse v javnem sektorju EU;

(b)

neprekinjenega razvoja večletnega načrtovanja proračuna in usklajevanja z dobro prakso EU;

(c)

preučevanja praks evropskih držav na področju medproračunskih odnosov, da bi se na tem področju uvedle izboljšave v Republiki Moldaviji;

(d)

spodbujanja približevanja postopkov javnega naročanja obstoječim praksam v EU; ter

(e)

izmenjave informacij, izkušenj in dobre prakse, med drugim z izmenjavo osebja in skupnim usposabljanjem na tem področju.

Člen 49

Notranji nadzor, finančna inšpekcija in zunanja revizija

Pogodbenici sodelujeta tudi na področju:

(a)

nadaljnjega izboljšanja sistema notranjega nadzora (vključno s funkcionalno neodvisno funkcijo notranje revizije) za organe na državni in lokalni ravni prek usklajevanja s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi in metodologijami ter dobre prakse EU;

(b)

razvoja ustreznega sistema finančne inšpekcije, ki bo dopolnil funkcijo notranje revizije, ne da bi se ta podvajala, ter zagotovil primerni obseg nadzora nad prihodki in odhodki vlade v prehodnem obdobju in po njem;

(c)

učinkovitega sodelovanja med akterji na področju upravljanja in nadzora financ, revizije in inšpekcije in akterji na področju proračuna, državne blagajne in računovodstva, da se spodbuja razvoj upravljanja;

(d)

krepitve kompetenc centralne enote za usklajevanje notranjega nadzora javnih financ;

(e)

izvajanja mednarodno sprejetih standardov zunanje revizije Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij; ter

(f)

izmenjave informacij, izkušenj in dobre prakse, med drugim z izmenjavo osebja in skupnim usposabljanjem na tem področju.

Člen 50

Boj proti goljufijam in korupciji

Pogodbenici sodelujeta tudi na področju:

(a)

izmenjave informacij, izkušenj in dobrih praks;

(b)

izboljšanja metod, namenjenih boju proti goljufijam in korupciji ter njihovemu preprečevanju na področjih, ki jih zajema to poglavje, vključno s sodelovanjem med ustreznimi upravnimi organi; ter

(c)

zagotavljanja učinkovitega sodelovanja z relevantnimi institucijami in organi EU v primeru pregledov na kraju samem, inšpekcijskih pregledov in revizij v zvezi z upravljanjem in nadzorom nad sredstvi EU, v skladu z relevantnimi pravili in postopki.

Člen 51

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 8

Obdavčitev

Člen 52

Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi dobrega upravljanja na davčnem področju, da bi še izboljšali medsebojne gospodarske odnose, trgovino, naložbe in lojalno konkurenco.

Člen 53

Kar zadeva člen 52 tega sporazuma, pogodbenici priznavata načela dobrega upravljanja na davčnem področju, tj. načela preglednosti, izmenjave informacij in lojalne davčne konkurence, kot jih sprejemajo države članice na ravni EU, in se zavezujeta k njihovemu izvajanju. Pogodbenici bosta zato brez poseganja v pristojnosti EU in držav članic izboljšali mednarodno sodelovanje na davčnem področju, olajšali pobiranje zakonitih davčnih prihodkov in razvili ukrepe za učinkovito izvajanje zgoraj navedenih načel.

Člen 54

Pogodbenici razširita in okrepita sodelovanje za izboljšanje in razvoj davčnega sistema in davčne uprave Republike Moldavije, vključno z okrepitvijo zmožnosti za pobiranje davkov in nadzor nad njimi, pri čemer dajeta poseben poudarek postopkom za vračilo davka na dodano vrednost, da se prepreči kopičenje zaostalih plačil, zagotovi učinkovito pobiranje davkov ter okrepi boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam. Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja in izmenjavo izkušenj pri boju proti davčnim goljufijam, zlasti sistemskim davčnim utajam davka na dodano vrednost (t. i. davčnim vrtiljakom).

Člen 55

Pogodbenici razvijeta svoje sodelovanje in uskladita politike na področju ukrepanja in boja proti goljufijam in tihotapljenju trošarinskih izdelkov. V to sodelovanje bo med drugim spadalo čim večje postopno približevanje stopenj trošarine za tobačne izdelke, pri čemer je treba upoštevati omejitve zaradi regionalnih razmer, vključno z dialogom na regionalni ravni in v skladu z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom iz leta 2003. Pogodbenici si za ta namen prizadevata okrepiti sodelovanje z ozirom na regionalne razmere.

Člen 56

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 57

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge VI k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 9

Finančne storitve

Člen 58

Ob priznavanju pomena učinkovitega sklopa pravil in praks na področju finančnih storitev za vzpostavitev dobro delujočega tržnega gospodarstva in vzdrževanje trgovinske izmenjave med pogodbenicama, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali na področju finančnih storitev v skladu z naslednjimi cilji:

(a)

podpiranje procesa prilagajanja predpisov za finančne storitve potrebam odprtega tržnega gospodarstva;

(b)

zagotavljanje učinkovite in primerne zaščite vlagateljev in drugih uporabnikov finančnih storitev;

(c)

zagotavljanje stabilnosti in celovitosti finančnega sistema Republike Moldavije v celoti;

(d)

spodbujanje sodelovanja med različnimi akterji finančnega sistema, vključno z regulatorji in nadzorniki; ter

(e)

zagotavljanje neodvisnega in učinkovitega nadzora.

Člen 59

1.   Pogodbenici spodbujata sodelovanje med relevantnimi regulativnimi in nadzornimi organi, vključno z izmenjavo informacij, strokovnega znanja o finančnih trgih in drugih podobnih ukrepih.

2.   Posebna pozornost se nameni razvoju upravnih zmogljivosti takih organov, tudi z izmenjavami osebja in skupnim usposabljanjem.

Člen 60

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 61

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVIII-A k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 10

Industrijska in podjetniška politika

Člen 62

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede industrijske in podjetniške politike, s čimer izboljšujeta poslovno okolje za vse gospodarske subjekte, pri čemer dajeta poseben poudarek malim in srednjim podjetjem. Z okrepljenim sodelovanjem naj bi se izboljšal upravni in regulativni okvir za podjetja EU in podjetja Republike Moldavije, ki poslujejo v EU in Republiki Moldaviji, temeljil pa naj bi na politiki EU za mala in srednja podjetja in industrijski politiki EU, pri čemer bi se upoštevali mednarodno priznana načela in prakse na tem področju.

Člen 63

V ta namen pogodbenici sodelujeta, da bi:

(a)

izvedli strategije za razvoj malih in srednjih podjetij, ki temeljijo na načelih pobude „Small Business Act for Europe“, ter spremljali proces izvajanja prek rednega poročanja in dialoga. To sodelovanje bo vključevalo tudi poudarek na mikro podjetjih, ki so izredno pomembna za gospodarstvi EU in Republike Moldavije;

(b)

oblikovali boljše okvirne pogoje, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks, ter tako prispevali k izboljšanju konkurenčnosti. To sodelovanje bo vključevalo upravljanje strukturnih sprememb (prestrukturiranje), razvoj javno-zasebnih partnerstev ter okoljska in energetska vprašanja, kot sta energetska učinkovitost in čistejša proizvodnja;

(c)

poenostavili in racionalizirali predpise in regulativne prakse s posebnim poudarkom na izmenjavi dobrih praks glede normativnih tehnik, vključno z načeli EU;

(d)

spodbudili razvoj inovacijske politike, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks glede komercializacije raziskav in razvoja (vključno s podpornimi instrumenti za podjetja v začetni fazi poslovanja na podlagi tehnologije), razvoja grozdov in dostopa do financiranja;

(e)

spodbudili pogostejše stike med podjetji EU in podjetji Republike Moldavije ter med temi podjetji ter organi EU in Republike Moldavije;

(f)

podprli uvedbo dejavnosti za spodbuditev izvoza v Republiko Moldavijo; ter

(g)

olajšali modernizacijo in prestrukturiranje industrije Republike Moldavije v nekaterih sektorjih.

Člen 64

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja. Pri tem bodo sodelovali tudi predstavniki podjetij EU in Republike Moldavije.

POGLAVJE 11

Rudarstvo in surovine

Člen 65

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju rudarstva in trgovine s surovinami, da bi spodbudili vzajemno razumevanje, izboljšanje poslovnega okolja, izmenjavo informacij in sodelovanje glede neenergetskih vprašanj, povezanih zlasti z rudarjenjem kovinskih rud in industrijskih mineralov.

Člen 66

V ta namen se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)

izmenjava informacij med pogodbenicama o razvoju v njunih sektorjih rudarstva in surovin;

(b)

izmenjava informacij o zadevah, povezanih s trgovino s surovinami, z namenom spodbujanja dvostranskih izmenjav;

(c)

izmenjava informacij in dobrih praks v povezavi s trajnostnim razvojem vidikov rudarstva; ter

(d)

izmenjava informacij in dobrih praks v povezavi z usposabljanjem, spretnostmi in varnostjo v rudarstvu.

POGLAVJE 12

Kmetijstvo in razvoj podeŽelja

Člen 67

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja, zlasti s postopnim približevanjem politik in zakonodaje.

Člen 68

Sodelovanje med pogodbenicama na področju kmetijstva in razvoja podeželja med drugim zajema naslednja področja:

(a)

omogočanje vzajemnega razumevanja politik razvoja kmetijstva in podeželja;

(b)

krepitev upravnih zmogljivosti na centralni in lokalni ravni za načrtovanje, ocenjevanje in izvajanje politik v skladu s predpisi in dobrimi praksami EU;

(c)

spodbujanje modernizacije in trajnosti kmetijske proizvodnje;

(d)

izmenjava znanj in dobrih praks glede politik razvoja podeželja, da se spodbudi gospodarska blaginja podeželskih skupnosti;

(e)

izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja ter učinkovitosti in preglednosti na trgih;

(f)

spodbujanje politik kakovosti in njihovih nadzornih mehanizmov, zlasti z geografskimi označbami in ekološkim kmetijstvom;

(g)

razširjanje znanja in spodbujanje izvajanja svetovalnih storitev pri kmetijskih proizvajalcih; ter

(h)

spodbujanje uskladitve vprašanj, obravnavanih v okviru mednarodnih organizacij, katerih članici sta obe pogodbenici.

Člen 69

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 70

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge VII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 13

Ribiška in pomorska politika

Oddelek 1

Ribiška politika

Člen 71

Pogodbenici razvijata in krepita svoje sodelovanje o vprašanjih, ki zajemajo ribištvo in gospodarjenje z morjem, pri čemer razvijata tesnejše dvostransko in večstransko sodelovanje v sektorju ribištva. Pogodbenici prav tako spodbujata integriran pristop k vprašanjem ribištva in trajnostni razvoj ribištva.

Člen 72

Pogodbenici sprejemata skupne ukrepe, si izmenjujeta informacije ter druga drugo podpirata, da bi spodbujali:

(a)

dobro upravljanje in dobre prakse v upravljanju ribolova, da bi se zagotovila ohranjanje in upravljanje ribjih staležev na trajnosten način in na osnovi ekosistemskega pristopa;

(b)

odgovoren ribolov in upravljanje ribištva, ki je skladno z načeli trajnostnega razvoja, da se ohrani zdravje ribjih staležev in ekosistemov; ter

(c)

sodelovanje v okviru ustreznih regionalnih organizacij, ki so odgovorne za upravljanje in ohranjanje živih vodnih virov.

Člen 73

Pogodbenici podpirata pobude, kot sta medsebojna izmenjava izkušenj in zagotavljanje podpore, namenjene zagotovitvi izvajanja trajnostne ribiške politike, vključno z:

(a)

upravljanjem virov ribištva in ribogojstva;

(b)

inšpekcijami in nadzorom ribolovnih dejavnosti ter razvojem ustreznih upravnih in pravosodnih struktur, ki bodo omogočale uporabo primernih ukrepov;

(c)

zbiranjem podatkov o ulovu, iztovarjanju ter bioloških in gospodarskih podatkov;

(d)

izboljšanjem učinkovitosti trgov, zlasti s spodbujanjem organizacij proizvajalcev, zagotavljanjem informacij potrošnikom in z uporabo standardov trženja in sledljivosti; ter

(e)

oblikovanjem strukturne politike za ribiški sektor s posebnim poudarkom na trajnostnem razvoju ribiških območij, ki so opredeljena kot območja z jezersko obalo ali kot območja, ki vključujejo ribnike ali rečni izliv, in z znatnim deležem zaposlenosti v ribiškem sektorju.

Oddelek 2

Pomorska politika

Člen 74

Ob upoštevanju sodelovanja pri politikah na področju ribištva, prevoza, okolja in drugih politikah o morju pogodbenici po potrebi razvijata tudi sodelovanje in vzajemno podporo v zvezi s pomorskimi vprašanji, zlasti tako, da na relevantnih mednarodnih pomorskih forumih dejavno podpirata integriran pristop k pomorskim zadevam in dobremu upravljanju v črnomorski regiji.

Člen 75

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 14

Sodelovanje na področju energetike

Člen 76

Pogodbenici soglašata, da bosta nadaljevali trenutno sodelovanje na področju energetike, ki temelji na načelih partnerstva, vzajemnega interes, preglednosti in predvidljivosti. Cilji tega sodelovanja pa bi morali biti energetska učinkovitost, integracija trga in regulativno zbliževanje v energetskem sektorju, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi konkurenčnosti in dostopa do varne, okoljsko trajnostne in cenovno dostopne energije, tudi v okviru določb Pogodbe o energetski skupnosti.

Člen 77

V sodelovanje bodo med drugim zajeta naslednja področja in cilji:

(a)

energetske strategije in politike;

(b)

razvoj konkurenčnih, preglednih in nediskriminatornih energetskih trgov v skladu s standardi EU, vključno z obveznostmi iz Pogodbe o energetski skupnosti, prek zakonodajnih reform in udeležbe v regionalnem sodelovanju na področju energetike;

(c)

razvoj privlačnega in stabilnega naložbenega okolja z ureditvijo institucionalnih, pravnih, fiskalnih in drugih pogojev;

(d)

energetska infrastruktura, vključno s projekti v skupnem interesu, da se zagotovi diverzifikacija virov energije, dobaviteljev ter transportnih poti na gospodaren in okolju prijazen način, med drugim s spodbujanjem naložb, financiranih s posojili in nepovratnimi sredstvi;

(e)

povečanje in okrepitev dolgoročne stabilnosti in zanesljivosti oskrbe in trgovine z energijo, njenega tranzita in prevoza v obojestransko korist in brez diskriminacije v skladu z mednarodnimi pravili in pravili EU;

(f)

spodbujanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo, med drugim prek energetske učinkovitosti stavb ter razvoja in podpore obnovljivi energiji na gospodaren in okolju prijazen način;

(g)

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s pomočjo projektov energetske učinkovitosti in pridobivanja energije iz obnovljivih virov;

(h)

znanstveno in tehnično sodelovanje ter izmenjava informacij za razvoj in izboljšanje tehnologij za proizvodnjo in transport energije ter njeno dobavo in končno rabo s posebnim poudarkom na energetsko učinkovitih in okolju prijaznih tehnologijah; ter

(i)

sodelovanje, za katerega si je mogoče prizadevati na področju jedrske varnosti, zaščite in varstva pred sevanjem v skladu z načeli in standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) ter relevantnih mednarodnih pogodb in konvencij, sklenjenih v okviru MAAE, ter po potrebi v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 78

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 79

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge VIII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 15

Prevoz

Člen 80

Pogodbenici:

(a)

širita in krepita sodelovanje na področju prevoza, da bi prispevali k razvoju trajnostnih prevoznih sistemov;

(b)

spodbujata učinkovite, varne in zanesljive prevoze, pa tudi intermodalnost in interoperabilnost prometnih sistemov; ter

(c)

si prizadevata za krepitev glavnih prevoznih povezav med ozemljema.

Člen 81

V sodelovanje bodo med drugim zajeta naslednja področja:

(a)

razvoj trajnostne nacionalne prevozne politike, ki bo zajemala vse vrste prevoza, zlasti da se zagotovijo učinkoviti, varni in zanesljivi prevozni sistemi in se spodbudi vključevanje teh vidikov s področja prevoza na druga področja;

(b)

razvoj sektorskih strategij ob upoštevanju nacionalnih prometnih politik (vključno s pravnimi zahtevami za posodobitev tehnične opreme in prevoznih voznih parkov za izpolnitev najvišjih mednarodnih standardov) na področju cestnega, železniškega, letalskega prometa, prometa po notranjih vodah in intermodalnosti, vključno s časovnimi razporedi in mejniki za izvajanje, upravnimi odgovornostmi in načrti financiranja;

(c)

izboljšanje infrastrukturne politike, da se bolje opredelijo in ovrednotijo infrastrukturni projekti za različne vrste prevoza,

(d)

razvoj strategij financiranja, ki se osredotočajo na vzdrževanje, omejitve zmogljivosti in manjkajoče povezovalne infrastrukture, ter aktiviranje in spodbujanje sodelovanja zasebnega sektorja pri projektih na področju prevoza;

(e)

pristop k relevantnim mednarodnim organizacijam in sporazumom na področju prevoza, vključno s postopki za zagotavljanje doslednega izvajanja in učinkovitega uveljavljanja mednarodnih sporazumov in konvencij o prevozu;

(f)

znanstveno in tehnično sodelovanje ter izmenjava informacij za razvoj in izboljšanje tehnologij v prevozu, kot so inteligentni prevozni sistemi; ter

(g)

spodbujanje uporabe inteligentnih prometnih sistemov in informacijske tehnologije pri upravljanju in delovanju vseh vrst prevoza ter podpora intermodalnosti in sodelovanje pri uporabi vesoljskih sistemov in komercialnih aplikacij, ki lajšajo prevoz.

Člen 82

1.   Namen sodelovanja je tudi izboljšati pretok potnikov in blaga ter povečati pretočnost prevoznih tokov med Republiko Moldavijo, EU in tretjimi državami v regiji, in sicer z odstranitvijo upravnih, tehničnih in drugih ovir, izboljšanjem prevoznih omrežij in posodobitvijo infrastrukture, zlasti na glavni osi med pogodbenicama. To sodelovanje vključuje ukrepe za lažji prehod meja.

2.   Sodelovanje zajema izmenjavo informacij in skupne dejavnosti:

(a)

na regionalni ravni, zlasti ob upoštevanju in z vključitvijo napredka, doseženega v okviru raznih sporazumov o regionalnem prometnem sodelovanju, kot so Prometni koridor Evropa-Kavkaz-Azija (TRACECA), sodelovanje na področju prometa v okviru vzhodnega partnerstva in druge pobude na področju prometa; ter

(b)

na mednarodni ravni, vključno z ozirom na mednarodne prometne organizacije ter mednarodne sporazume in konvencije, ki sta jih pogodbenici ratificirali, in v okviru različnih prometnih agencij EU.

Člen 83

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 84

Pogodbenici bosta sodelovali pri izboljšanju prometnih povezav v skladu z določbami iz Priloge IX k temu sporazumu.

Člen 85

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge X in Priloge XXVIII-D k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 16

Okolje

Člen 86

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede okoljskih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju trajnostnega razvoja in bolj zelenega gospodarstva. Po pričakovanjih naj bi imelo okrepljeno varstvo okolja koristi za državljane in podjetja v EU in Republiki Moldaviji, med drugim bi se izboljšalo javno zdravje, ohranjali naravni viri, povečala gospodarska in okoljska učinkovitost ter zagotovilo vključevanje okolja v druga področja politik, uporaba sodobnih čistejših tehnologij pa bi prispevala k bolj trajnostnim načinom proizvodnje. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med pogodbenicama na področju varstva okolja in s tem povezanimi večstranskimi sporazumi.

Člen 87

Sodelovanje je namenjeno ohranjanju in varstvu okolja, izboljšanju in obnavljanju njegove kakovosti, varovanju zdravja ljudi, trajnostni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalne ali globalne okoljske problematike, tudi na področjih:

(a)

okoljskega upravljanja in horizontalnih vprašanj, vključno z oceno vpliva na okolje in strateško presojo vplivov na okolje, izobraževanjem in usposabljanjem, okoljsko odgovornostjo, bojem proti okoljskemu kriminalu, čezmejnemu sodelovanju, dostopom do okoljskih informacij, postopki sprejemanja odločitev ter učinkovitimi upravnimi in sodnimi postopki pregleda;

(b)

kakovosti zraka;

(c)

kakovosti vode in gospodarjenja z vodnimi viri, vključno z obvladovanjem poplavne ogroženosti, pomanjkanjem vode in sušo;

(d)

ravnanja z odpadki in gospodarjenja z viri ter pošiljk odpadkov;

(e)

varstva narave, vključno z ohranjanjem in zaščito biološke in krajinske raznovrstnosti;

(f)

industrijskega onesnaževanja in industrijskih nesreč;

(g)

kemikalij;

(h)

obremenitve s hrupom;

(i)

varstva tal;

(j)

mestnega in podeželskega okolja;

(k)

okoljskih dajatev in davkov;

(l)

spremljanja in sistemov okoljskih informacij;

(m)

nadzora in izvrševanja; ter

(n)

ekoinovacij, vključno z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami.

Člen 88

Pogodbenici med drugim:

(a)

izmenjujeta informacije ter strokovno znanje in izkušnje;

(b)

izvajata skupne raziskovalne dejavnosti in si izmenjujeta informacije o čistejših tehnologijah;

(c)

načrtujeta obravnavo industrijskih nesreč in nevarnosti takih nesreč;

(d)

izvajata skupne dejavnosti na regionalni in mednarodni ravni, tudi kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih ratificirali, in po potrebi skupne dejavnosti v okviru relevantnih agencij.

Pogodbenici namenjata posebno pozornost čezmejnim vprašanjem in regionalnemu sodelovanju.

Člen 89

V sodelovanje so med drugim zajeti naslednji cilji:

(a)

razvoj celovite okoljske strategije, v katero bodo vključene načrtovane institucionalne reforme (s časovnimi razporedi) za zagotovitev izvajanja in uveljavljanja okoljske zakonodaje; delitev pristojnosti za upravljanje okolja na nacionalni, regionalni in občinski ravni; postopki odločanja in izvajanje odločitev; postopki spodbujanja vključevanja okoljskih vprašanj v druga področja; spodbujanje ukrepov za zeleno gospodarstvo in ekoinovacij, opredelitev potrebnih človeških in finančnih virov ter preglednega mehanizma; ter

(b)

razvoj sektorskih strategij za kakovost zraka; kakovost vode in gospodarjenje z viri; ravnanje z odpadki in gospodarjenje z viri; biološka raznovrstnost in varovanje narave; industrijsko onesnaževanje in industrijske nesreče ter kemikalije, obremenitev s hrupom, varstvo tal, mestno in podeželsko okolje, ekoinovacije, vključno z jasno opredeljenimi časovnimi razporedi in mejniki za izvajanje, upravnimi odgovornostmi in strategijami financiranja za naložbe v infrastrukturo in tehnologijo.

Člen 90

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 91

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XI k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 17

Podnebni ukrepi

Člen 92

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje pri boju proti podnebnim spremembam. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med dvostranskimi in večstranskimi zavezami na tem področju.

Člen 93

S sodelovanjem se spodbujajo ukrepi na domači, regionalni in mednarodni ravni, tudi na naslednjih področjih:

(a)

blažitev podnebnih sprememb;

(b)

prilagajanje podnebnim spremembam;

(c)

trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida;

(d)

raziskave, razvoj, predstavitev, uporaba in razširjanje varnih in trajnostnih nizkoogljičnih in prilagoditvenih tehnologij;

(e)

vključitev podnebnih vprašanj v sektorske politike; ter

(f)

ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje.

Člen 94

Pogodbenici med drugim:

(a)

izmenjujeta informacije ter strokovno znanje in izkušnje;

(b)

izvajata skupne raziskovalne dejavnosti in si izmenjujeta informacije o čistejših tehnologijah;

(c)

izvajata skupne dejavnosti na regionalni in mednarodni ravni, tudi kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih ratificirali, in po potrebi skupne dejavnosti v okviru relevantnih agencij.

Pogodbenici namenjata posebno pozornost čezmejnim vprašanjem in regionalnemu sodelovanju.

Člen 95

V sodelovanje bosta med drugim zajeta razvoj in izvajanje:

(a)

celovite podnebne strategije in akcijskega načrta za dolgoročno ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje;

(b)

ocen ogroženosti in prilagajanja;

(c)

nacionalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam;

(d)

nizkoogljične razvojne strategije;

(e)

dolgoročnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

(f)

ukrepov za pripravo na trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida;

(g)

ukrepov za spodbujanje prenosa tehnologije na podlagi ocene tehnoloških potreb;

(h)

ukrepov za vključitev podnebnih vprašanj v sektorske politike; ter

(i)

ukrepov v povezavi s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč.

Člen 96

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 97

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 18

Informacijska družba

Člen 98

Pogodbenici krepita sodelovanje glede razvoja informacijske družbe v korist državljanov in podjetij, in sicer prek široke razpoložljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije ter prek boljše kakovosti storitev po dostopnih cenah. Namen tega sodelovanja bi morali biti lažji dostop do trgov elektronskih komunikacij, spodbujanje konkurence in naložbe v sektor ter spodbujanje razvoja spletnih javnih storitev.

Člen 99

V sodelovanje so lahko zajeta naslednja področja:

(a)

izmenjava informacij in dobrih praks pri izvajanju nacionalnih strategij za informacijsko družbo, med drugim vključno s pobudami, ki so namenjene spodbujanju širokopasovnega dostopa, izboljšanju varnosti omrežja in razvoju spletnih javnih storitev;

(b)

izmenjava informacij, dobrih praks in izkušenj za spodbujanje razvoja celovitega regulativnega okvira za elektronske komunikacije, zlasti okrepitev upravne zmogljivosti nacionalne uprave ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pa tudi neodvisnega regulativnega organa za spodbujanje boljše rabe virov spektra in interoperabilnosti omrežij v Republiki Moldaviji ter med Republiko Moldavijo in EU;

(c)

spodbujanje uporabe orodij IKT za boljše upravljanje, e-učenje in raziskave, javno zdravstveno varstvo, digitalizacijo kulturne dediščine, razvoj digitalnih-vsebin in elektronskega poslovanja; ter

(d)

krepitev ravni varstva osebnih podatkov ter varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij.

Člen 100

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje med regulativnimi organi EU in nacionalnimi regulativnimi organi Republike Moldavije na področju elektronskih komunikacij. Pogodbenici bosta prav tako upoštevali sodelovanje na drugih relevantnih področjih, tudi v okviru regionalnih pobud.

Člen 101

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

Člen 102

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVIII-B k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 19

Turizem

Člen 103

Pogodbenici sodelujeta na področju turizma, da bi pospešili razvoj konkurenčne in trajnostne turistične panoge kot vira gospodarske rasti in krepitve moči, zaposlovanja in deviznega poslovanja.

Člen 104

Sodelovanje na dvostranski, regionalni in evropski ravni bi temeljilo na naslednjih načelih:

(a)

spoštovanju integritete in interesov lokalnih skupnosti, zlasti na podeželju;

(b)

pomenu kulturne dediščine; ter

(c)

pozitivnih interakcijah med turizmom in ohranjanjem okolja.

Člen 105

Sodelovanje se osredotoči na naslednje teme:

(a)

izmenjavo informacij, dobrih praks, izkušenj ter prenos strokovnega znanja in izkušenj, vključno z inovativnimi tehnologijami;

(b)

vzpostavitev strateškega partnerstva med interesi javnosti, zasebnikov in skupnosti, da se zagotovi trajnostni razvoj turizma;

(c)

spodbujanje in razvoj turističnih produktov in trgov, infrastrukture, človeških virov ter institucionalnih struktur pa tudi opredelitve in odprave ovir za potovalne storitve;

(d)

razvoj in izvajanje učinkovitih politik in strategij, vključno s primernimi pravnimi, upravnimi in finančnimi vidiki;

(e)

turistično usposabljanje in izgradnjo zmogljivosti za izboljšanje standardov storitev; ter

(f)

razvoj in spodbujanje turizma, ki temelji na skupnosti.

Člen 106

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 20

Regionalni razvoj, čezmejno in medregionalno sodelovanje

Člen 107

1.   Pogodbenici spodbujata vzajemno razumevanje in dvostransko sodelovanje na področju regionalne politike, vključno z metodami oblikovanja in izvajanja regionalnih politik, upravljanjem na več ravneh in partnerstvom, s posebnim poudarkom na razvoju zapostavljenih območij in teritorialnem sodelovanju, da bi vzpostavili komunikacijske kanale ter okrepili izmenjavo informacij in izkušenj med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, socialno-ekonomskimi akterji in civilno družbo.

2.   Zlasti pogodbenici sodelujeta z namenom usklajevanja prakse Republike Moldavije z naslednjimi načeli:

(a)

decentralizacijo postopkov odločanja, pri čemer se ti prenesejo s centralne ravni na raven regionalnih skupnosti;

(b)

utrditev partnerstva med vsemi stranmi, udeleženimi v regionalnem razvoju; ter

(c)

sofinanciranje prek finančnega prispevka pogodbenic, udeleženih v izvajanju programov in projektov regionalnega razvoja.

Člen 108

1.   Pogodbenici podpirata in krepita vključenost lokalnih in regionalnih organov v čezmejnem in medregionalnem sodelovanju ter s tem povezanih strukturah upravljanja, krepita sodelovanje z vzpostavitvijo ugodnega zakonodajnega okvira, ohranjata in razvijata ukrepe za izgradnjo zmogljivosti ter spodbujata krepitev čezmejnih in regionalnih gospodarskih in poslovnih omrežij.

2.   Pogodbenici sodelujeta, da bi konsolidirali institucionalne in operativne zmogljivosti nacionalnih in regionalnih institucij na področju regionalnega razvoja in načrtovanja rabe prostora, med drugim z:

(a)

izboljšanjem mehanizma vertikalnih in horizontalnih interakcij osrednjih in lokalnih javnih organov v procesu priprave in izvajanja regionalnih politik;

(b)

razvojem zmogljivosti lokalnih javnih organov za spodbujanje čezmejnega sodelovanja v skladu s predpisi in praksami EU; ter

(c)

izmenjavo znanja, informacij in dobrih praks na področju politik regionalnega razvoja za spodbujanje gospodarske blaginje za lokalne skupnosti in enoten razvoj regij.

Člen 109

1.   Pogodbenici krepita in spodbujata razvoj čezmejnih in regionalnih elementov, med drugim prometa, energetike, komunikacijskih omrežij, kulture, izobraževanja, turizma, zdravstva in drugih področij, ki jih zajema ta sporazum ter ki vplivajo na čezmejno in medregionalno sodelovanje.

2.   Pogodbenici bosta okrepili sodelovanje med svojimi regijami v obliki mednarodnih in čezmejnih programov, pri čemer bosta spodbujali sodelovanje regij Republike Moldavije v evropskih regionalnih strukturah in organizacijah ter spodbujali njihov gospodarski in institucionalni razvoj z izvajanjem projektov skupnega interesa.

Te dejavnosti bodo potekale v okviru:

(a)

nadaljnjega ozemeljskega sodelovanja z evropskimi regijami, tudi z mednarodnimi in čezmejnimi programi sodelovanja;

(b)

sodelovanja znotraj vzhodnega partnerstva, pri čemer bodo organi EU vključevali Odbor regij ter sodelovanje različnih evropskih regionalnih projektov in pobud; ter

(c)

med drugim sodelovanja z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Evropskim združenjem agencij za razvoj (EURADA) in Evropskim omrežjem za spremljanje prostorskega razvoja (ESPON).

Člen 110

1.   Pogodbenici okrepita in izboljšata usklajevanje in sodelovanje med državami in regijami v okviru strategije EU za podonavsko regijo, pri čemer se med drugim osredotočita na izboljšanje povezovanja na področju prometa in energetike, okolje, gospodarski in socialni razvoj ter varnost, ki bodo prispevali k hitrejšemu cestnemu in železniškemu prometu, cenejši in varnejši energiji, kakovostnejšemu okolju s čistejšo vodo, varovanju biotske raznolikosti in učinkovitejšemu čezmejnemu preprečevanju poplav.

2.   Pogodbenici povečata čezmejno sodelovanje z namenom ponovne vzpostavitve plovbe po reki Prut, to pa bo pripomoglo k preprečevanju poplav vzdolž povodja, izboljšanju kakovosti vode in namakanja v kmetijstvu, okrepilo gospodarske dejavnosti, spodbudilo turizem in kulturne dejavnosti ter prispevalo k izgradnji zmogljivosti.

Člen 111

Pogodbenici olajšata pretok državljanov EU in Republike Moldavije, ki morajo zaradi premostitve krajših razdalj pogosto prečkati mejo.

Člen 112

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 21

Javno zdravje

Člen 113

Pogodbenici se strinjata, da bosta razvijali sodelovanje na področju javnega zdravja, da bi izboljšali varnost javnega zdravja in zaščitili zdravje ljudi, kar je predpogoj za trajnostni razvoj in gospodarsko rast.

Člen 114

V sodelovanje so zlasti zajeta naslednja področja:

(a)

krepitev sistema javnega zdravstva v Republiki Moldaviji, zlasti prek izvajanja reforme zdravstvenega sektorja, zagotavljanje kakovostnega osnovnega zdravstvenega varstva ter izboljšanje upravljanja zdravja in financiranja zdravstva;

(b)

epidemiološki nadzor in nadzor nad nalezljivimi boleznimi, na primer HIV/aids, virusnim hepatitisom, tuberkulozo ter boljša pripravljenost na grožnje javnemu zdravju in nujne primere;

(c)

preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni, predvsem z izmenjavo informacij in dobrih praks, spodbujanje zdravega načina življenja ter reševanje pomembnejših dejavnikov zdravja, kot sta prehrana in odvisnost od alkohola, drog in tobaka;

(d)

kakovost in varnost snovi človeškega izvora;

(e)

zdravstvene informacije in znanje; ter

(f)

popolno in pravočasno izvajanje mednarodnih zdravstvenih sporazumov, zlasti Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom iz leta 2003.

Člen 115

Sodelovanje omogoča:

(a)

postopno vključevanje Republike Moldavije v mreže EU, povezane z zdravjem; ter

(b)

postopno krepitev interakcije med Republiko Moldavijo in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Člen 116

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XIII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 22

Civilna zaščita

Člen 117

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje na področju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Sodelovanje poteka ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med pogodbenicama ter večstranskih dejavnosti na področju civilne zaščite.

Člen 118

Namen sodelovanja je izboljšanje preprečevanja naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravljenosti in odziva nanje.

Člen 119

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter izvajata skupne dejavnosti na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Sodelovanje na tem področju vključuje izvajanje posebnih sporazumov in upravnih ureditev na tem področju, ki sta jih pogodbenici sklenili v skladu s posameznimi pristojnostmi in pooblastili EU in njenih držav članic ter v skladu s pravnimi postopki vsake od pogodbenic.

Člen 120

V sodelovanje so med drugim zajeti naslednji cilji:

(a)

omogočanje medsebojne pomoči v izrednih razmerah;

(b)

neprekinjeno izmenjevanje zgodnjih opozoril in aktualnih informacij o izrednih razmerah večjega obsega, ki zadevajo EU ali Republiko Moldavijo, vključno s prošnjami za pomoč in ponujeno pomočjo;

(c)

ocenjevanje okoljskega vpliva nesreč;

(d)

povabilo strokovnjakov na posamezne tehnične delavnice in simpozije o vprašanjih civilne zaščite;

(e)

povabilo opazovalcev glede na posamezen primer na posamezne vaje in usposabljanja, ki jih organizirata EU in/ali Republika Moldavija; ter

(f)

krepitev sodelovanja glede najbolj učinkovite uporabe razpoložljivih zmogljivosti civilne zaščite.

Člen 121

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 23

Sodelovanje pri izobraževanju, usposabljanju, večjezičnosti, mladih in športu

Člen 122

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju vseživljenjskega učenja, sodelovanja in preglednosti na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja s posebnim poudarkom na višjem izobraževanju.

Člen 123

To sodelovanje se med drugim osredotoči na naslednja področja:

(a)

spodbujanje vseživljenjskega učenja, ki je ključnega pomena za rast in ustvarjanje delovnih mest in državljanom omogoča, da v polni meri sodelujejo v družbi;

(b)

prenovo sistemov izobraževanja in usposabljanja ter krepitev kakovosti, relevantnosti in dostopa;

(c)

spodbujanje približevanja na področju visokošolskega izobraževanja, ki izhaja iz bolonjskega procesa in programa EU za posodobitev visokega šolstva;

(d)

okrepitev mednarodnega sodelovanja visokošolskih ustanov in sodelovanje v programih EU za sodelovanje, povečanje mobilnosti študentov in učiteljev;

(e)

oblikovanje nacionalnega okvira kvalifikacij, da se izboljša preglednost in priznavanje kvalifikacij in kompetenc; ter

(f)

spodbujanje ciljev iz københavnskega procesa o okrepljenem evropskem sodelovanju pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

Člen 124

Pogodbenici spodbujata sodelovanje in izmenjave na področjih skupnega interesa, kot sta jezikovna raznolikost in vseživljenjsko učenje jezikov, prek izmenjave informacij in dobrih praks.

Člen 125

Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje v zvezi z mladimi, da bi:

(a)

okrepili sodelovanje in izmenjave na področju mladinske politike in neformalnega izobraževanja za mlade in mladinske delavce;

(b)

olajšali aktivno udeležbo vseh mladih ljudi v družbi;

(c)

podpirali mobilnost mladih in mladinskih delavcev kot sredstvo za spodbujanje medkulturnega dialoga in pridobitev znanja, spretnosti in kompetenc izven sistema formalnega izobraževanja, tudi s prostovoljstvom; ter

(d)

spodbujali sodelovanje med mladinskimi organizacijami z namenom podpore civilni družbi.

Člen 126

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju športa in telesne dejavnosti z izmenjavo informacij in dobrih praks za spodbujanje zdravega načina življenja ter družbene in izobraževalne vrednosti športa in dobrega upravljanja v športu prek društev EU in Republike Moldavije.

POGLAVJE 24

Sodelovanje na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti

Člen 127

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na vseh področjih civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti na podlagi obojestranske koristi ter pod pogojem, da se zagotovi ustrezno in učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine.

Člen 128

Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti bo obsegalo:

(a)

dialog o politiki ter izmenjavo znanstvenih in tehnoloških informacij;

(b)

omogočanje ustreznega dostopa do zadevnih programov pogodbenic;

(c)

povečanje raziskovalnih zmogljivosti in sodelovanje raziskovalnih institucij Republike Moldavije v okvirnem programu EU za raziskave;

(d)

spodbujanje skupnih raziskovalnih projektov na vseh področjih raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti;

(e)

usposabljanje in programe mobilnosti za znanstvenike, raziskovalce in drugo osebje v raziskovalni dejavnosti, ki sodeluje pri raziskavah in tehnološkem razvoju ter predstavitvenih dejavnostih na obeh straneh;

(f)

spodbujanje, v okviru veljavne zakonodaje, prostega gibanja raziskovalcev, ki sodelujejo v dejavnostih iz tega sporazuma, ter čezmejnega pretoka blaga, namenjenega za uporabo pri teh dejavnostih; ter

(g)

druge oblike sodelovanja na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti (tudi prek regionalnih pristopov in pobud) na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic.

Člen 129

Pri dejavnostih sodelovanja s področja raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti je treba iskati sinergije z dejavnostmi, ki jih financira Center za znanost in tehnologijo, ter z drugimi dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru finančnega sodelovanja med EU in Republiko Moldavijo.

POGLAVJE 25

Sodelovanje na področju kulture, avdiovizualne politike in medijev

Člen 130

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture v skladu z načeli konvencije Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (v nadaljnjem besedilu: Unesco) o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005. Pogodbenici si bosta prizadevali za reden strateški dialog na področjih skupnega interesa, vključno z razvojem kulturnih industrij v EU in Republiki Moldaviji. Sodelovanje med pogodbenicama bo spodbujalo medkulturni dialog, tudi prek sodelovanja kulturnega sektorja in civilne družbe EU in Republike Moldavije.

Člen 131

1.   Pogodbenici uvedeta redni dialog in sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi in koprodukcije na področju kinematografije in televizije.

2.   Sodelovanje bi lahko med drugim vključevalo tudi usposabljanje novinarjev in drugih oseb, ki se poklicno ukvarjajo z mediji, ter podporo medijem, da se okrepijo njihova neodvisnost, strokovnost in povezave z mediji EU v skladu z evropskimi standardi, vključno s standardi Sveta Evrope in konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005.

Člen 132

Pogodbenici bosta sodelovali na številnih področjih:

(a)

kulturno sodelovanje in kulturne izmenjave, pa tudi mobilnost umetnosti in umetnikov;

(b)

medkulturni dialog;

(c)

stateški dialog o kulturni in avdiovizualni politiki;

(d)

sodelovanje v mednarodnih forumih, kot sta na primer Unesco in Svet Evrope, tudi za spodbujanje kulturne raznolikosti ter ohranjanje in ovrednotenje kulturne in zgodovinske dediščine; ter

(e)

sodelovanje na področju medijev.

Člen 133

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XIV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 26

Sodelovanje civilne družbe

Člen 134

Pogodbenici vzpostavita dialog o sodelovanju civilne družbe z naslednjimi cilji:

(a)

okrepitev stikov ter izmenjava informacij in izkušenj med vsemi sektorji civilne družbe v EU in Republiki Moldaviji;

(b)

zagotavljanje boljšega poznavanja in razumevanja Republike Moldavije v EU, vključno z njeno zgodovino in kulturo, zlasti med organizacijami civilne družbe v državah članicah, da se izboljša ozaveščenost o priložnostih in izzivih za prihodnje odnose; ter

(c)

vzajemno zagotavljanje boljšega poznavanja in razumevanja EU v Republiki Moldaviji, zlasti med organizacijami civilne družbe v Republiki Moldaviji, z neizključnim poudarkom na vrednotah, na katerih temelji EU, njenih politikah in delovanju.

Člen 135

Pogodbenici spodbujata dialog in sodelovanje med zainteresiranimi stranmi civilne družbe obeh strani kot sestavni del odnosov med EU in Republiko Moldavijo. Ta dialog in sodelovanje sta namenjena:

(a)

zagotavljanju vključenosti civilne družbe v odnose med EU in Republiko Moldavijo, zlasti v izvajanje tega sporazuma;

(b)

spodbujanju sodelovanja civilne družbe v javnem postopku odločanja, zlasti z vzpostavitvijo odprtega, preglednega in rednega dialoga med javnimi institucijami ter predstavniki združenj in civilne družbe;

(c)

pospeševanju procesa izgradnje institucij in utrjevanja organizacij civilne družbe na različne načine, med drugim s podporo zagovorništvu, neformalnim in formalnim mrežnim povezovanjem, vzajemnimi obiski in delavnicami, zlasti z namenom izboljšanja pravnega okvira civilne družbe; ter

(d)

zagotovitvi, da se predstavniki civilne družbe obeh strani seznanijo s postopki posvetovanja in dialoga med partnerji civilne družbe in socialnimi partnerji na drugi strani, zlasti da bi se civilna družba še bolj vključila v proces javnega oblikovanja politik v Republiki Moldaviji.

Člen 136

Med pogodbenicama bo potekal reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 27

Sodelovanje pri varovanju in spodbujanju otrokovih pravic

Člen 137

Pogodbenici se dogovorita, da bosta sodelovali pri spodbujanju otrokovih pravic v skladu z mednarodno zakonodajo in standardi, zlasti Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, ob upoštevanju prednostnih nalog glede na posebne razmere v Republiki Moldaviji, zlasti kar zadeva ranljive skupine.

Člen 138

Tako sodelovanje vključuje zlasti:

(a)

preprečevanje vseh oblik izkoriščanja, zlorabe, zanemarjanja otrok in nasilja nad njimi (vključno z delom otrok) ter boj proti njim, tudi z razvojem in krepitvijo pravnega in institucionalnega okvira ter prek kampanj ozaveščanja na tem področju;

(b)

izboljšanje sistema identifikacije otrok in pomoči otrokom v ranljivem položaju, vključno s povečano udeležbo otrok v procesih odločanja ter izvajanjem učinkovitih mehanizmov za obravnavo posameznih pritožb, ki jih vložijo otroci;

(c)

izmenjavo informacij in dobrih praks za zmanjšanje revščine med otroci, vključno z ukrepi za osredotočanje socialnih politik na dobrobit otrok ter spodbujanje in pospeševanje dostopa otrok do izobraževanja;

(d)

izvajanje ukrepov, katerih namen je spodbujanje otrokovih pravic v okviru družine in institucij ter krepitev zmogljivosti staršev in skrbnikov, da otroku omogočijo razvoj; ter

(e)

pristop k relevantnim mednarodnim dokumentom, njihovo ratifikacijo in izvajanje, vključno s tistimi, ki so bili pripravljeni v okviru Združenih narodov, Sveta Evrope in Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu z namenom spodbujanja in varovanja otrokovih pravic v skladu z najvišjimi standardi na tem področju.

Člen 139

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 28

Sodelovanje v agencijah in programih unije

Člen 140

Republiki Moldaviji je dovoljeno sodelovanje v vseh agencijah Unije, odprtih za njeno sodelovanje v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bile te agencije ustanovljene. Republika Moldavija sklepa ločene sporazume z EU, da se omogoči njeno sodelovanje v vsaki posamezni agenciji ter določi znesek finančnega prispevka.

Člen 141

Republiki Moldaviji je dovoljeno sodelovanje v vseh sedanjih in prihodnjih programih Unije, odprtih za njeno sodelovanje v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bili ti programi vzpostavljeni. Sodelovanje Republike Moldavije v programih Unije je skladno z določbami Protokola I k temu sporazumu o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v programih Unije.

Člen 142

Pogodbenici vzdržujeta reden dialog o sodelovanju Republike Moldavije v programih in agencijah Unije. EU obvesti Republiko Moldavijo ob ustanovitvi nove agencije in začetku novega programa Unije, pa tudi o spremembah glede pogojev sodelovanja v programih in agencijah Unije iz členov 140 in 141 tega sporazuma.

NASLOV V

TRGOVINA IN Z NJO POVEZANE ZADEVE

POGLAVJE 1

Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 143

Cilj

Pogodbenici postopno ustanovita območje proste trgovine v prehodnem obdobju, ki traja največ 10 let od začetka veljavnosti tega sporazuma, v skladu z določbami tega sporazuma in v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: GATT 1994).

Člen 144

Področje in obseg uporabe

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za blagovno menjavo (1) med pogodbenicama.

2.   V tem poglavju „s poreklom“ pomeni ustrezen po pravilih o poreklu, določenih v Protokolu II k temu sporazumu.

Oddelek 2

Odprava carin, pristojbin in drugih taks

Člen 145

Opredelitev carin

V tem poglavju „carina“ vključuje kakršno koli dajatev ali takso, ki se naloži za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno s kakršnimi koli oblikami dodatnih davkov ali dodatnih taks, ki se naložijo za tak uvoz ali izvoz ali v zvezi z njim. „Carina“ ne vključuje:

(a)

taks, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu s členom 152 tega sporazuma;

(b)

dajatev, naloženih v skladu s poglavjem 2 (Trgovinska sredstva) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma; ali

(c)

pristojbin ali drugih taks, naloženih v skladu s členom 151 tega sporazuma.

Člen 146

Uvrstitev blaga

Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama se določi v skladu s harmoniziranim sistemom poimenovanj in šifrskih oznak iz leta 1983 (HS) v tarifni nomenklaturi Republike Moldavije na podlagi HS iz leta 2007 ter tarifni nomenklaturi Unije na podlagi HS iz leta 2012, in naknadnih spremembah teh nomenklatur.

Člen 147

Odprava carin pri uvozu blaga

1.   Pogodbenici zmanjšata ali odpravita carine na blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s Prilogo XV k temu sporazumu.

2.   Za vsako blago je osnovna stopnja carin, za katero se v skladu z odstavkom 1 tega člena uporablja postopno znižanje ali odpravljanje carin, tista stopnja, ki je določena v Prilogi XV k temu sporazumu.

3.   Če pogodbenica zniža uporabljeno carinsko stopnjo za države z največjimi ugodnostmi kadar koli po začetku veljavnosti tega sporazuma, se navedena carinska stopnja uporablja kot osnovna carinska stopnja le, če je nižja od carinske stopnje, izračunane v skladu s Prilogo XV k temu sporazumu.

4.   Po začetku veljavnosti tega sporazuma se pogodbenici lahko dogovorita o pospešitvi in razširitvi obsega odprave carin na trgovino med pogodbenicama. Sklep Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, o pospešitvi odprave ali o odpravi carine na določeno blago nadomesti kakršno koli stopnjo ali kategorijo, določeno v skladu s Prilogo XV k temu sporazumu.

5.   V tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenici ocenita položaj ob upoštevanju vzorca trgovine s kmetijskimi proizvodi med pogodbenicama, občutljivosti takšnih proizvodov in razvoja kmetijske politike na obeh straneh.

6.   Pogodbenici v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi preučita, katere nadaljnje koncesije bi bilo mogoče obojestransko odobriti z namenom povečanja liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi, zlasti tistimi, za katere veljajo tarifne kvote.

Člen 148

Mehanizem za preprečevanje izogibanja za kmetijske proizvode in predelane kmetijske proizvode

1.   Za proizvode, navedene v Prilogi XV-C k temu sporazumu, velja mehanizem za preprečevanje izogibanja. Povprečni letni obseg uvoza iz Republike Moldavije v Unijo za vsako kategorijo teh proizvodov je določen v Prilogi XV-C k temu sporazumu.

2.   Kadar obseg uvoza enega ali več kategorij proizvodov iz odstavka 1 tega člena doseže 70 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi XV-C, v katerem koli letu od 1. januarja dalje, Unija obvesti Republiko Moldavijo o obsegu uvoza zadevnih proizvodov. Po tem obvestilu in v 14 koledarskih dneh od datuma, s katerim obseg uvoza ene ali več kategorij proizvodov iz odstavka 1 tega člena doseže 80 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi XV-C k temu sporazumu, Republika Moldavija Uniji predloži utemeljeno obrazložitev za povečanje uvoza. Če navedeni uvoz preseže 100 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi XV-C k temu sporazumu, Republika Moldavija pa ne predloži utemeljene obrazložitve, lahko Unija začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov.

Začasna opustitev se uporablja za obdobje šestih mesecev in začne veljati z dnem objave odločitve v Uradnem listu Evropske unije, da se preferencialna obravnava začasno opusti.

3.   Unija Republiko Moldavijo brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh začasnih opustitvah, ki se sprejmejo v skladu z odstavkom 2.

4.   Unija lahko začasno opustitev odpravi pred iztekom šestih mesecev od začetka njene veljavnosti, če Republika Moldavija Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, predloži dokaze o tem, da je obseg zadevne kategorije proizvodov, katerih uvoz presega obseg iz Priloge XV-C k temu sporazumu, rezultat spremembe ravni proizvodnje in izvoznih zmogljivosti Republike Moldavije v zvezi z zadevnimi proizvodi.

5.   Unija in Republika Moldavija lahko v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi na zahtevo Republike Moldavije sporazumno spremenita Prilogo XV-C tega sporazuma, pri čemer se prilagodi obseg uvoza, da se upoštevajo spremembe ravni proizvodnje in izvoznih zmogljivosti Republike Moldavije za zadevne izdelke.

Člen 149

Mirovanje

Nobena pogodbenica ne sme zvišati obstoječe carine ali uvesti nove carine za blago s poreklom iz druge pogodbenice. To nobeni pogodbenici ne preprečuje, da:

(a)

po enostranskem znižanju zviša carino na raven iz Priloge XV; ali

(b)

ohrani ali zviša carino v skladu z odobritvijo Organa STO za poravnavo sporov.

Člen 150

Carine pri izvozu

Nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene carine ali davka, razen notranjih taks, ki se uporabljajo v skladu s členom 152 tega sporazuma, na izvoz blaga na ozemlje druge pogodbenice ali v povezavi s takim izvozom.

Člen 151

Pristojbine in druge takse

Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII GATT 1994 in pojasnjevalnimi opombami k temu členu zagotovi, da so vse pristojbine in takse kakršnega koli značaja razen carin ali drugih ukrepov iz člena 147 tega sporazuma, uvedene za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njima, količinsko omejene na približne stroške opravljenih storitev in ne pomenijo posrednega varstva domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

Oddelek 3

Netarifni ukrepi

Člen 152

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z pojasnjevalnimi opombami k temu členu. V ta namen so člen III GATT 1994 in pojasnjevalne opombe k navedenemu členu vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 153

Uvozne in izvozne omejitve

Če v tem sporazumu ni določeno drugače ter v skladu s členom XI GATT 1994 in pojasnjevalnimi opombami k navedenemu členu, nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve uvoza katerega koli blaga druge pogodbenice ali izvoza ali prodaje za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice. V ta namen so člen XI GATT 1994 in pojasnjevalne opombe k navedenemu členu vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Oddelek 4

Posebne določbe glede blaga

Člen 154

Splošne izjeme

1.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje ali izvajanje ukrepov v skladu s členoma XX in XXI GATT 1994 in ustreznimi pojasnjevalnimi opombami k navedenima členoma iz GATT 1994, ki so vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2.   Pogodbenici razumeta, da pogodbenica, ki namerava sprejeti ukrepe, drugi pogodbenici predloži vse zadevne informacije, da se poišče rešitev, ki je za pogodbenici sprejemljiva, pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov, v zvezi s katerimi bi se lahko zahtevala obrazložitev v skladu s pododstavkoma (i) in (j) člena XX GATT 1994. Če pogodbenici v 30 dneh od predložitve takih informacij ne skleneta dogovora, lahko pogodbenica za zadevno blago uporabi ukrepe iz tega odstavka. Kadar je zaradi izjemnih in kritičnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, predhodno zagotavljanje informacij ali pregleda onemogočeno, lahko pogodbenica, ki namerava uvesti ukrepe, nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, ki so potrebni za obravnavo položaja, in o njih takoj obvesti drugo pogodbenico.

Oddelek 5

Upravno sodelovanje in usklajevanje z drugimi drŽavami

Člen 155

Posebne določbe o upravnem sodelovanju

1.   Pogodbenici se strinjata, da sta upravno sodelovanje in pomoč bistvenega pomena za izvajanje in nadzor preferencialne tarifne obravnave, odobrene na podlagi tega poglavja, in poudarjata svojo zavezanost boju proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s temi povezanih zadevah.

2.   Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da druga pogodbenica ne zagotavlja upravnega sodelovanja ali pomoči in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega poglavja, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov v skladu s tem členom, zlasti pa v skladu s postopkom iz odstavka 5.

3.   V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja ali pomoči med drugim pomeni:

(a)

ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega blaga;

(b)

ponavljajoče se zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c)

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje poizvedb, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.

4.   Za namene tega člena je nepravilnosti ali goljufije med drugim mogoče ugotoviti, kadar se obseg uvoza blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufijah.

5.   Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

(a)

pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ali pomoč ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru navedenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici;

(b)

kadar se pogodbenici posvetujeta v okviru prej navedenega odbora in se v treh mesecih po obvestilu ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov. o začasni opustitvi je treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi;

(c)

začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tisto, kar je potrebno za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Veljajo največ šest mesecev in se lahko podaljšajo, če se ob izteku veljavnosti ni nič spremenilo glede pogojev, ki so privedli do prvotne opustitve. O njih potekajo redna posvetovanja v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, zlasti z namenom, da se odpravijo takoj, ko ni več pogojev za njihov obstoj.

6.   Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom, ki se nanašajo na kakršno koli uradno obvestilo iz odstavka 5(a), kakršno koli odločitev iz odstavka 5(b) ali kakršno koli podaljšanje ali prenehanje iz odstavka 5(c).

Člen 156

Obravnava upravnih napak

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema izvoza ter zlasti pri uporabi določb protokola II k temu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, da preuči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

Člen 157

Sporazumi z drugimi državami

1.   Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali vzpostavljanja carinskih unij, drugih območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa, če te niso v nasprotju s trgovinskimi dogovori iz tega sporazuma.

2.   Posvetovanja med pogodbenicama o sporazumih o vzpostavitvi carinskih unij, drugih območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa in, če se to zahteva, o drugih pomembnih vprašanjih, povezanih s trgovinskimi politikami pogodbenic do tretjih držav potekajo v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma. Posvetovanja se opravijo zlasti v primeru pristopa tretje države k EU, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Unije in Republike Moldavije, navedenih v tem sporazumu.

POGLAVJE 2

Trgovinska sredstva

Oddelek 1

Globalni zaščitni ukrepi

Člen 158

Splošne določbe

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO) (Sporazum o zaščitnih ukrepih) in člena 5 Sporazuma o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o kmetijstvu).

2.   Za ta oddelek ne veljajo preferencialna pravila o poreklu, ki jih vzpostavlja poglavje 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma.

Člen 159

Preglednost

1.   Pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi, o tem obvesti drugo pogodbenico, če ima slednja bistven gospodarski interes.

2.   Ne glede na člen 158 tega sporazuma pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi in namerava sprejeti zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice takoj predloži ad hoc pisno obvestilo z vsemi zadevnimi informacijami, ki so pripeljale do začetka preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi in do sprejetja zaščitnih ukrepov, vključno z informacijami o začetku preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi, o predhodnih ugotovitvah in končnih ugotovitvah preiskave, ter drugi pogodbenici ponudi možnost posvetovanj, kadar je to ustrezno.

3.   Za namene tega člena ima pogodbenica bistven gospodarski interes, če je med petimi največjimi dobavitelji uvoženega izdelka v obdobju zadnjih treh let, merjeno bodisi po absolutnem obsegu bodisi po vrednosti.

Člen 160

Uporaba ukrepov

1.   Pogodbenici si bosta ob sprejemanju zaščitnih ukrepov prizadevali, da bodo ti sprejeti na način, ki bo najmanj vplival na njuno dvostransko trgovino.

2.   Za namene odstavka 1 velja, da pogodbenica, po mnenju katere so izpolnjene pravne zahteve za sprejetje dokončnih zaščitnih ukrepov in ki namerava sprejeti takšne ukrepe, o tem obvesti drugo pogodbenico in ji ponudi možnost dvostranskih posvetovanj. Če v 30 dneh od obvestila ni zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo težave.

Oddelek 2

Protidampinški in izravnalni ukrepi

Člen 161

Splošne določbe

1.   Pogodbenici obdržita svoje pravice in obveznosti iz člena VI GATT 1994, Sporazuma o izvajanju člena VI GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Protidampinški sporazum) ter Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih).

2.   Za ta oddelek ne veljajo preferencialna pravila o poreklu, ki jih vzpostavlja poglavje 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma.

Člen 162

Preglednost

1.   Pogodbenici soglašata, da se protidampinški in izravnalni ukrepi uporabljajo v polni skladnosti z zahtevami iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter da morajo temeljiti na pravičnem in preglednem sistemu.

2.   Pogodbenici neposredno po uvedbi začasnih ukrepov in pred končno določitvijo v celoti in smiselno razkrijeta vsa bistvena dejstva in pomisleke, na katerih temelji sklep o uvedbi ukrepov, brez poseganja v člen 6(5) Protidampinškega sporazuma in člen 12(4) Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Razkritja so v pisni obliki, zainteresiranim stranem pa zagotavljajo dovolj časa za predložitev pripomb.

3.   Vsaki zainteresirani strani se omogoči, da je med preiskavo v zvezi s protidampinško in protisubvencijsko dajatvijo zaslišana in da izrazi svoja stališča, če to ne zadržuje poteka preiskave po nepotrebnem.

Člen 163

Upoštevanje javnega interesa

Pogodbenica ne sme uvesti protidampinških ali izravnalnih ukrepov, če je na podlagi informacij, razkritih v okviru preiskave, mogoče jasno skleniti, da uvedba takšnih ukrepov ni v javnem interesu. Obstoj javnega interesa se določa na podlagi ocene vseh različnih interesov, obravnavanih kot celota, vključno z interesi domače industrije, uporabnikov, potrošnikov in uvoznikov, če ti preiskovalnim organom predložijo zadevne informacije.

Člen 164

Pravilo nižje dajatve

Če se pogodbenica odloči uvesti začasno ali dokončno protidampinško ali izravnalno dajatev, stopnja take dajatve ne preseže stopnje dampinga ali celotnega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, vendar mora biti nižja od stopnje dampinga ali celotnega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če je taka nižja dajatev primerna za odpravo škode za domačo industrijo.

Oddelek 3

Dvostranski zaščitni ukrepi

Člen 165

Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa

1.   Če se blago s poreklom iz pogodbenice zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom uvaža na ozemlje druge pogodbenice v takih povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča škodo ali grozi s povzročitvijo resne škode domači industriji, ki proizvaja podobno ali neposredno konkurenčno blago, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ukrepe iz odstavka 2 v skladu s pogoji in postopki iz tega oddelka.

2.   Pogodbenica uvoznica lahko sprejme dvostranski zaščitni ukrep, s katerim:

(a)

se začasno ustavi nadaljnje zniževanje carinske stopnje za zadevno blago, določene v tem sporazumu, ali

(b)

se carinska stopnja za blago zviša na raven, ki ne presega nižje od naslednjih:

(i)

carinske stopnje za države z največjimi ugodnostmi za blago, veljavne v trenutku sprejetja ukrepa, ali

(ii)

osnovne carinske stopnje s seznama v Prilogi XV, določene v skladu s členom 147 tega sporazuma.

Člen 166

Pogoji in omejitve

1.   Pogodbenica drugo pogodbenico pisno obvesti o začetku preiskave iz odstavka 2 in se z njo vnaprej posvetuje toliko časa pred uporabo dvostranskega zaščitnega ukrepa, kolikor je mogoče, da se pregledajo informacije, pridobljene med preiskavo, in izmenjajo stališča o ukrepu.

2.   Pogodbenica lahko dvostranski zaščitni ukrep uporabi šele potem, ko njeni pristojni organi opravijo preiskavo v skladu s členoma 3 in 4.2(c) Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen sta člena 3 in 4.2(c) Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov del.

3.   Med preiskavo iz odstavka 2 tega člena pogodbenica izpolnjuje zahteve iz člena 4.2(a) Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen je člen 4.2(a) Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključen v ta sporazum in je njegov del.

4.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da njeni pristojni organi vsako preiskavo iz odstavka 2 opravijo v enem letu od datuma njenega začetka.

5.   Nobena od pogodbenic ne sme uporabljati dvostranskega zaščitnega ukrepa:

(a)

razen v takem obsegu in tako dolgo, kot je to potrebno za preprečevanje ali odpravo resne škode in lažjo prilagoditev domače industrije;

(b)

v obdobju, daljšem od dveh let. Vendar pa se to obdobje lahko podaljša za največ dve leti, če pristojni organi pogodbenice uvoznice v skladu s postopki iz tega člena ugotovijo, da je ukrep še naprej potreben za preprečevanje ali odpravo resne škode ali lažjo prilagoditev domače industrije ter da obstajajo dokazi o prilagajanju industrije, pod pogojem da skupno obdobje izvajanja zaščitnega ukrepa, vključno z obdobjem začetnega izvajanja in vsakim njegovim podaljšanjem, ne presega štirih let;

(c)

po izteku prehodnega obdobja ali

(d)

za isti izdelek, za katerega se že uporablja ukrep iz člena XIX Sporazuma GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih.

6.   Ko pogodbenica preneha izvajati dvostranski zaščitni ukrep, je carinska stopnja tista stopnja, ki bi veljala v skladu s seznamom Priloge XV k temu sporazumu, če se ukrep ne bi izvajal.

Člen 167

Začasni ukrepi

V kritičnih razmerah, ko bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi se težko popravila, lahko pogodbenica začasno izvaja dvostranski zaščitni ukrep po predhodni ugotovitvi, da obstajajo jasni dokazi, da se je uvoz blaga s poreklom iz druge pogodbenice povečal zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom ter da tak uvoz povzroča resno škodo ali grozi s povzročitvijo resne škode domači industriji. Noben začasni ukrep ne sme trajati več kot 200 dni, pogodbenica pa v tem času izpolnjuje zahteve iz člena 166(2) in (3) tega sporazuma. Pogodbenica takoj povrne vse plačane carine, ki presegajo carinsko stopnjo iz Priloge XV k temu sporazumu, če preiskava iz člena 166(2) tega sporazuma ne pokaže, da so bile izpolnjene zahteve iz člena 165 tega sporazuma. Trajanje katerega koli začasnega ukrepa se šteje kot del obdobja, določenega v členu 166(5)(b) tega sporazuma.

Člen 168

Nadomestilo

1.   Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, se posvetuje z drugo pogodbenico, da se dogovorita o ustreznem nadomestilu za liberalizacijo trgovine v obliki koncesij z enakovrednimi učinki na trgovino ali enakovredno vrednostjo dodatnih dajatev, ki se pričakujejo kot rezultat zaščitnega ukrepa. Pogodbenica zagotovi možnost za taka posvetovanja najpozneje 30 dni po izvedbi dvostranskega zaščitnega ukrepa.

2.   Če v 30 dneh od začetka posvetovanja iz odstavka 1 ni dosežen dogovor o nadomestilu za liberalizacijo trgovine, lahko pogodbenica, katere blago je predmet zaščitnega ukrepa, začasno opusti uporabo pretežno enakovrednih koncesij za pogodbenico, ki izvaja zaščitni ukrep.

3.   Pravica do začasne opustitve uporabe iz odstavka 2 se ne uveljavlja v prvih 24 mesecih veljavnosti dvostranskega zaščitnega ukrepa, pod pogojem da je zaščitni ukrep v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 169

Opredelitev pojmov

V tem oddelku:

(a)

se „resna škoda“ in „grožnja resne škode“ razumeta v skladu s členom 4.1(a) in (b) Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen je člen 4.1(a) in (b) Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključen v ta sporazum in je njegov del; ter

(b)

„prehodno obdobje“ pomeni obdobje desetih let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

POGLAVJE 3

Tehnične ovire v trgovini, standardizaciji, meroslovju, akreditaciji in ugotavljanju skladnosti

Člen 170

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot jih opredeljuje Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini), ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena se to poglavje ne uporablja za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov), in tudi ne za specifikacije nabav, ki jih pripravijo javni organi za potrebe lastne proizvodnje ali porabe.

3.   V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

Člen 171

Potrditev Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini

Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe medsebojne pravice in obveznosti v skladu s Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini, ki je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

Člen 172

Tehnično sodelovanje

1.   Pogodbenici okrepita sodelovanje na področju standardov, tehničnih predpisov, meroslovja, nadzora trga, akreditacije in sistemov za ugotavljanje skladnosti z namenom izboljšanja vzajemnega razumevanja njunih sistemov in olajšanja dostopa do njunih trgov. V ta namen lahko vzpostavita ureditvene dialoge na horizontalni in sektorski ravni.

2.   Pogodbenici v okviru dvostranskega sodelovanja skušata opredeliti, razviti in spodbujati pobude za olajševanje trgovine, ki lahko med drugim vključujejo:

(a)

krepitev regulativnega sodelovanja prek izmenjave podatkov in izkušenj ter prek znanstvenega in tehničnega sodelovanja, da se izboljša kakovost njunih tehničnih predpisov, standardov, nadzora trga, ugotavljanja skladnosti in akreditacije, ter da se učinkovito uporabijo regulativna sredstva;

(b)

pospeševanje in spodbujanje sodelovanja med njunimi javnimi in/ali zasebnimi organizacijami, odgovornimi za meroslovje, standardizacijo, nadzor trga, ugotavljanje skladnosti in akreditacijo;

(c)

spodbujanje razvoja kakovostne infrastrukture za standardizacijo, meroslovje, akreditacijo, ugotavljanje skladnosti in sistema nadzora trga v Republiki Moldaviji;

(d)

spodbujanje udeležbe Republike Moldavije pri delu sorodnih evropskih organizacij;

(e)

iskanje rešitev za morebitne tehnične ovire v trgovini ter

(f)

usklajevanje stališč v zvezi z mednarodno trgovino in regulativnimi organizacijami, kot sta STO in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (v nadaljevanju: UNECE).

Člen 173

Približevanje tehničnih predpisov, standardov in ugotavljanje skladnosti

1.   Republika Moldavije sprejme potrebne ukrepe, da bi postopoma dosegla skladnost z Unijo na področju tehničnih predpisov, standardov, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti, s tem povezanih sistemov in sistema za nadzor trga ter si prizadeva slediti načelom in praksam, ki so zapisane v ustreznih delih pravnega reda Unije.

2.   Republika Moldavija bo za izpolnitev ciljev iz odstavka 1:

(a)

postopoma vključila relevantni del pravnega reda Unije v svojo zakonodajo v skladu z določbami Priloge XVI k temu sporazumu ter

(b)

izvedla upravne in institucionalne reforme, ki so potrebne za zagotavljanje učinkovitega in preglednega sistema, ki se zahteva za izvajanje tega poglavja.

3.   Republika Moldavija ne bo spremenila svoje horizontalne in sektorske zakonodaje, razen zaradi njene postopne uskladitve z ustreznim delom pravnega reda Unije in zaradi ohranjanja takšne usklajenosti, o kakršnih koli spremembah domače zakonodaje pa bo obvestila Unijo.

4.   Republika Moldavija zagotovi sodelovanje svojih relevantnih nacionalnih organov v evropskih in mednarodnih organizacijah za standardizacijo, pravno in temeljno meroslovje ter ugotavljanje skladnosti, vključno z akreditacijo, v skladu z ustreznimi področji delovanja teh organov in statusom članstva, ki jim je na voljo.

5.   Republika Moldavija bo z namenom integracije svojega sistema standardizacije:

(a)

postopoma prenesla korpus evropskih standardov (EN) v nacionalne standarde, vključno z usklajenimi evropskimi standardi, katerih prostovoljna raba se šteje za skladno z zakonodajo Unije, preneseno v zakonodajo Republike Moldavije;

(b)

hkrati s tem prenosom bo umaknila neskladne nacionalne standarde ter

(c)

postopoma izpolnila pogoje za polnopravno članstvo v evropskih organizacijah za standardizacijo.

6.   Po začetku veljavnosti tega sporazuma bo Republika Moldavija Uniji enkrat letno predložila poročilo o ukrepih, sprejetih v skladu s Prilogo XVI k temu sporazumu. Če ukrepi iz Priloge XVI k temu sporazumu ne bodo izvedeni do datuma, ki je tam določen, bo Republika Moldavija navedla nove roke za njihovo izvedbo. Pogodbenici lahko prilagodita Prilogo XVI k temu sporazumu.

Člen 174

Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov

1.   Pogodbenici se v končni fazi dogovorita, da se k temu sporazumu kot protokol doda Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, ki zajema sektorje s seznama iz Priloge XVI k temu sporazumu, za katere velja, da so usklajeni, potem ko je bil o njih dosežen dogovor, potem ko Unija preveri, da so bili relevantna sektorska in horizontalna zakonodaja, institucije in standardi Republike Moldavije v celoti usklajeni z zakonodajo, institucijami in standardi Unije. Uporaba Sporazuma o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov naj bi se v končni fazi razširila na vse sektorje iz Priloge XVI k temu sporazumu.

2.   Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov bo določal, da blagovna menjava med pogodbenicama v sektorjih, ki jih zajema, poteka pod enakimi pogoji, kot za takšno blagovno menjavo veljajo med državami članicami.

Člen 175

Označevanje in etiketiranje

1.   Brez poseganja v člena 173 in 174 tega sporazuma ter ob spoštovanju tehničnih predpisov v zvezi z zahtevami glede označevanja in etiketiranja pogodbenici ponovno potrdita načela iz poglavja 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, pri čemer se takšne zahteve ne pripravijo, sprejmejo ali uporabljajo z namenom ustvariti nepotrebne ovire za mednarodno trgovino oziroma s takšnim učinkom. V ta namen takšne zahteve glede označevanja in etiketiranja ne omejujejo trgovine bolj, kot je to potrebno za doseganje zakonitega cilja, pri čemer se upoštevajo tveganja, ki bi nastala zaradi neizpolnitve.

2.   Zlasti glede obveznega označevanja in etiketiranja se pogodbenici dogovorita:

(a)

da si bosta prizadevali čim bolj zmanjšati svoje potrebe v zvezi z označevanjem in etiketiranjem, razen kolikor je to potrebno za prevzem pravnega reda Unije na tem področju ter za zaščito zdravja, varnosti ali okolja oziroma zaradi drugih razumnih razlogov s področja javnega reda, ter

(b)

da bosta ohranili pravico zahtevati navedbo informacij na etiketah ali oznakah v določenem jeziku.

POGLAVJE 4

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Člen 176

Cilj

1.   Cilj tega poglavja je olajšati trgovanje med pogodbenicama s primarnimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, ob tem pa varovati zdravje ljudi, živali in rastlin z:

(a)

zagotovitvijo popolne preglednosti, kar zadeva ukrepe iz Priloge XVII k temu sporazumu, ki se uporabljajo v trgovini;

(b)

približanjem regulativnega sistema Republike Moldavije sistemu Unije;

(c)

priznavanjem zdravstvenega stanja živali in rastlin pogodbenic ter izvajanjem načela regionalizacije;

(d)

vzpostavitvijo mehanizma za priznavanje enakovrednosti ukrepov iz Priloge XVII k temu sporazumu, ki jih izvaja pogodbenica;

(e)

nadaljevanjem izvajanja Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(f)

oblikovanjem mehanizmov in postopkov za olajšanje trgovanja ter

(g)

izboljšanjem komunikacije in sodelovanja pogodbenic pri ukrepih iz Priloge XVII k temu sporazumu.

2.   Cilj tega poglavja je doseči skupno stališče pogodbenic o standardih dobrega počutja živali.

Člen 177

Večstranske obveznosti

Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje pravice in obveznosti po Sporazumu STO in zlasti Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

Člen 178

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenic, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama, vključno z vsemi ukrepi, navedenimi v Prilogi XVII k temu sporazumu.

Člen 179

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)

„sanitarni in fitosanitarni ukrepi“ pomeni ukrepe, kot so opredeljeni v odstavku 1 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(2)

„živali“ pomeni živali, kot so opredeljene v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali ali v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

(3)

„živalski proizvodi“ pomeni izdelke živalskega izvora vključno s proizvodi iz vodnih živali, kakor so opredeljeni v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

(4)

„živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi“ pomeni živalske proizvode iz dela 2 (II) Priloge XVII-A k temu sporazumu.

(5)

„rastline“ pomeni žive rastline in določene njihove žive dele skupaj s semeni:

(a)

plodove v botaničnem smislu, razen shranjenih z globokim zamrzovanjem;

(b)

vrtnine, razen shranjene z globokim zamrzovanjem;

(c)

gomolje, stebelne gomolje, čebulice, korenike;

(d)

rezano cvetje;

(e)

veje z listi;

(f)

posekano drevje z listjem;

(g)

kulture rastlinskih tkiv;

(h)

liste, listje;

(i)

živ cvetni prah ter

(j)

cepiče za okuliranje, potaknjence, cepiče;

(6)

„rastlinski proizvodi“ pomeni proizvode rastlinskega porekla, nepredelane ali obdelane s preprostim postopkom, če to niso rastline, opredeljene v delu 3 Priloge XVII-A k temu sporazumu;

(7)

„semena“ pomeni semena v botaničnem smislu, namenjena za sajenje;

(8)

„škodljivi organizmi“ so vsaka vrsta, sev ali biotip rastline, živali ali povzročitelja bolezni, ki je škodljiv za rastline ali rastlinske proizvode;

(9)

„varovano območje“ za določene regulirane škodljive organizme pomeni uradno opredeljeno geografsko območje v Uniji, kjer zadevni organizem ni prisoten kljub ugodnim pogojem in njegovi prisotnosti v drugih delih Unije;

(10)

„bolezen živali“ pomeni klinični ali patološki pojav okužbe pri živalih;

(11)

„bolezni akvakultur“ pomeni klinične ali neklinične okužbe z enim ali več etiološkimi povzročitelji bolezni, navedenimi v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

(12)

„okužba pri živalih“ pomeni situacijo, v kateri je pri živalih prisoten kužen povzročitelj bolezni, s kliničnim ali patološkim pojavom okužbe ali brez njega;

(13)

„standardi dobrega počutja živali“ pomeni standarde za zaščito živali, kakršne sta oblikovali in jih uporabljata pogodbenici in ki so v skladu s standardi Mednarodne organizacije za zdravje živali, če je to primerno;

(14)

„ustrezna raven“ sanitarne in fitosanitarne zaščite pomeni ustrezno raven sanitarne in fitosanitarne zaščite, kakor je opredeljena v odstavku 5 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(15)

„regija“ pomeni, kar zadeva zdravje živali, območje ali regijo, kakor sta opredeljena v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali, kar zadeva akvakulturo, pa območje, kakor je opredeljeno v mednarodnem Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali. V zvezi z Unijo izraz „ozemlje“ ali „država“ pomeni ozemlje Unije;

(16)

„območje brez škodljivih organizmov“ pomeni območje, na katerem se znanstveno dokazano določen škodljiv organizem ne pojavlja in na katerem se, kadar je to ustrezno, takšno stanje uradno ohranja;

(17)

„regionalizacija“ pomeni koncept regionalizacije, kakor je opisan v členu 6 Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(18)

„pošiljka“ pomeni število živih živali ali količino proizvodov živalskega izvora iste vrste, zajetih v istem potrdilu ali dokumentu, prevažanih z istim prevoznim sredstvom, ki jih pošlje en pošiljatelj in izvirajo iz iste pogodbenice izvoznice ali njene regije. Pošiljko živali lahko sestavlja ena ali več partij. Pošiljko proizvodov živalskega izvora lahko sestavlja en ali več primarnih proizvodov ali partij;

(19)

„pošiljka rastlin ali rastlinskih proizvodov“ pomeni količino rastlin, rastlinskih proizvodov in/ali drugega blaga, ki se premeščajo iz ene pogodbenice v drugo in za katere, kadar se to zahteva, velja eno samo fitosanitarno spričevalo. Pošiljko živali lahko sestavlja en ali več primarnih proizvodov ali partij;

(20)

„partija“ pomeni število ali enote iste vrste blaga, razpoznavnega po homogenosti sestave in izvoru, in predstavlja del pošiljke;

(21)

„enakovrednost za namen trgovanja“ (v nadaljnjem besedilu: enakovrednost) pomeni situacijo, ko pogodbenica uvoznica sprejme ukrepe pogodbenice izvoznice iz Priloge XVII k temu sporazumu kot enakovredne, ne glede na to ali se razlikujejo od njenih ukrepov, če pogodbenica izvoznica pogodbenici uvoznici objektivno dokaže, da njeni ukrepi dosegajo primerno raven sanitarne ali fitosanitarne zaščite ali sprejemljivo raven tveganja pogodbenice uvoznice;

(22)

„sektor“ pomeni proizvodno in trgovinsko strukturo za proizvod ali kategorijo proizvodov v pogodbenici;

(23)

„podsektor“ pomeni dobro opredeljen in nadzorovan del sektorja;

(24)

„primarni proizvod“ pomeni proizvode ali drugo blago, ki se prevaža za potrebe trgovine, vključno s tistimi iz točk 2 do 7;

(25)

„posebno uvozno dovoljenje“ pomeni uradno dovoljenje, ki ga pristojni organi pogodbenice uvoznice vnaprej izdajo posameznemu uvozniku in v katerem so določeni pogoji za uvoz ene same ali več pošiljk primarnega proizvoda iz pogodbenice izvoznice, na področju uporabe tega poglavja;

(26)

„delovni dnevi“ pomeni vse dneve v tednu, razen nedelje, sobote in državnih praznikov posamezne pogodbenice;

(27)

„inšpekcijski pregled“ pomeni pregled katerega koli vidika krme, živil, zdravja živali in dobrega počutja živali, s katerim se ugotovi, ali je zadevni vidik v skladu z zakonskimi zahtevami o krmi in živilih ter pravili o zdravju in dobrem počutju živali;

(28)

„inšpekcijski pregled rastlin“ pomeni uraden vizualen pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega nadzorovanega blaga, da se ugotovi morebitna prisotnost škodljivih organizmov in/ali skladnost s fitosanitarnimi predpisi;

(29)

„preverjanje“ pomeni ugotavljanje, ali so izpolnjene določene zahteve, in sicer s pregledom in preučevanjem objektivnih dokazov.

Člen 180

Pristojni organi

Pogodbenici se na prvem srečanju Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 191 tega sporazuma medsebojno obvestita o strukturi, organizaciji in razmejitvi pristojnosti svojih pristojnih organov. Pogodbenici se medsebojno obveščata o kakršni koli spremembi v zvezi z navedenimi pristojnimi organi, ki se nanaša na strukturo, organizacijo in delitev pristojnosti, vključno s kontaktnimi točkami.

Člen 181

Postopno približevanje

1.   Republika Moldavija bo postopno približala svojo sanitarno in fitosanitarno zakonodajo ter zakonodajo s področja dobrega počutja živali zakonodaji Unije, kot je določeno v Prilogi XXIV k temu sporazumu.

2.   Pogodbenici sodelujeta pri postopnem približevanju in izgradnji zmogljivosti.

3.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe redno spremlja izvajanje procesa približevanja, določenega v Prilogi XXIV k temu sporazumu, da zagotovi potrebna priporočila o približevanju.

4.   Republika Moldavija najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti tega sporazuma predloži seznam sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ukrepov za dobro počutje živali in drugih zakonodajnih ukrepov EU, katerim bo približala nacionalne ukrepe. Seznam se razdeli na prednostna področja, ki so povezana z ukrepi, opredeljenimi v Prilogi XVII k temu sporazumu, pri čemer določa primarni proizvod ali skupino primarnih proizvodov, za katere se uporabljajo približani ukrepi. Navedeni seznam približanj ima vlogo referenčnega dokumenta za izvajanje tega poglavja.

5.   Prilogi XXIV k temu sporazumu se dodajo seznam približanj in načela za ocenjevanje napredka v procesu približevanja, ki temeljijo na tehničnih in finančnih virih Republike Moldavije.

Člen 182

Priznavanje zdravstvenega statusa ozemlja ali regije glede živali in škodljivih organizmov ter regionalnih razmer za potrebe trgovine

1.   Za živalske bolezni in infekcije pri živalih (skupaj z zoonozo) velja:

(a)

pogodbenica uvoznica za potrebe trgovanja pogodbenici izvoznici ali njenim regijam prizna status zdravstvenega stanja živali v skladu s postopkom iz dela A Priloge XIX k temu sporazumu za živalske bolezni, opredeljene v Prilogi XVIII-A k temu sporazumu;

(b)

kadar pogodbenica meni, da ima za svoje ozemlje ali regijo poseben status za določeno živalsko bolezen, razen tistih iz Priloge XVIII-A k temu sporazumu, lahko zahteva priznanje tega statusa v skladu s postopkom, določenim v delu C Priloge XIX k temu sporazumu. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki so ustrezna za dogovorjeni status pogodbenic;

(c)

pogodbenici kot osnovo za trgovanje med seboj priznavata status ozemelj ali regij ali status v sektorju ali podsektorju pogodbenic, povezan z razširjenostjo ali posledicami živalske bolezni, razen tistih iz Priloge XVIII-A k temu sporazumu, ali z infekcijami pri živalih in/ali s tem povezanimi tveganji, če je to primerno, kot ga opredeljuje Mednarodna organizacija za zdravje živali. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki so primerna za opredeljeni status v skladu s priporočili Mednarodne organizacije za varstvo živali, ter

(d)

brez poseganja v člene 184, 186 in 190 tega sporazuma ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetov in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi točk (a), (b) in (c) tega odstavka.

2.   Za škodljive organizme velja:

(a)

pogodbenici za potrebe trgovanja priznavata status glede škodljivih organizmov, opredeljenih v Prilogi XVIII-B k temu sporazumu, kakor so določeni v Prilogi XIX-B k temu sporazumu, ter

(b)

brez poseganja v člene 184, 186 in 190 tega sporazuma ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetov in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi točke (a) tega odstavka.

3.   Pogodbenici priznavata pojma regionalizacije in območij brez škodljivih organizmov, kot ju opredeljujejo zadevna mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC) iz leta 1997 ter mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ISPM) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: FAO), ter pojem varovanih območij, kot jih določa Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti, ter se strinjata, da jih bosta uporabljali za trgovino med seboj.

4.   Pogodbenici soglašata, da se sklepi o regionalizaciji za bolezni živali in rib iz Priloge XVIII-A k temu sporazumu ter za škodljive organizme iz Priloge XVIII-B k temu sporazumu sprejmejo v skladu z določbami delov A in B Priloge XIX k temu sporazumu.

5.   Glede bolezni živali v skladu z določbami člena 184 tega sporazuma pogodbenica izvoznica, ki od pogodbenice uvoznice zahteva priznanje svojega sklepa o regionalizaciji, to obvesti o svojih ukrepih s popolnimi pojasnili in podpornimi podatki za svoje določitve in odločitve. Brez poseganja v člen 185 tega sporazuma, in če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij ali posvetovanj in/ali preverjanja v 15 delovnih dneh po prejetju obvestila, tako sporočen sklep velja za sprejet.

Posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka potekajo v skladu s členom 185(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v 15 delovnih dneh po njihovem prejetju. Preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka se izvaja v skladu s členom 188 tega sporazuma in v 25 delovnih dneh po prejetju zahtevka za preverjanje.

6.   Glede škodljivih organizmov vsaka pogodbenica zagotovi, da se pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugim blagom ustrezno upošteva status škodljivih organizmov na območju, ki ga druga pogodbenica priznava kot varovano območje ali kot območje brez škodljivih organizmov. Pogodbenica, ki od druge pogodbenice zahteva priznanje svojega območja brez škodljivih organizmov, to obvesti o svojih ukrepih ter na zahtevo predloži popolna pojasnila in podporne podatke za njegovo ustanovitev in ohranjanje, pri čemer upošteva standarde FAO ali Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, vključno z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Brez poseganja v člen 190 tega sporazuma ter če pogodbenica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij, posvetovanj in/ali preverjanja v treh mesecih po obvestilu, tako sporočen sklep o regionalizaciji območja brez škodljivih organizmov velja za sprejetega.

Posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka potekajo v skladu s členom 185(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v treh mesecih po njihovem prejetju. Preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka se izvaja v skladu s členom 188 tega sporazuma in v 12 mesecih po prejetju zahtevka za preverjanje, ob upoštevanju bioloških lastnosti škodljivega organizma in zadevnega posevka.

7.   Po dokončanju postopkov iz odstavkov od 4 do 6 tega člena in brez poseganja v člen 190 tega sporazuma vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje.

8.   Pogodbenici se zavežeta nadaljnjim pogovorom, da se izvede načelo kompartmentalizacije.

Člen 183

Priznanje enakovrednosti

1.   Enakovrednost se lahko prizna za:

(a)

posamezen ukrep;

(b)

skupino ukrepov ali

(c)

sistem, ki velja za sektor, podsektor, primarne proizvode ali skupine primarnih proizvodov.

2.   Pri priznavanju enakovrednosti pogodbenici uporabljata postopek iz odstavka 3. Ta postopek zajema objektiven dokaz enakovrednosti s strani pogodbenice izvoznice in objektivno oceno zahtevka s strani pogodbenice uvoznice. Ta ocena lahko vključuje inšpekcijske preglede ali preverjanja.

3.   Na zahtevo pogodbenice izvoznice v zvezi s priznanjem enakovrednosti, kot je določena v odstavku 1 tega člena, pogodbenici nemudoma, najpozneje pa v treh mesecih po tem, ko pogodbenica uvoznica prejme tak zahtevek, začneta posvetovalni postopek, ki vključuje korake iz Priloge XXI k temu sporazumu. Če pa pogodbenica izvoznica vloži več zahtevkov, se pogodbenici na zahtevo pogodbenice uvoznice v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 191 tega sporazuma dogovorita o časovnem razporedu, po katerem začneta in izvedeta postopek iz tega odstavka.

4.   Republika Moldavija obvesti Unijo takoj, ko je na podlagi spremljanja iz člena 181(3) tega sporazuma zakonodaja približana. To obvestilo se šteje kot zahtevek Republike Moldavije za začetek postopka priznavanja enakovrednosti zadevnih ukrepov, kakor je določeno v odstavku 3 tega člena.

5.   Razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, pogodbenica uvoznica dokonča postopek priznavanja enakovrednosti iz odstavka 3 tega člena v 12 mesecih po tem, ko je od pogodbenice izvoznice prejela zahtevek, skupaj s spisom, ki dokazuje enakovrednost. Ta časovni rok se lahko podaljša za sezonske posevke, ko je upravičeno z oceno počakati, da se omogoči preverjanje v primernem obdobju rasti posevka.

6.   Pogodbenica uvoznica enakovrednost rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega blaga ugotavlja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

7.   Pogodbenica uvoznica lahko umakne ali začasno opusti enakovrednost, če ena od pogodbenic spremeni ukrepe, ki vplivajo na enakovrednost, pod pogojem, da je upoštevan naslednji postopek:

(a)

v skladu z določbami iz člena 184(2) tega sporazuma pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, za katere se priznava enakovrednost ukrepov, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. V enem mesecu po prejetju teh informacij pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti, ali se na podlagi predlaganih ukrepov enakovrednost priznava še naprej ali ne;

(b)

v skladu z določbami iz člena 184(2) tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, na katerih je temeljilo priznavanje enakovrednosti, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. Če pogodbenica uvoznica enakovrednosti ne prizna več, se lahko pogodbenici dogovorita o pogojih za vnovičen začetek postopka iz odstavka 3 tega člena na podlagi predlaganih ukrepov.

8.   Priznavanje, začasna opustitev ali umik enakovrednosti je zgolj na strani pogodbenice uvoznice, ki ravna v skladu s svojim upravnim in zakonodajnim okvirom. Navedena pogodbenica pogodbenici izvoznici predloži popolno pojasnilo v pisni obliki in podporne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen. V primeru nepriznavanja, začasne opustitve ali umika enakovrednosti pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici navede zahtevane pogoje, na podlagi katerih se lahko znova začne postopek iz odstavka 3.

9.   Brez poseganja v člen 190 tega sporazuma pogodbenica uvoznica ne sme umakniti ali začasno opustiti enakovrednosti, preden začnejo veljati predlagani novi ukrepi katere koli pogodbenice.

10.   Če pogodbenica uvoznica uradno prizna enakovrednost na podlagi posvetovalnega postopka iz Priloge XXI k temu sporazumu, Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 191(5) tega sporazuma potrdi priznanje enakovrednosti v trgovini med pogodbenicama. Navedena odločitev zagotovi tudi zmanjšanje obsega fizičnih pregledov na mejah, poenostavljena potrdila in postopke za predhodno uvrstitev na seznam za poslovne enote, če je primerno.

Status enakovrednosti se navede v Prilogi XXV k temu sporazumu.

Člen 184

Preglednost in izmenjava informacij

1.   Brez poseganja v člen 185 tega sporazuma pogodbenici sodelujeta pri izboljševanju vzajemnega razumevanja svojih struktur za uradni nadzor in mehanizmov za uporabo ukrepov iz Priloge XVII k temu sporazumu ter učinkovitosti takih struktur in mehanizma. To je mogoče med drugim doseči s poročili o mednarodnih revizijah, ko jih pogodbenici objavita. Pogodbenici si lahko po potrebi izmenjata informacije o rezultatih takih revizij ali druge informacije.

2.   V okviru približevanja zakonodaje iz člena 181 tega sporazuma ali priznavanja enakovrednosti iz člena 183 tega sporazuma se pogodbenici medsebojno obveščata o zakonodajnih in drugih postopkovnih spremembah, sprejetih na zadevnih področjih.

3.   Unija v tem okviru pravočasno obvesti Republiko Moldavijo o spremembah svoje zakonodaje, da ji omogoči, da prouči temu primerne spremembe svoje zakonodaje.

Za olajšanje prenosa zakonodajnih dokumentov na zahtevo ene od pogodbenic je treba vzpostaviti potrebno raven sodelovanja.

Pogodbenici se v ta namen nemudoma medsebojno obvestita o svojih kontaktnih točkah, vključno s kakršnimi koli spremembami teh kontaktnih točk.

Člen 185

Obvestilo, posvetovanje in olajšanje komunikacije

1.   Vsaka od pogodbenic v dveh delovnih dneh pisno obvesti drugo pogodbenico o vsaki hudi ali utemeljeni nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, skupaj z nujnimi primeri nadzora nad živili ali okoliščinami, ko obstaja jasna nevarnost hudih zdravstvenih posledic, povezanih z uživanjem proizvodov živalskega izvora ali rastlinskih proizvodov, in zlasti o:

(a)

vsakršnih ukrepih, ki vplivajo na sklepe o regionalizaciji iz člena 182 tega sporazuma;

(b)

prisotnosti ali razvoju katere koli živalske bolezni iz Priloge XVIII-A k temu sporazumu ali nadzorovanega škodljivega organizma s seznama iz Priloge XVIII-B k temu sporazumu;

(c)

izsledkih epidemiološkega pomena ali pomembnih povezanih tveganjih glede živalskih bolezni in škodljivih organizmov, ki niso na seznamu v Prilogi XVIII-A in Prilogi XVIII-B k temu sporazumu ali ki so nove živalske bolezni ali škodljivi organizmi, ter

(d)

vsakršnih dodatnih ukrepih, ki presegajo osnovne zahteve, ki se uporabljajo za njune siceršnje ukrepe, ki jih pogodbenici sprejmeta za nadzor ali izkoreninjenje živalskih bolezni ali škodljivih organizmov ali varovanje javnega zdravja ali zdravja rastlin, ter vsakršnih spremembah profilaktičnih ukrepov, skupaj s politiko cepljenja.

2.   Obvestila se pošiljajo v pisni obliki kontaktnim točkam iz člena 184(3) tega sporazuma.

Pisno obvestilo pomeni obvestilo po pošti, prek telefaksa ali elektronske pošte. Obvestila se pošiljajo samo kontaktnim točkam iz člena 184(3) tega sporazuma.

3.   Kadar pogodbenica izrazi resno zaskrbljenost zaradi nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se na zahtevo te pogodbenice čim prej skliče posvet, v vsakem primeru pa v 15 delovnih dneh od datuma navedene zahteve. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse potrebne informacije, da se izogne motnjam v trgovanju, in doseči vzajemno sprejemljivo rešitev, skladno z zaščito zdravja ljudi, živali ali rastlin.

4.   Na zahtevo pogodbenice se čim prej skliče posvet o dobrem počutju živali, v vsakem primeru pa v 20 delovnih dneh od datuma obvestila. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse zahtevane informacije.

5.   Na zahtevo pogodbenice posvetovanja iz odstavkov 3 in 4 tega člena potekajo prek video ali avdio konference. Pogodbenica, ki to zahteva, zagotovi pripravo zapisnika posveta, ki ga pogodbenici uradno odobrita. Za namen te odobritve se uporabljajo določbe člena 184(3) tega sporazuma.

6.   Republika Moldavija bo razvila in uporabljala nacionalni sistem hitrega obveščanja za živila in krmo ter nacionalni mehanizem za zgodnje opozarjanje, skladna s tistima, ki ju ima EU. Nacionalni sistem hitrega obveščanja za živila in krmo ter nacionalni mehanizem za zgodnje opozarjanje se bosta v ustreznem časovnem obdobju, o katerem se dogovorita pogodbenici, povezala z ustreznimi sistemi EU, ko bo Republika Moldavija uvedla potrebno zakonodajo na tem področju in vzpostavila pogoje za ustrezno delovanje obeh sistemov.

Člen 186

Pogoji trgovanja

1.   Splošni uvozni pogoji:

(a)

Pogodbenici se dogovorita, da za uvoz katerega koli primarnega proizvoda iz Priloge XVII-A ter Priloge XVII-C(2) in (3) k temu sporazumu veljajo splošni uvozni pogoji. Brez poseganja v sklepe, sprejete na podlagi člena 182 tega sporazuma, uvozni pogoji pogodbenice uvoznice veljajo za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice. Ob začetku veljavnosti tega sporazuma in v skladu z določbami iz člena 184 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o svojih zdravstvenih in/ali fitosanitarnih uvoznih zahtevah za primarne proizvode iz Priloge XVII-A in Priloge XVII-C k temu sporazumu. Te informacije vključujejo tudi ustrezne vzorce uradnih spričeval, izjav ali trgovinskih dokumentov, kakor jih določa pogodbenica uvoznica.

(b)

(i)

Kakršna koli sprememba ali predlagana sprememba pogojev iz odstavka 1(a) tega člena je usklajena z ustreznimi postopki obveščanja iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ne glede na to, ali se nanašajo na ukrepe, ki jih zajema navedeni sporazum.

(ii)

Brez poseganja v določbe člena 190 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pri določanju začetka veljavnosti spremenjenih pogojev iz odstavka 1(a) tega člena upošteva prevozni čas med pogodbenicama.

(iii)

Če pogodbenica uvoznica ne izpolni zahtev za obveščanje, v 30 dneh od začetka veljavnosti spremenjenih uvoznih pogojev še naprej sprejema spričevala ali potrdila, ki jamčijo prej veljavne pogoje.

2.   Uvozni pogoji po priznanju enakovrednosti:

(a)

V 90 dneh po sprejetju sklepa o priznanju enakovrednosti pogodbenici sprejmeta potrebne zakonodajne in upravne ukrepe za izvajanje priznavanja enakovrednosti, da na tej podlagi omogočita medsebojno trgovanje s primarnimi proizvodi iz Priloge XVII-A ter Priloge XVII-C(2) in (3) k temu sporazumu. Za te primarne proizvode lahko vzorec uradnega spričevala ali uradnega dokumenta, ki ga zahteva pogodbenica uvoznica, takrat zamenja spričevalo, sestavljeno v skladu s Prilogo XXIII-B k temu sporazumu.

(b)

Dejavnosti trgovine s primarnimi proizvodi v sektorjih ali podsektorjih, v katerih kot enakovredni niso priznani vsi ukrepi, se nadaljujejo na podlagi izpolnjevanja pogojev iz odstavka 1(a) tega člena. Na zahtevo pogodbenice izvoznice se uporabljajo določbe iz odstavka 5 tega člena.

3.   Od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma se za primarne proizvode iz Priloge XVII-A in Priloge XVII-C(2) k temu sporazumu prenehajo uporabljati posebna uvozna dovoljenja.

4.   Glede pogojev, ki vplivajo na trgovanje s primarnimi proizvodi iz odstavka 1(a) tega člena, pogodbenici na zahtevo pogodbenice izvoznice začneta posvetovanja v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu z določbami iz člena 191 tega sporazuma, da bi se dogovorili o alternativnih ali dodatnih uvoznih pogojih pogodbenice uvoznice. Taki alternativni ali dodatni uvozni pogoji lahko po potrebi temeljijo na ukrepih pogodbenice izvoznice, ki jih je pogodbenica uvoznica priznala kot enakovredne. Če se pogodbenici tako dogovorita, pogodbenica uvoznica v 90 dneh sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da se omogoči uvoz na podlagi dogovorjenih uvoznih pogojev.

5.   Seznam poslovnih enot, pogojna odobritev

(a)

Glede uvoza proizvodov živalskega izvora iz dela 2 Priloge XVII-A k temu sporazumu pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice, ki jo spremljajo ustrezna jamstva, začasno odobri predelovalne poslovne enote iz odstavka 2 Priloge XX k temu sporazumu, ki se nahajajo na ozemlju pogodbenice izvoznice, brez poprejšnjega inšpekcijskega pregleda posameznih poslovnih enot. Taka odobritev je skladna s pogoji in določbami iz Priloge XX k temu sporazumu. Če se dodatne informacije ne zahtevajo, pogodbenica uvoznica v enem mesecu po prejetju zahtevka in ustreznih jamstev sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da dovoli uvoz na tej podlagi.

Začetni seznam poslovnih enot se odobri v skladu z določbami iz Priloge XX k temu sporazumu.

(b)

Glede uvoza proizvodov živalskega izvora iz odstavka 2(a) tega člena pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o svojem seznamu poslovnih enot, ki izpolnjujejo zahteve pogodbenice uvoznice.

6.   Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica predloži pojasnilo in zadevne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen.

Člen 187

Postopek izdaje spričeval

1.   Za namene certifikacijskih postopkov ter postopkov izdaje spričeval in uradnih dokumentov pogodbenici soglašata o načelih iz Priloge XXIII k temu sporazumu.

2.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 191 tega sporazuma se lahko dogovori o pravilih za elektronsko izdajanje, umik ali zamenjavo spričeval.

3.   Pogodbenici se bosta, kjer je to primerno, v okviru približane zakonodaje iz člena 181 tega sporazuma dogovorili o skupnih vzorcih spričeval.

Člen 188

Preverjanje

1.   Za ohranitev zaupanja v učinkovito izvajanje določb tega poglavja ima vsaka pogodbenica pravico:

(a)

opraviti preverjanje celotnega sistema organov druge pogodbenice za inšpekcijske preglede in certificiranje in/ali komponent tega sistema ali drugih ukrepov, če je to ustrezno, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi, smernicami in priporočili Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin; ter

(b)

prejeti informacije druge pogodbenice o njenih nadzornih sistemih in biti obveščena o rezultatih opravljenega nadzora v okviru takega sistema.

2.   Vsaka pogodbenica lahko rezultate svojega preverjanja iz odstavka 1(a) deli s tretjimi osebami in javno objavi, kot to morda zahtevajo določbe, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic. Pri takšnem deljenju in/ali objavi rezultatov se, kjer je to primerno, spoštujejo določbe o zaupnosti, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic.

3.   Ko pogodbenica uvoznica sklene opraviti obisk preverjanja v pogodbenici izvoznici, o takem obisku obvesti pogodbenico izvoznico najmanj tri mesece preden se opravi tak obisk preverjanja, razen če gre za nujne primere ali se pogodbenici dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o kakršni koli spremembi tega obiska.

4.   Stroške, ki nastanejo pri preverjanju celotnega ali dela sistemov pristojnih organov druge pogodbenice za inšpekcijske preglede in certificiranje ali drugega ukrepa, če je to ustrezno, krije pogodbenica, ki opravi preverjanje ali inšpekcijski pregled.

5.   Osnutek sporočila o preverjanjih v pisni obliki se pogodbenici izvoznici pošlje v treh mesecih po zaključku preverjanja. Pogodbenica izvoznica ima na voljo 45 delovnih dni za pripombe na osnutek poročila pisnega sporočila. Pripombe pogodbenice izvoznice se priložijo in, kadar je to ustrezno, vključijo v končne rezultate. Kadar pa je bilo med preverjanjem ugotovljeno resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se pogodbenica izvoznica obvesti čim prej, vsekakor pa v 10 delovnih dneh po koncu preverjanja.

6.   Da se doseže več jasnosti, lahko rezultati preverjanja prispevajo k postopkom iz členov 181, 183 in 189 tega sporazuma, ki jih izvajata obe pogodbenici ali ena od pogodbenic.

Člen 189

Pregledi ob uvozu in inšpekcijske pristojbine

1.   Pogodbenici soglašata, da se pri pregledih pošiljk iz pogodbenice izvoznice ob uvozu v pogodbenico uvoznico spoštujejo načela iz dela A Priloge XXII k temu sporazumu. Rezultati teh pregledov lahko prispevajo k postopku preverjanja iz člena 188 tega sporazuma.

2.   Pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu, ki jih izvaja vsaka pogodbenica, je določena v delu B Priloge XXII k temu sporazumu. Pogodbenica lahko to pogostnost spremeni v okviru svojih pristojnosti in v skladu s svojo notranjo zakonodajo na podlagi napredka v skladu s členi 181, 183 in 186 tega sporazuma ali na podlagi preverjanj, posvetovanj ali drugih ukrepov, določenih s tem sporazumom. V skladu s tem Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 191 tega sporazuma s sklepom spremeni del B Priloge XXII k temu sporazumu.

3.   Inšpekcijske pristojbine lahko krijejo zgolj stroške, ki jih ima pristojni organ pri izvajanju pregledov ob uvozu. Višina pristojbine se izračuna na enaki podlagi kot višina pristojbin, ki se zaračunavajo za inšpekcijske preglede podobnih domačih proizvodov.

4.   Pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice to obvesti o vsaki spremembi ukrepov, ki vplivajo na preglede ob uvozu in inšpekcijske pristojbine, skupaj z razlogi zanje, ter o vseh pomembnih spremembah upravne obravnave takih pregledov.

5.   Pogodbenici se lahko dogovorita o pogojih, na podlagi katerih se od datuma, ki ga določi Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 191 tega sporazuma, odobri nadzor, ki ga izvajata ena nad drugo in je določen v členu 188(1)(b) tega sporazuma, da se po potrebi prilagodi in vzajemno zmanjša pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu primarnih proizvodov iz člena 186(2)(a) tega sporazuma.

Od navedenega datuma lahko pogodbenici druga drugi vzajemno odobrita nadzor nad nekaterimi primarnimi proizvodi in v skladu s tem zmanjšata ali nadomestita preglede ob uvozu za te primarne proizvode.

Člen 190

Zaščitni ukrepi

1.   Če bi pogodbenica izvoznica na svojem ozemlju sprejela ukrepe za nadzor vsakršnega vzroka, ki bi utegnil pomeniti resno nevarnost ali tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, pogodbenica izvoznica brez poseganja v določbe odstavka 2 sprejme enakovredne ukrepe, da prepreči razširitev nevarnosti ali tveganja na ozemlje pogodbenice uvoznice.

2.   Pogodbenica uvoznica lahko iz razlogov resne nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin sprejme začasne ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin. Taka pogodbenica uvoznica za pošiljke, ki se prevažajo med pogodbenicama, poišče najprimernejšo in najbolj sorazmerno rešitev, da se izogne nepotrebnim motnjam v trgovini.

3.   Pogodbenica, ki sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena, najpozneje en delovni dan po datumu sprejetja ukrepov o tem obvesti drugo pogodbenico. Na zahtevo ene od pogodbenic in v skladu z določbami člena 185(3) tega sporazuma se pogodbenici posvetujeta o nastalih razmerah v 15 delovnih dneh po obvestilu. Pogodbenici upoštevata vse informacije, dane na takem posvetu, in si prizadevata izogniti nepotrebnim motnjam trgovanja, ob upoštevanju rezultata posvetovanj iz člena 185(3) tega sporazuma, kadar je to primerno.

Člen 191

Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe

1.   Ustanovi se Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe. Sestane se v treh mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma, na zahtevo ene od pogodbenic, ali vsaj enkrat na leto. Če se pogodbenici tako dogovorita, lahko seja Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe poteka prek video ali avdio konference. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe lahko vprašanja obravnava tudi, kadar ne zaseda, in sicer prek korespondence.

2.   Naloge Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe so:

(a)

preučiti kakršne koli zadeve v zvezi s tem poglavjem;

(b)

spremljati izvajanje tega poglavja in preučiti vse zadeve, ki se lahko pojavijo v zvezi z njegovim izvajanjem;

(c)

revidirati Priloge od XVII do XXV k temu sporazumu, zlasti ob upoštevanju napredka, doseženega na posvetih, in po postopkih, določenih s tem poglavjem;

(d)

spremeniti Priloge od XVII do XXV k temu sporazumu s sklepom glede na revizijo iz točke (c) tega odstavka ali v skladu z drugimi določili iz tega poglavja ter

(e)

predložiti mnenja in priporočila drugim organom, kot je določeno v naslovu VII (Institucionalne, splošne in končne določbe) tega sporazuma glede na revizijo iz točke (c) tega odstavka.

3.   Pogodbenici soglašata, da bosta po potrebi oblikovali tehnične delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovno usposobljeni predstavniki pogodbenic, in sicer za opredelitev in preučitev tehničnih in znanstvenih vprašanj, ki izhajajo iz izvajanja tega poglavja. Kadar je potrebno dodatno strokovno znanje, lahko pogodbenici oblikujeta priložnostne skupine, ki vključujejo znanstvene in strokovne skupine. Članstvo v takih priložnostnih skupinah ni nujno omejeno na predstavnike pogodbenic.

4.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe s predloženim poročilom redno obvešča Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4), o svojih dejavnostih in odločitvah, ki jih sprejema v okviru svojih pristojnosti.

5.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe na prvem srečanju sprejme svoje delovne postopke.

6.   Kakršno koli odločitev, priporočilo, poročilo ali drug ukrep, ki ga sprejme Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe ali katera koli skupina, ki jo ta odbor ustanovi, pogodbenici sprejmeta soglasno.

POGLAVJE 5

Olajševanje carinskih postopkov in trgovine

Člen 192

Cilji

1.   Pogodbenici priznavata pomen olajševanja carinskih postopkov in trgovine v razvijajočem se dvostranskem trgovinskem okolju. Pogodbenici soglašata z okrepitvijo sodelovanja na tem področju z namenom, da zadevna zakonodaja in postopki ter upravna zmogljivost zadevnih uprav izpolnjujejo cilje glede učinkovitega nadzora in načelno spodbujajo olajševanje zakonite trgovine.

2.   Pogodbenici priznavata, da bo izjemen pomen namenjen legitimnim ciljem javnih politik, vključno s olajševanjem trgovine, varnostjo in preprečevanjem goljufij, ter uravnoteženemu pristopu k navedenim ciljem.

Člen 193

Zakonodaja in postopki

1.   Pogodbenici soglašata, da je njuna zakonodaja na trgovinskem in carinskem področju načeloma stabilna in celovita ter da so določbe in postopki sorazmerni, pregledni, predvidljivi, nediskriminatorni, nepristranski ter se uporabljajo enotno in učinkovito, ter med drugim:

(a)

varujeta in poenostavljata trgovino z učinkovitim uveljavljanjem in izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev;

(b)

se izogibata nepotrebnemu ali diskriminatornemu obremenjevanju gospodarskih subjektov, preprečujeta goljufije ter zagotavljata nadaljnje olajšave za gospodarske subjekte, ki dosegajo visoko raven skladnosti;

(c)

uporabljata enotno upravno listino za potrebe carinskih deklaracij;

(d)

sprejmeta ukrepe, ki vodijo k večji učinkovitosti, preglednosti in poenostavitvi carinskih postopkov in praks na meji;

(e)

uporabljata sodobne carinske tehnike, vključno z ocenjevanjem tveganja, nadzorom po carinjenju in metodami revizije v podjetjih, da se poenostavita in olajšata vstop in sprostitev blaga;

(f)

si prizadevata za zmanjšanje stroškov in povečanje predvidljivosti gospodarskih subjektov, vključno z malimi in srednjimi podjetji;

(g)

brez poseganja v uporabo objektivnih kriterijev ocenjevanja tveganja zagotavljata nediskriminatorno upravljanje zahtev in postopkov, ki se uporabljajo za uvoz, izvoz in blago v tranzitu;

(h)

upoštevata mednarodne instrumente, ki se uporabljajo na carinskem in trgovinskem področju, vključno s tistimi, ki jih razvijejo Svetovna carinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: WCO) (Okvir o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine), STO (Sporazum o carinski vrednosti), Istanbulska konvencija o začasnem uvozu iz leta 1990, Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga iz leta 1983, Konvencija ZN TIR iz leta 1975, Mednarodna konvencija o usklajevanju mejnih kontrol blaga iz leta 1982 ter smernice Evropske komisije, kot so praktične carinske smernice;

(i)

sprejmeta potrebne ukrepe, ki odražajo določbe revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov iz leta 1973 in jih izvajajo;

(j)

določita pravila, ki vnaprej zagotavljajo zavezujoče odločbe glede tarifnega uvrščanja in pravil o poreklu. Pogodbenici zagotovita, da se odločba lahko prekliče ali razveljavi samo po obvestilu subjekta, katerega zadeva, in brez retroaktivnega učinka, razen če je odločba sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;

(k)

uvedeta in izvajata poenostavljene postopke za pooblaščene trgovce v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili;

(l)

določita pravila, ki zagotavljajo, da so kazni za kršitve carinskih predpisov ali postopkovnih zahtev sorazmerne in nediskriminatorne, njihova uporaba pa ne povzroča neupravičenih ali neutemeljenih zamud; ter

(m)

uporabljata pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila glede izdaje licenc carinskim posrednikom.

2.   Za izboljšanje delovnih metod ter zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in opravičljivosti postopkov pogodbenici:

(a)

sprejmeta nadaljnje ukrepe za zmanjšanje, poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinski in drugi organi;

(b)

poenostavita, kjer koli je to mogoče, zahteve in formalnosti v zvezi s hitro prepustitvijo in carinjenjem blaga;

(c)

zagotovita učinkovite, hitre in nediskriminatorne postopke, ki zagotavljajo pravico do pritožbe proti upravnim ukrepom, odločbam in sklepom carinske uprave in drugih organov, ki vplivajo na blago v postopku. Taki pritožbeni postopki so lahko dostopni, tudi za mala in srednje velika podjetja, višina morebitnih stroškov pa je razumna in sorazmerna s stroški, ki nastanejo organom zaradi zagotavljanja možnosti pritožbe;

(d)

sprejmeta ukrepe za zagotovitev, da se v primeru vložitve pritožbe v zvezi z izpodbijanim upravnim ukrepom, odločbo ali sklepom blago sprosti kot običajno, plačilo dajatev pa se lahko odloži, ob čemer se sprejmejo morebitni zaščitni ukrepi, za katere se presodi, da so potrebni. Kadar je to potrebno, mora biti pogoj za sprostitev blaga predložitev garancije, kot sta jamstvo ali varščina; ter

(e)

zagotovita ohranjanje najvišjih standardov integritete, zlasti na meji, z uporabo ukrepov, ki odražajo načela zadevnih mednarodnih konvencij in instrumentov s tega področja, zlasti revidirane izjave WCO iz Aruše iz leta 2003 in praktičnih smernic Evropske komisije iz leta 2007.

3.   Pogodbenici ne uporabljata:

(a)

nobenih zahtev po obvezni uporabi carinskih posrednikov ter

(b)

nobenih zahtev po obveznem izvajanju inšpekcijskih pregledov pred odpremo ali inšpekcijskih pregledov v namembni državi.

4.   Za namene tega sporazuma se uporabljajo predpisi o tranzitu in opredelitve iz določb STO, zlasti člen V GATT 1994 in z njim povezane določbe, vključno z morebitnimi pojasnili in spremembami na podlagi kroga pogajanj iz Dohe o olajševanju trgovine. Te določbe veljajo tudi, če se tranzit blaga začne ali konča na ozemlju ene od pogodbenic (kopenski tranzit).

Pogodbenici si prizadevata za postopno večanje medsebojne povezljivosti svojih carinskih tranzitnih sistemov, z namenom, da Republika Moldavija v prihodnosti pristopi h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku iz leta 1987.

Pogodbenici zagotavljata sodelovanje in usklajevanje vseh zadevnih organov na svojem ozemlju za olajševanje tranzitnega prometa. Pogodbenici spodbujata tudi sodelovanje med javnimi organi in zasebnim sektorjem v zvezi s tranzitom.

Člen 194

Odnosi s poslovno skupnostjo

Pogodbenici se dogovorita:

(a)

da bosta zagotovili, da bodo njuna zakonodaja in postopki pregledni, javno dostopni, po možnosti z elektronskimi sredstvi, in da bodo vsebovali utemeljitev, zakaj so bili sprejeti. Zagotoviti je treba primerno časovno obdobje med objavo novih ali spremenjenih določb in začetkom njihove veljavnosti;

(b)

glede potrebe po pravočasnih in rednih posvetovanjih s predstavniki trgovine o zakonodajnih predlogih in postopkih v zvezi s carinskimi in trgovinskimi vprašanji. V ta namen vsaka od pogodbenic vzpostavi ustrezne in redne posvetovalne mehanizme med javno upravo in poslovno skupnostjo;

(c)

da bosta javno objavili, po možnosti z elektronskimi sredstvi, pomembna upravna obvestila, vključno z zahtevami organov ter vstopnimi in izstopnimi postopki, delovnim časom in operativnimi postopki carinskih uradov v pristaniščih in na mejnih prehodih ter kontaktnimi točkami za poizvedbe;

(d)

o krepitvi sodelovanja med subjekti in zadevno javno upravo z uporabo nearbitrarnih in javno dostopnih postopkov, kot so memorandumi o soglasju na podlagi tistih, ki jih razširja WCO, ter

(e)

da bosta zagotovili, da bosta njuni carinski ureditvi ter z njima povezane zahteve in postopki še naprej zadovoljevali upravičene potrebe trgovinske skupnosti, upoštevali dobre prakse in še naprej čim manj omejevali trgovino.

Člen 195

Pristojbine in takse

1.   S 1. januarjem v letu, ki sledi letu začetka veljavnosti tega sporazuma, pogodbenici prepovesta, da bi imele upravne takse enak učinek kot uvozne ali izvozne dajatve in takse.

2.   V zvezi z vsemi pristojbinami in taksami kakršne koli narave, ki jih naložijo carinski organi vsake pogodbenice, vključno s pristojbinami in taksami za naloge, ki se opravijo v imenu teh organov, ali v zvezi z uvozom ali izvozom ter brez poseganja v zadevne člene poglavja 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, pogodbenici soglašata, da:

(a)

se lahko pristojbine in takse naložijo le za storitve, ki se zagotovijo na zahtevo deklaranta, če se slednje ne izvedejo pod običajnimi pogoji ali med običajnim delovnim časom ali se izvedejo na kraju, ki ni naveden v carinskih predpisih, pa tudi za vsako formalnost, ki je povezana s takimi storitvami ali se zahteva za izvedbo takega uvoza ali izvoza;

(b)

pristojbine in takse ne presegajo stroškov opravljenih storitev;

(c)

pristojbine in takse se ne izračunavajo na podlagi ad valorem;

(d)

informacije o pristojbinah in taksah se objavijo po uradno določenem mediju in, kadar je to mogoče in izvedljivo, na uradni spletni strani. Te informacije zajemajo razloge za pristojbino ali takso za opravljene storitve, naziv pristojnega organa, pristojbine in takse, ki se bodo uporabile, ter datum in način plačila ter

(e)

nove ali spremenjene pristojbine in takse se ne uvedejo, dokler informacije o njih niso objavljene in dane na voljo.

Člen 196

Carinsko vrednotenje

1.   Določbe Sporazuma o izvajanju člena VII GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO, skupaj z morebitnimi naknadnimi spremembami, urejajo pravila carinskega vrednotenja blaga, ki se uporabljajo v trgovini med pogodbenicama. Navedene določbe so vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del. Najnižje carinske vrednosti se ne uporabljajo.

2.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

Člen 197

Carinsko sodelovanje

Pogodbenici okrepita sodelovanje na carinskem področju, da bi zagotovili izvajanje ciljev tega poglavja z namenom nadaljnjega olajševanja trgovine, hkrati pa zagotovili učinkoviti nadzor, varnost in preprečevanje goljufij. Pogodbenici v ta namen po potrebi kot orodje za primerjavo uporabita praktične carinske smernice Evropske komisije iz leta 2007.

Za zagotovitev skladnosti z določbami tega poglavja pogodbenici med drugim:

(a)

si izmenjujeta informacije v zvezi s carinsko zakonodajo in postopki;

(b)

razvijata skupne pobude v zvezi z uvoznimi, izvoznimi in tranzitnimi postopki ter dejavnostmi za zagotavljanje učinkovitih storitev za poslovno skupnost;

(c)

sodelujeta pri avtomatizaciji carinskih in drugih trgovinskih postopkov;

(d)

si po potrebi izmenjujeta informacije in podatke ob spoštovanju zaupnosti podatkov, standardov in določb o varstvu osebnih podatkov;

(e)

sodelujeta pri preprečevanju nezakonite čezmejne trgovine z blagom, vključno s tobačnimi izdelki, in boju proti njej;

(f)

si izmenjujeta informacije ali začneta posvetovanja z namenom, da kolikor je mogoče oblikujeta skupna stališča na carinskem področju v okviru mednarodnih organizacij, kot so STO, WCO, ZN, Konferenca ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) in UNECE;

(g)

sodelujeta pri načrtovanju in izvajanju tehnične pomoči, zlasti za olajšanje reform za olajševanje carinskih postopkov in trgovine v skladu z zadevnimi določbami tega sporazuma;

(h)

si izmenjujeta dobre prakse pri carinskih postopkih, zlasti o izvrševanju pravic intelektualne lastnine, predvsem v povezavi s ponarejenimi proizvodi;

(i)

spodbujata usklajevanje med vsemi mejnimi organi pogodbenic, da se pospešijo postopki prehoda meje in okrepi nadzor, pri čemer se, kadar je to mogoče in ustrezno, upošteva skupni nadzor meje ter

(j)

vzpostavita, kadar je to ustrezno in primerno, vzajemno priznavanje programov trgovinskega partnerstva in carinskega nadzora, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine.

Člen 198

Vzajemna upravna pomoč v carinskih zadevah

Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, ki so predvidene v tem sporazumu, zlasti v členu 197 tega sporazuma, pogodbenici ena drugi zagotovita vzajemno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami Protokola III o Vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah k temu sporazumu.

Člen 199

Tehnična pomoč in krepitev zmogljivosti

Pogodbenici sodelujeta, da se zagotovita tehnična podpora in izgradnja zmogljivosti za izvajanje reform za olajševanje trgovine in carinskih postopkov.

Člen 200

Pododbor za carino

1.   Ustanovi se Pododbor za carino. Poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

2.   Delovanje Pododbora zajema redna posvetovanja in spremljanje izvajanja in upravljanja tega poglavja, kar vključuje vprašanja glede carinskega sodelovanja, čezmejnega carinskega sodelovanja in upravljanja, tehnične pomoči, pravil o poreklu, olajševanja trgovine in vzajemno upravno pomoč v carinskih zadevah.

3.   Pododbor za carino med drugim:

(a)

skrbi za ustrezno izvajanje tega poglavja ter protokolov II in III k temu sporazumu;

(b)

sprejme praktične rešitve, ukrepe in odločitve za izvajanje tega poglavja ter protokolov II in III k temu sporazumu, vključno z izmenjavo informacij in podatkov, vzajemnim priznavanjem carinskega nadzora in programov trgovinskega partnerstva, določa pa tudi sporazumno dogovorjene ugodnosti;

(c)

izmenjuje mnenja o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno s prihodnjimi ukrepi in viri, ki so nujni za njihovo izvajanje in uporabo;

(d)

po potrebi daje priporočila ter

(e)

sprejme svoj notranji poslovnik.

Člen 201

Približevanje carinske zakonodaje

Postopno približevanje carinski zakonodaji Unije in nekaterim mednarodnim predpisom se izvaja v skladu s Prilogo XXVI k temu Sporazumu.

POGLAVJE 6

Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 202

Cilj, področje in obseg uporabe

1.   Pogodbenici ob ponovni potrditvi svojih obveznosti iz Sporazuma STO uvedeta potrebne ureditve za postopno vzajemno liberalizacijo ustanavljanja in trgovine s storitvami ter za sodelovanje pri elektronskem poslovanju.

2.   Javna naročila so zajeta v poglavju 8 (Javna naročila) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. To poglavje v ničemer ne nalaga nobenih obveznosti v zvezi z javnimi naročili.

3.   Subvencije so zajete v poglavju 10 (Konkurenca) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za subvencije, ki jih dodelita pogodbenici.

4.   V skladu z določbami tega poglavja vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja in sprejetja novih predpisov za izpolnjevanje legitimnih ciljev politik.

5.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe z vplivom na fizične osebe, ki želijo dostop do trga delovne sile pogodbenice, ter za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

6.   To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na njuno ozemlje ali za njihovo začasno bivanje, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njunih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njune meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti za katero od pogodbenic pod pogoji posebne obveznosti iz tega poglavja in prilog XXVII in XXVIII k temu sporazumu (2).

Člen 203

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(1)

„ukrep“ pomeni kakršen koli ukrep pogodbenice v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa ali v kateri koli drugi obliki;

(2)

„ukrepi, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani“, pomeni ukrepe, ki jih sprejmejo:

(a)

centralne, regionalne ali lokalne vlade in organi ter

(b)

nevladne organizacije pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo centralne, regionalne ali lokalne vlade ali organi;

(3)

„fizična oseba pogodbenice“ pomeni fizično osebo, ki ima v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države državljanstvo države članice EU oziroma Republike Moldavije;

(4)

„pravna oseba“ pomeni vsako pravno osebo, ki se pravilno ustanovi ali drugače organizira v skladu z veljavnimi zakoni, zaradi dobička ali v drug namen, in je v zasebni ali državni lasti, vključno s korporacijo, trustom, partnerstvom, skupnim podjetjem, samostojnim podjetnikom ali združenjem;

(5)

„pravna oseba Unije“ ali „pravna oseba Republike Moldavije“ pomeni pravno osebo, kakor je opredeljena v točki 4 in ustanovljena v skladu z zakonodajo ene od držav članic EU oziroma Republike Moldavije, s statutarnim sedežem, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju, na katerem se uporablja (3) Pogodba o delovanju Evropske unije, oziroma na ozemlju Republike Moldavije.

Če ima ta pravna oseba na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, oziroma na ozemlju Republike Moldavije, samo statutarni sedež ali osrednjo upravo, se ne šteje za pravno osebo Unije oziroma Republike Moldavije, razen če so njene dejavnosti dejansko in stalno povezane z gospodarstvom Unije oziroma Republike Moldavije.

Ne glede na prejšnji odstavek veljajo določbe tega sporazuma tudi za ladijske družbe, ki imajo sedež zunaj Unije oziroma Republike Moldavije in so pod nadzorom državljanov države članice EU oziroma Republike Moldavije, če so njihova plovila registrirana v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo v zadevni državi članici oziroma v Republiki Moldaviji in plujejo pod zastavo države članice oziroma Republike Moldavije;

(6)

„hčerinska družba“ pravne osebe pogodbenice pomeni pravno osebo, ki je pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe te pogodbenice (4);

(7)

„podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravno strukturo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da slednjim, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezava z matično družbo z glavnim sedežem v tujini, ni treba poslovati neposredno s tako matično družbo, temveč lahko poslujejo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(8)

„ustanavljanje“ pomeni:

(a)

v zvezi s pravnimi osebami Unije ali Republike Moldavije pravico, da začnejo in opravljajo gospodarske dejavnosti z ustanovitvijo, vključno s prevzemom, pravne osebe in/ali ustanovitvijo podružnice ali predstavništva v Uniji oziroma Republiki Moldaviji;

(b)

v zvezi s fizičnimi osebami pravico fizičnih oseb iz Unije ali Republike Moldavije, da začnejo in opravljajo gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanovijo podjetja, zlasti gospodarske družbe, ki jih dejansko nadzorujejo;

(9)

„gospodarske dejavnosti“ zajemajo dejavnosti industrijskega, poslovnega in poklicnega značaja ter dejavnosti obrtnikov in ne vključujejo dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil;

(10)

„delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(11)

„storitve“ zajemajo vse storitve v vseh sektorjih, razen storitev, opravljenih v okviru vladnega organa;

(12)

„storitve in druge dejavnosti, opravljene pri izvajanju javnih pooblastil“ pomeni storitve ali dejavnosti, ki se ne izvajajo na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti;

(13)

„čezmejno opravljanje storitev“ pomeni opravljanje storitve:

(a)

z ozemlja pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice (način 1) ali

(b)

na ozemlju pogodbenice naročniku storitve druge pogodbenice (način 2);

(14)

„ponudnik storitve“ pogodbenice pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja storitev;

(15)

„podjetnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja gospodarsko dejavnost z ustanovitvijo poslovne enote.

Oddelek 2

Ustanavljanje

Člen 204

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za ukrepe, ki jih sprejmeta ali ohranjata pogodbenici in ki vplivajo na ustanavljanje v vseh gospodarskih dejavnostih z izjemo:

(a)

rudarstva, proizvodnje in predelave (5) jedrskih materialov.

(b)

proizvodnje ali trgovine z orožjem, strelivom in vojaškim materialom;

(c)

avdiovizualnih storitev;

(d)

nacionalne pomorske kabotaže (6) ter

(e)

nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prevoza (7), rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z uveljavljanjem prometnih pravic z izjemo:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prometa;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)

storitev zemeljske oskrbe;

(v)

storitev upravljanja letališč.

Člen 205

Nacionalna obravnava in obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.   Republika Moldavija ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XXVII-E k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(a)

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Unije zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb in njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b)

za delovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Unije, ustanovljenih v Republiki Moldaviji, zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb in njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše (8).

2.   Unija ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XXVII-A k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(a)

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Republike Moldavije zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb in njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b)

za delovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Republike Moldavije, ustanovljenih v Uniji, zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb in njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše (9).

3.   Nobena od pogodbenic ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XXVII-A in Priloge XXVII-E k temu sporazumu ne sprejme nobenih novih predpisov ali ukrepov, ki bi uvajali diskriminacijo v primerjavi z njenimi lastnimi pravnimi osebami glede ustanavljanja pravnih oseb druge pogodbenice na njenem ozemlju oziroma glede njihovega poslovanja po ustanovitvi.

Člen 206

Pregled

1.   Pogodbenici z namenom postopne liberalizacije pogojev ustanavljanja redno revidirata svoj pravni okvir za ustanavljanje (10) in okolje za ustanavljanje ter pri tem upoštevata svoje obveznosti iz mednarodnih sporazumov.

2.   Pogodbenici v okviru revizije iz odstavka 1 ocenita morebitne ovire za ustanavljanje. Z namenom okrepitve določb iz tega poglavja pogodbenici odkrijeta primerni način za obravnavanje takih ovir, ki lahko vključuje nadaljnja pogajanja, tudi glede zaščite naložb in postopkov reševanja sporov med investitorji in državo.

Člen 207

Drugi sporazumi

Nobena določba iz tega poglavja se ne sme razlagati tako, da omejuje pravice podjetnikov iz pogodbenic, da bi bili deležni ugodnejše obravnave, določene v katerem koli veljavnem ali prihodnjem mednarodnem sporazumu v zvezi z naložbami, katerega podpisnici sta država članica in Republika Moldavija.

Člen 208

Standard obravnave podružnic in predstavništev

1.   Določbe člena 205 tega sporazuma nobeni pogodbenici ne preprečujejo, da bi iz razlogov smotrnosti uporabila posebna pravila v zvezi z ustanavljanjem in poslovanjem podružnic in predstavništev pravnih oseb druge pogodbenice na svojem ozemlju, kjer nimajo sedeža, in sicer pravila, ki jih upravičujejo pravne ali tehnične razlike med takšnimi podružnicami in predstavništvi ter podružnicami in predstavništvi pravnih oseb s sedežem na njenem ozemlju, oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

2.   Razlike v obravnavi iz razlogov smotrnosti ne presegajo obsega, ki je nujno potreben zaradi takšnih pravnih ali tehničnih razlik oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

Oddelek 3

Čezmejno opravljanje storitev

Člen 209

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na čezmejno opravljanje vseh storitev, z izjemo:

(a)

avdiovizualnih storitev;

(b)

nacionalne pomorske kabotaže (11) ter

(c)

nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prevoza (12), rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z uveljavljanjem prometnih pravic z izjemo:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prometa;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)

storitev zemeljske oskrbe;

(v)

storitev upravljanja letališč.

Člen 210

Dostop do trga

1.   Vsaka pogodbenica pri dostopu do trga prek čezmejnega opravljanja storitev storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v posebnih obveznostih iz Priloge XXVII-B in Priloge XXVII-F k temu sporazumu.

2.   V sektorjih, za katere se sprejmejo obveznosti v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohrani ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če je v Prilogi XXVII-B in Prilogi XXVII-F k temu sporazumu določeno drugače, opredeljeni kot:

(a)

omejitve števila ponudnikov storitev v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(b)

omejitve skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(c)

omejitve skupnega števila storitvenih operacij ali skupne količine opravljenih storitev, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb.

Člen 211

Nacionalna obravnava

1.   V sektorjih, za katere so obveznosti glede dostopa do trga navedene v Prilogi XXVII-B in Prilogi XXVII-F k temu sporazumu ter ki so predmet kakršnih koli pogojev in pridržkov iz teh prilog, vsaka pogodbenica v zvezi z vsemi ukrepi, ki vplivajo na čezmejno opravljanje storitev, storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi lastnim podobnim storitvam in ponudnikom storitev.

2.   Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava lastne podobne storitve in ponudnike storitev.

3.   Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s storitvami ali ponudniki podobnih storitev druge pogodbenice.

4.   Posebne obveznosti, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva za katero koli pogodbenico, da zagotovi nadomestilo za dejansko podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.

Člen 212

Seznam obveznosti

1.   Sektorji, ki jih pogodbenici liberalizirata v skladu s tem oddelkom, ter, na podlagi pridržkov, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice v navedenih sektorjih, so določeni v seznamih obveznosti iz Priloge XXVII-B in Priloge XXVII-F k temu sporazumu.

2.   Brez poseganja v pravice in obveznosti, ki jih imata ali bosta imeli pogodbenici v skladu s Evropsko konvencijo o čezmejni televiziji in Evropsko konvencijo o filmskih koprodukcijah, seznama obveznosti iz Priloge XXVII-B in Priloge XXVII-F k temu sporazumu ne vključujeta obveznosti v zvezi z avdiovizualnimi storitvami.

Člen 213

Pregled

Z namenom postopne liberalizacije čezmejnega opravljanja storitev med pogodbenicama Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, redno pregleduje sezname obveznosti iz člena 212 tega sporazuma. Ta pregled med drugim upošteva proces postopnega približevanja, kakor je določen v členih 230, 240, 249 in 253 tega sporazuma, in njegovega učinka na odpravo preostalih ovir za čezmejno opravljanje storitev med pogodbenicama.

Oddelek 4

Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov

Člen 214

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z vstopom na njihovo ozemlje in začasnim bivanjem na njihovem ozemlju ključnega osebja, diplomiranih pripravnikov, prodajalcev poslovnih storitev, ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov, brez poseganja v člen 202(5) tega sporazuma.

2.   V tem oddelku:

(a)

„ključno osebje“ pomeni fizične osebe, ki so zaposlene pri pravni osebi ene izmed pogodbenic, ki ni neprofitna organizacija (13), ter so pristojne za vzpostavitev ali ustrezen nadzor, upravljanje in delovanje poslovne enote. „Ključno osebje“ zajema „poslovne obiskovalce“, pristojne za ustanovitev poslovne enote in „premeščanje osebja znotraj družbe“:

(i)

„poslovni obiskovalci“, pristojni za ustanovitev poslovne enote, pomeni fizične osebe na vodstvenih položajih, ki so pristojne za ustanovitev poslovne enote. Te osebe ne ponujajo ali zagotavljajo storitev in ne opravljajo nobenih drugih gospodarskih dejavnosti z izjemo tistih, ki so nujne za ustanovitev poslovne enote. Prav tako ne prejemajo plačila za opravljeno delo od vira, ki se nahaja v pogodbenici gostiteljici;

(ii)

„premeščeno osebje znotraj podjetja“ pomeni fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba ali so partnerji v njej vsaj eno leto in ki so začasno premeščeni na delovno mesto v poslovni enoti, ki je lahko hčerinska družba, podružnica ali matična družba podjetja/pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice. Zadevna fizična oseba spada v eno od naslednjih kategorij:

(1)   direktorji: osebe na vodstvenih položajih v pravni osebi, katerih glavna naloga je upravljanje poslovne enote, v splošnem pa jih nadzoruje ali usmerja upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, pri čemer opravljajo vsaj naslednje naloge:

vodenje poslovne enote ali njenega oddelka ali pododdelka;

spremljanje in nadzor dela drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja; ter

imajo pooblastilo, da osebno zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(2)   strokovnjaki: fizične osebe, zaposlene pri pravni osebi, ki imajo posebno znanje, bistveno za proizvodnjo poslovne enote, za njeno raziskovalno opremo, tehnike, procese, postopke ali upravljanje. Pri presoji takega znanja se poleg znanja, značilnega za posamezno poslovno enoto, upošteva tudi, ali ima oseba visoke kvalifikacije, ki zadevajo vrsto dela ali poklica, ki zahteva specifično tehnično znanje, vključno s članstvom v strokovnih združenjih;

(b)

„diplomirani pripravniki“ pomeni fizične osebe, ki jih je pravna oseba ene pogodbenice ali njena podružnica zaposlila za vsaj eno leto, imajo univerzitetno diplomo in so začasno premeščeni v poslovno enoto pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja na področju poslovnih tehnik ali metod (14);

(c)

„prodajalci poslovnih storitev“ (15) pomeni fizične osebe, ki so predstavnice ponudnika storitev ali blaga pogodbenice in želijo vstop na ozemlje druge pogodbenice ter začasno bivanje zaradi pogajanj o prodaji storitev ali blaga ali sklenitve pogodb o prodaji storitev ali blaga za navedenega ponudnika. Ne opravljajo neposredne prodaje splošni javnosti in ne prejemajo plačila od vira v pogodbenici gostiteljici, prav tako niso komisionarji;

(d)

„ponudniki pogodbenih storitev“ pomeni fizične osebe, zaposlene v pravni osebi ene pogodbenice, ki ni agencija za zaposlovanje in zagotavljanje dela ter ne posluje v imenu take agencije in nima poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki je s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici v dobri veri sklenila pogodbo o opravljanju storitev, za izpolnitev katere je potrebna začasna prisotnost njenih delavcev v navedeni pogodbenici (16);

(e)

„neodvisni strokovnjaki“ pomeni fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem storitev in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju pogodbenice, nimajo poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki so s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici sklenile pogodbo v dobri veri (in ne prek agencije za zaposlovanje in zagotavljanje dela) za opravljanje storitev, pri katerih je potrebna njihova začasna prisotnost v navedeni pogodbenici, da so izpolnjeni pogoji iz pogodbe za opravljanje storitev (17);

(f)

„kvalifikacije“ pomeni diplome, spričevala in druga dokazila (o formalni izobrazbi), ki jih izda organ, imenovan skladno z zakonskimi, uredbenimi ali upravnimi določbami, in ki potrjujejo uspešen zaključek strokovnega usposabljanja.

Člen 215

Ključno osebje in diplomirani pripravniki

1.   Vsaka pogodbenica za vsak sektor, za katerega se je zavezala v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) tega poglavja, in ob upoštevanju morebitnih pridržkov iz Priloge XXVII-A in Priloge XXVII-E ali iz Priloge XXVII-C in Priloge XXVII-G k temu sporazumu, omogoči podjetnikom druge pogodbenice, da v svojih poslovnih enotah zaposlijo fizične osebe iz te druge pogodbenice, pod pogojem, da so taki delavci bodisi ključno osebje ali diplomirani pripravniki, kot so opredeljeni v členu 214 tega sporazuma. Začasni vstop in začasno bivanje ključnega osebja in diplomiranih pripravnikov traja največ tri leta za premeščence znotraj podjetja, 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju za poslovne obiskovalce, pristojne za ustanovitev poslovne enote, in eno leto za diplomirane pripravnike.

2.   Za vsak sektor, za katerega veljajo zaveze v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) tega poglavja, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohranja ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če v Prilogi XXVII-C in Prilogi XXVII-G k temu sporazumu ni določeno drugače, opredeljeni kot omejitve glede skupnega števila fizičnih oseb, ki jih lahko podjetnik zaposli kot ključno osebje in diplomirane pripravnike v določenem sektorju, v obliki številčnih kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb, in kot diskriminatorne omejitve.

Člen 216

Prodajalci poslovnih storitev

Vsaka pogodbenica za vsak sektor, za katerega se je zavezala v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) ali oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ki je predmet kakršnih koli pridržkov iz Priloge XXVII-A, Priloge XXVII-E, Priloge XXVII-B in Priloge XXVII-F k temu sporazumu, omogoči vstop in začasno bivanje prodajalcev poslovnih storitev za največ 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.

Člen 217

Ponudniki pogodbenih storitev:

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti, ki izhajajo iz njunih obveznosti glede vstopa in začasnega bivanja ponudnikov pogodbenih storitev v skladu s Splošnim sporazumom o trgovini in storitvah (v nadaljnjem besedilu: GATS).

Vsaka pogodbenica v skladu s Prilogo XXVII-D in Prilogo XXVII-H k temu sporazumu ob upoštevanju pogojev iz odstavka 3 tega člena omogoči ponudnikom pogodbenih storitev druge pogodbenice, da zagotavljajo storitve na njenem ozemlju.

2.   Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:

(a)

fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki je pridobila pogodbo o storitvah za največ 12 mesecev;

(b)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo take storitve ponujati kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki opravljajo storitve vsaj eno leto neposredno pred datumom vložitve vloge za vstop na ozemlje take druge pogodbenice. Poleg tega imajo fizične osebe na dan vložitve vloge za vstop na ozemlje pogodbenice vsaj tri leta delovnih izkušenj (18) v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, imajo:

(i)

univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidno enakovredno znanje (19), ter,

(ii)

poklicne kvalifikacije, kadar je to potrebno za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)

fizična oseba ne prejme plačila za opravljanje storitev na ozemlju druge pogodbenice, razen plačila pravne osebe, ki je njen delodajalec;

(e)

vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali za čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

(f)

dostop, odobren na podlagi določb tega člena, se nanaša le na storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja, ter

(g)

število oseb, ki jih zajema pogodba o storitvah, ne sme biti večje, kot je potrebno za izpolnjevanje pogodbe, kakor lahko določajo zakoni, drugi predpisi ali druge pravne zahteve pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

Člen 218

Neodvisni strokovnjaki

1.   Pogodbenica v skladu s Prilogo XXVII-D in Prilogo XXVII-H k temu sporazumu ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena omogoči neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice, da zagotavljajo storitve na njenem ozemlju.

2.   Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:

(a)

fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot samozaposlene osebe, ustanovljene v drugi pogodbenici, in so morale pridobiti pogodbo o storitvah za največ 12 mesecev;

(b)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo na dan vložitve vloge za vstop v drugo pogodbenico imeti vsaj šest let delovnih izkušenj v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo imeti:

(i)

univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidno enakovredno znanje (20), ter,

(ii)

poklicne kvalifikacije, ki se zahtevajo za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali drugimi pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)

vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali za čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje, ter

(e)

dostop, odobren na podlagi določb tega člena, se nanaša le na storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

Oddelek 5

Regulativni okvir

Pododdelek 1

Nacionalna ureditev

Člen 219

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Naslednja pravila se uporabljajo za ukrepe pogodbenic v zvezi z zahtevami za izdajo licence in postopki, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, ki vplivajo na:

(a)

čezmejno opravljanje storitev;

(b)

ustanavljanje na njunem ozemlju za pravne in fizične osebe, kot je opredeljeno v členu 203(8) tega sporazuma;

(c)

začasno bivanje na njunem ozemlju za kategorije fizičnih oseb, kot je opredeljeno v členu 214(2)(a) do (e) tega sporazuma.

2.   V primeru čezmejnega opravljanja storitev se ta pravila uporabljajo samo za sektorje, v zvezi s katerimi je pogodbenica sprejela posebne obveznosti in kolikor se te posebne zaveze uporabljajo. V primeru ustanavljanja se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, če je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XXVII-A in Prilogo XXVII-E k temu sporazumu. V primeru začasnega bivanja fizičnih oseb se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, v zvezi s katerimi je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XXVII-C, Prilogo XXVII-D, Prilogo XXVII-G in Prilogo XXVII-H k temu sporazumu.

3.   Ta pravila ne veljajo za ukrepe, ki predstavljajo omejitve, za katere velja razpored.

4.   V tem oddelku:

(a)

„zahteve za izdajo licence“ pomeni bistvene zahteve z izjemo kvalifikacijskih zahtev, ki jih mora izpolnjevati fizična ali pravna oseba, da pridobi, spremeni ali obnovi dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot je določeno v odstavku 1(a) do (c);

(b)

„postopki za izdajo licence“ so upravna ali procesna pravila, ki jih mora spoštovati fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot je določeno v odstavku1(a) do (c), vključno s spremembo ali obnovo licence, da dokaže izpolnjevanje zahtev za izdajo licence;

(c)

„kvalifikacijske zahteve“ pomeni bistvene zahteve, ki se nanašajo na kompetenco fizične osebe, ki opravi storitev, in ki morajo biti izpolnjene za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitve;

(d)

„kvalifikacijski postopki“ pomeni upravna ali postopkovna pravila, ki jih mora fizična oseba spoštovati, da dokaže izpolnjevanje kvalifikacijskih zahtev z namenom pridobitve dovoljenja za opravljanje storitve, ter

(e)

„pristojni organ“ pomeni vsako centralno, regionalno ali lokalno vlado ali organ oziroma nevladni organ pri izvajanju pooblastil, ki mu ga podelijo centralne, regionalne ali lokalne vlade oziroma organi, ki sprejmejo odločitev o dovoljenju za opravljanje storitve, vključno z ustanovitvijo, ali odločitev glede dovoljenja za ustanovitev v gospodarski dejavnosti, ki ni storitvena.

Člen 220

Pogoji za izdajo licence in priznavanje kvalifikacije

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ukrepi v zvezi z zahtevami za izdajo licence in zadevnimi postopki, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki temeljijo na merilih, ki pristojnim organom preprečujejo, da bi samovoljno izvajali pooblastila za ocenjevanje.

2.   Merila iz odstavka 1 so:

(a)

sorazmerna cilju javne politike;

(b)

jasna in nedvoumna;

(c)

objektivna;

(d)

določena vnaprej;

(e)

objavljena vnaprej ter

(f)

pregledna in dostopna.

3.   Dovoljenje ali licenca se izda takoj, ko ustrezen pregled pokaže, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev dovoljenja ali licence.

4.   Vsaka pogodbenica ohranja ali ustanovi sodne, arbitražne ali upravne svete ali uvede take postopke, ki na zahtevo prizadetega podjetnika ali ponudnika storitev omogočajo takojšen pregled upravnih sklepov, ki vplivajo na ustanavljanje, čezmejno opravljanje storitev ali začasno prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, in zagotavljajo ustrezna pravna sredstva zanje, kadar je to upravičeno. Kadar taki postopki niso neodvisni od agencije, ki ji je zaupan zadevni upravni sklep, vsaka pogodbenica zagotovi, da postopki dejansko zagotovijo objektiven in nepristranski pregled.

5.   Če je število razpoložljivih licenc za posamezno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, vsaka pogodbenica izvede izbirni postopek med več potencialnimi kandidati, ki v celoti zagotavlja nepristranskost in preglednost, med drugim zlasti ustrezno objavo o začetku, poteku in zaključku postopka.

6.   Ob upoštevanju določb tega člena pri določanju pravil izbirnega postopka lahko vsaka pogodbenica upošteva cilje javne politike, vključno s pomisleki v zvezi z zdravjem, varnostjo, varstvom okolja in ohranjanjem kulturne dediščine.

Člen 221

Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki

1.   Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki ter povezane formalnosti so jasni, objavljeni vnaprej ter vložnikom zagotavljajo, da bo njihova vloga obravnavana objektivno in nepristransko.

2.   Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki ter povezane formalnosti so čim bolj preprosti in opravljanja storitve ne zapletajo ali zavlačujejo neupravičeno. Višina morebitne pristojbine za izdajo licence (21), ki jo morajo vložniki plačati zaradi svoje vloge, bi morala biti razumna in sorazmerna stroškom zadevnega postopka za izdajo dovoljenja.

3.   Vsaka od pogodbenic zagotovi nepristranskost odločitev in postopkov pristojnih organov za izdajo licence ali dovoljenja do vseh vložnikov. Pristojni organ bi moral sprejeti odločitev neodvisno in ne odgovarja ponudniku storitev, za opravljanje katerih se zahteva licenca ali dovoljenje.

4.   Kadar obstajajo določeni časovni roki za vložitev vloge, se vložniku zagotovi razumen rok za vložitev vloge. Pristojni organ začne obravnavati vlogo brez nepotrebnega odlašanja. Če je možno, bi bilo treba omogočiti, da se vloge v elektronski in papirni obliki sprejmejo pod enakimi pogoji za dokazovanje pristnosti.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se obravnava vloge, vključno s sprejetjem končne odločitve o vlogi, zaključi v razumnem roku od vložitve popolne vloge. Vsaka pogodbenica si prizadeva določiti običajni časovni rok za obravnavo vloge.

6.   Pristojni organ v razumnem času od prejetja vloge, za katero meni, da je nepopolna, o tem obvesti vložnika in čim bolj natančno opredeli dodatne informacije, ki se zahtevajo za dopolnitev vloge, ter vložniku omogoči, da odpravi pomanjkljivosti.

7.   Omogočiti bi bilo treba, da se namesto originalnih dokumentov sprejmejo overjene kopije, kadar je to mogoče.

8.   Če pristojni organ vlogo zavrne, se o tem vložnika obvesti v pisni obliki in brez nepotrebnega odlašanja. Načeloma je treba vložnika na njegovo zahtevo obvestiti tudi o razlogih za zavrnitev vloge in o roku za pritožbo zoper odločitev.

9.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da odobrena licenca ali dovoljenje začneta veljati brez nepotrebnega odlašanja in v skladu s pogoji, ki so določeni v navedeni licenci ali dovoljenju.

Pododdelek 2

Določbe splošne uporabe

Člen 222

Vzajemno priznavanje

1.   To poglavje pogodbenici v ničemer ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva potrebne kvalifikacije in/ali strokovne izkušnje, predpisane na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor.

2.   Vsaka pogodbenica spodbuja ustrezne strokovne organe, da podajo priporočila o vzajemnem priznavanju Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, z namenom, da podjetniki in ponudniki storitev v celoti ali delno izpolnijo merila, ki jih uporablja vsaka pogodbenica za izdajo dovoljenj in licenc podjetnikom in ponudnikom storitev ter za njihovo delovanje in potrjevanje, zlasti na področju strokovnih storitev.

3.   Po prejemu priporočila iz odstavka 2 Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi v razumnem roku pregleda navedeno priporočilo, da ugotovi, če je to skladno s tem sporazumom in na podlagi informacij iz priporočila oceni zlasti:

(a)

obseg zbliževanja standardov in meril, ki jih vsaka pogodbenica uporablja za izdajo dovoljenj, licenc, delovanje in potrjevanje ponudnikov storitev in podjetnikov, ter

(b)

potencialni gospodarski pomen Sporazuma o vzajemnem priznavanju.

4.   Če so te zahteve izpolnjene, Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi sprejme potrebne ukrepe za pogajanja. Nato pogodbenici prek svojih pristojnih organov začneta pogajanja o Sporazumu o vzajemnem priznavanju.

5.   Sporazum o vzajemnem priznavanju iz odstavka 4 tega člena je skladen z relevantnimi določbami Sporazuma STO in zlasti člena VII Sporazuma GATS.

Člen 223

Preglednost in razkritje zaupnih informacij

1.   Vsaka pogodbenica se takoj odzove na vse zahteve druge pogodbenice po posebnih informacijah v zvezi s svojimi ukrepi, ki se splošno uporabljajo, ali mednarodnimi sporazumi, ki se tičejo tega sporazuma ali nanj vplivajo. Vsaka pogodbenica prav tako ustanovi eno ali več informacijskih točk, da bi lahko podjetnikom in ponudnikom storitev druge pogodbenice na zahtevo posredovala posebne informacije o vseh takih zadevah. Pogodbenici se o svojih informacijskih točkah medsebojno obvestita v treh mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Za informacijske točke ni nujno, da so depozitarne ustanove za zakone in druge predpise.

2.   Ta sporazum od pogodbenic v ničemer ne zahteva, da bi dajali zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi posegalo v legitimne trgovinske interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

Pododdelek 3

Računalniške storitve

Člen 224

Dogovor o računalniških storitvah

1.   Če je trgovina z računalniškimi storitvami liberalizirana v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja, pogodbenici izvajata določbe tega člena.

2.   CPC (22) 84, oznaka ZN za opis računalniških in sorodnih storitev, zajema osnovne funkcije za opravljanje vseh računalniških in sorodnih storitev:

(a)

računalniške programe, opredeljene kot sklope navodil, ki so potrebni za delovanje in komunikacijo računalnikov (vključno z njihovo pripravo in izvedbo);

(b)

obdelavo in shranjevanje podatkov ter

(c)

sorodne storitve, kot so storitve svetovanja in usposabljanja za osebje strank.

Tehnološki razvoj je narekoval večjo ponudbo teh storitev v obliki svežnja oziroma paketa sorodnih storitev, ki lahko vključuje le nekatere ali pa vse od teh osnovnih funkcij. Na primer, storitve, kot so gostovanje spletnih strani oziroma domen, storitve rudarjenja podatkov in mrežno računalništvo, sestavlja kombinacija osnovnih funkcij računalniških storitev.

3.   Računalniške in sorodne storitve, ne glede na to, ali se izvajajo prek omrežja, vključno z internetom, vključujejo vse storitve, ki zagotavljajo:

(a)

svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, podporo, tehnično pomoč ali upravljanje računalnikov ali računalniških sistemov ali zanje;

(b)

računalniške programe, opredeljene kot nize navodil, potrebne za delovanje in komunikacijo računalnikov (njih samih in v njih), ter svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, predelavo, vzdrževanje, podporo, tehnično pomoč, upravljanje ali uporabo računalniških programov ali zanje;

(c)

obdelavo podatkov, shranjevanje podatkov, podatkovno gostovanje ali storitve podatkovnih baz;

(d)

storitve vzdrževanja in popravil za pisarniške stroje in opremo, vključno z računalniki, ali

(e)

storitve usposabljanja za osebje strank, ki so povezane z računalniškimi programi, računalniki ali računalniškimi sistemi in niso uvrščene drugje.

4.   Računalniške in sorodne storitve omogočajo izvajanje drugih storitev (npr. bančništvo) tako prek elektronskih kot drugih sredstev. Vendar pa obstaja pomembna razlika med storitvijo omogočanja (npr. gostovanje spletnih strani ali gostovanje aplikacij) in vsebinsko oziroma osnovno storitvijo, ki se izvaja elektronsko (npr. bančništvo). V takih primerih CPC 84 vsebinske oziroma osnovne storitve ne zajema.

Pododdelek 4

Poštne in kurirske storitve

Člen 225

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse poštne in kurirske storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2.   Za namene tega pododdelka ter oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„licenca“ pomeni dovoljenje, ki ga regulativni organ izda posameznemu ponudniku in se zahteva pred opravljanjem dane storitve;

(b)

„univerzalna storitev“ pomeni stalno opravljanje poštne storitve določene kakovosti na vseh točkah na ozemlju pogodbenice po dostopnih cenah za vse uporabnike.

Člen 226

Preprečevanje protikonkurenčne prakse v poštnem in kurirskem sektorju

Ohranjajo ali uvedejo se ustrezni ukrepi, da se ponudnikom, ki lahko sami ali skupaj z zlorabo svojega položaja na trgu pomembno vplivajo na pogoje za udeležbo (glede cene in ponudbe) na ustreznem trgu poštnih in kurirskih storitev, prepreči izvajanje ali nadaljevanje protikonkurenčnih praks.

Člen 227

Univerzalna storitev

Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti. Taka obveznost se sama po sebi ne bo štela za protikonkurenčno, če se bo upravljala na pregleden, nediskriminatoren in konkurenčno nevtralen način ter ne bo povzročala večjega bremena, kot je potrebno, za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

Člen 228

Licence

1.   Licenca se lahko zahteva le za storitve, ki so v sklopu univerzalne storitve.

2.   Kadar se zahteva licenca, se javno objavijo:

(a)

vsa merila za izdajo licenc in obdobje, ki je praviloma potrebno, da se sprejme odločitev glede vloge za licenco, in

(b)

pogoji za izdajo licence.

3.   Vložnik je na zahtevo obveščen o razlogih za zavrnitev izdaje licence. Vsaka od pogodbenic vzpostavi pritožbeni postopek prek neodvisnega organa. Tak postopek je pregleden, nediskriminatoren in temelji na objektivnih merilih.

Člen 229

Neodvisnost regulativnega organa

Regulativni organ je pravno ločen od vseh ponudnikov poštnih in kurirskih storitev in jim tudi ne odgovarja. Sklepi in postopki regulativnega organa so nepristranski za vse udeležence na trgu.

Člen 230

Postopno približevanje

Pogodbenici priznavata pomen postopnega približevanja obstoječe in prihodnje zakonodaje Republike Moldavije seznamu predpisov pravnega reda Unije iz Priloge XXVIII-C k temu sporazumu.

Pododdelek 5

Elektronska komunikacijska omreŽja in storitve

Člen 231

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse elektronske komunikacijske storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2.   Za namene tega pododdelka ter oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„elektronske komunikacijske storitve“ pomeni vse storitve, ki v celoti ali pretežno temeljijo na prenosu signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih, vključno s telekomunikacijskimi storitvami in storitvami prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo. Te storitve izključujejo storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami, ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami;

(b)

„javno komunikacijsko omrežje“ je elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali v glavnem uporablja za zagotavljanje javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

(c)

„elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in, kadar je to primerno, komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter z omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij;

(d)

„regulativni organ“ v sektorju elektronskih komunikacij pomeni organ, pristojen za urejanje elektronskih komunikacij, omenjenih v tem poglavju;

(e)

za ponudnika storitev se šteje, da ima „pomembno tržno moč“, če bodisi sam ali skupaj z drugimi uživa položaj, enakovreden prevladujočemu položaju, torej položaj gospodarske moči, na podlagi katerega lahko v veliki meri deluje neodvisno od konkurentov, strank in v končni fazi potrošnikov;

(f)

„medomrežno povezovanje“ pomeni fizično in logično povezovanje javnih komunikacijskih omrežij, ki jih uporablja isti ali drug ponudnik storitev, da lahko uporabniki odjemalci enega ponudnika storitev komunicirajo z uporabniki istega ali drugega ponudnika storitev ali imajo dostop do storitev, ki jih zagotavlja drugi ponudnik. Storitve lahko zagotavljajo udeležene stranke ali druge stranke, ki imajo dostop do omrežja. Medomrežno povezovanje je posebna vrsta dostopa, ki se uporablja med operaterji javnih omrežij;

(g)

„univerzalna storitev“ pomeni sklop storitev določene kakovosti, ki mora biti po dostopni ceni zagotovljen vsem uporabnikom na ozemlju pogodbenice ne glede na njihovo geografsko lego. Obseg in izvajanje univerzalne storitve določi vsaka pogodbenica;

(h)

„dostop“ pomeni zagotovitev razpoložljivosti zmogljivosti in/ali storitev drugemu ponudniku storitev pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali neizključni podlagi, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev. Med drugim zajema dostop do omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti dostop do krajevne zanke ter naprav in storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev prek krajevne zanke); dostop do fizične infrastrukture, vključno z zgradbami, kanali in drogovi; dostop do ustreznih sistemov programske opreme vključno s sistemi za podporo obratovanja; dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki zagotavljajo enakovredno delovanje; dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, zlasti za sledenje; dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske storitve ter dostop do virtualnih omrežnih storitev;

(i)

„končni uporabnik“ pomeni uporabnika, ki ne ponuja javnih komunikacijskih omrežij ali javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

(j)

„krajevna zanka“ pomeni fizični vod, ki povezuje omrežno priključno točko v prostorih naročnika z glavnim razdelilnikom ali enakovredno napravo v fiksnem javnem komunikacijskem omrežju.

Člen 232

Regulativni organ

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so regulativni organi za elektronske komunikacijske storitve pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev. Če pogodbenica obdrži lastništvo ponudnikov, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja ali storitve, ali nadzor nad njimi, ta pogodbenica zagotovi učinkovito strukturno ločenost regulativne funkcije od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima regulativni organ zadostna pooblastila za regulacijo sektorja. Naloge, ki jih opravlja, se objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so navedene naloge dodeljene več kot enemu organu.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi nepristranskost odločitev in postopkov regulativnih organov do vseh udeležencev na trgu ter njihovo preglednost.

4.   Regulativni organ je pooblaščen za opravljanje analize zadevnih trgov proizvodov in storitev, ki so lahko predmet predhodnega urejanja. Če mora regulativni organ v skladu s členom 234 tega sporazuma določiti, ali se uvedejo, ohranijo, spremenijo ali umaknejo obveznosti, na podlagi tržne analize ugotovi, ali je zadevni trg dejansko konkurenčen.

5.   Če regulativni organ ugotovi, da zadevni trg ni dejansko konkurenčen, opredeli in določi ponudnike storitev s pomembno tržno močjo na tem trgu ter po potrebi uvede, ohrani ali spremeni posebne regulativne obveznosti iz člena 234 tega sporazuma. Če regulativni organ ugotovi, da je zadevni trg dejansko konkurenčen, ne uvede in ne ohrani nobene regulativne obveznosti iz člena 234 tega sporazuma.

6.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima ponudnik storitev, ki ga zadeva odločitev regulativnega organa, pravico, da se nanjo pritoži pritožbenemu organu, ki je neodvisen od strank v postopku. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsebina zadeve ustrezno upošteva. Odločitev regulativnega organa velja do konca vsakega takega pritožbenega postopka, razen če pritožbeni organ ne odloči drugače. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločba vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločbe predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločbe pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

7.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da regulativni organi v primeru, da nameravajo sprejeti ukrepe v zvezi s katero koli določbo tega pododdelka, ki imajo pomemben vpliv na zadevni trg, zainteresiranim stranem omogočijo predložitev pripomb na osnutek ukrepa v razumnem roku. Regulativni organi objavijo svoje postopke posvetovanja. Rezultati postopka posvetovanja se objavijo, razen v primeru zaupnih informacij.

8.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in elektronske komunikacijske storitve, predložijo vse informacije, vključno s finančnimi, ki jih regulativni organi potrebujejo za zagotovitev skladnosti z določbami tega pododdelka oziroma odločitvami, sprejetimi v skladu s tem pododdelkom. Ti ponudniki na zahtevo predložijo takšne informacije brez odlašanja ter v takšnem roku in tako podrobno, kot to zahteva regulativni organ. Informacije, ki jih zahteva regulativni organ, so sorazmerne z opravljanjem te naloge. Regulativni organ poda razloge, ki upravičujejo njegovo zahtevo po informacijah.

Člen 233

Dovoljenje za opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se opravljanje storitev, kolikor se le da, odobri na osnovi samega obvestila.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za obravnavo vprašanj glede dodelitve številk in frekvenc lahko zahteva licenca. Pogoji za tako licenco se javno objavijo.

3.   Če je potrebna licenca, vsaka pogodbenica zagotovi, da:

(a)

se javno objavijo vsa merila za izdajo licence in razumno obdobje, ki je praviloma potrebno za odločitev o vlogi za izdajo licence;

(b)

je vložnik na zahtevo pisno obveščen o razlogih za zavrnitev izdaje licence;

(c)

se lahko vložnik, če se mu izdaja licence neupravičeno zavrne, obrne na pritožbeni organ ter

(d)

pristojbine za izdajo licence (23), ki jih zahteva katera koli pogodbenica za izdajo licence, ne presegajo upravnih stroškov, ki običajno nastanejo pri upravljanju, nadzoru in uveljavljanju veljavnih licenc. Zahteve iz tega odstavka se ne uporabljajo za pristojbine za izdajo licence za uporabo radiofrekvenčnega spektra in virov oštevilčevanja.

Člen 234

Dostop in medomrežno povezovanje

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo vsi ponudniki storitev, ki so pooblaščeni za opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev, pravico in obveznost, da se pogajajo o dostopu in medomrežnem povezovanju z drugimi ponudniki javno dostopnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. O dostopu in medomrežnem povezovanju se je treba načeloma dogovoriti na osnovi poslovnih pogajanj med zadevnimi ponudniki storitev.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki storitev, ki v postopku pogajanj o ureditvi medomrežnega povezovanja pridobijo informacije od drugega ponudnika, te informacije uporabljajo samo za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost poslanih ali shranjenih informacij.

3.   Če se v skladu s členom 232 tega sporazuma ugotovi, da upoštevni trg ni konkurenčen, vsaka pogodbenica zagotovi, da je regulativni organ pooblaščen, da ponudniku, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, naloži eno ali več naslednjih obveznosti v zvezi z medomrežnim povezovanjem in/ali dostopom:

(a)

obveznost nediskriminacije, da se zagotovi, da operater za druge ponudnike, ki opravljajo enakovredne storitve, uporablja enake pogoje v enakovrednih okoliščinah ter da drugim nudi enakovredne storitve in informacije pod enakimi pogoji, kot jih nudi za svoje storitve ali storitve svojih podružnic ali partnerjev;

(b)

obveznost za vertikalno integrirane družbe, da v primeru zahteve o nediskriminaciji ali o preprečevanju nepravičnega navzkrižnega subvencioniranja zagotovijo pregledne veleprodajne cene in interne obračunske cene. Regulativni organ lahko določi obliko in računovodsko metodologijo, ki ju je treba uporabiti;

(c)

obveznosti, da izpolnijo utemeljene zahteve za dostop do posebnih omrežnih elementov in pripadajoče infrastrukture, vključno z razvezanim dostopom do krajevne zanke, ter za njihovo uporabo, med drugim takrat, kadar regulativni organ meni, da bi zavrnitev dostopa ali neustrezni pogoji s podobnim učinkom ovirali razvoj trajnostnega konkurenčnega maloprodajnega trga ali ne bi bili v interesu končnega uporabnika.

Regulativni organi lahko za obveznosti iz te točke določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

(d)

obveznost izvajanja določenih storitev v večjem obsegu za ponovno prodajo s strani tretjih oseb; odobritev odprtega dostopa do tehničnih vmesnikov, protokolov ali drugih ključnih tehnologij, ki so nepogrešljive za interoperabilnost storitev ali virtualnih omrežnih storitev; zagotavljanje kolokacije ali druge oblike souporabe infrastrukture, vključno s souporabo kanalov, zgradb ali drogov; opravljanje določenih storitev, potrebnih za zagotovitev interoperabilnosti celovitih storitev za uporabnike, vključno z zagotovitvijo infrastrukture za inteligentne omrežne storitve; zagotavljanje dostopa do sistemov za podporo obratovanju ali podobnih programskih sistemov, potrebnih za zagotavljanje poštene konkurence pri opravljanju storitev, ter povezovanje omrežij ali omrežne infrastrukture.

Regulativni organi lahko za obveznosti iz te točke določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

(e)

obveznosti glede povračila stroškov in nadzora cen, vključno z obveznostmi glede stroškovne naravnanosti in sistemov stroškovnega računovodstva za zagotavljanje posebnih vrst medomrežnega povezovanja in/ali dostopa, če je iz tržne analize razvidno, da je konkurenca nezadostna zato, ker lahko zadevni operater v škodo končnih uporabnikov vzdržuje previsoke cene ali se poslužuje cenovnega izrivanja.

Regulativni organi upoštevajo naložbe operaterja in mu zagotovijo primerno stopnjo donosnosti naložbe za ustrezno vložena sredstva, pri čemer se upoštevajo s tem povezana tveganja;

(f)

obveznost objave posebnih obveznosti, ki jih ponudniku storitev naloži regulativni organ, ki opredeli posebne trge proizvodov/storitev in geografske trge. Najnovejše informacije, ki niso zaupne in ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, se javno objavijo na način, ki vsem zainteresiranim stranem zagotavlja enostaven dostop;

(g)

obveznosti glede preglednosti, v skladu s katerimi morajo operaterji javno objaviti določene informacije, če za operaterja velja obveznost o nediskriminaciji, pa lahko regulativni organ od njega zahteva, da objavi referenčno ponudbo, ki je dovolj nezavezujoča, da ponudnikom storitev ni treba plačevati za infrastrukturo, ki za zahtevano storitev ni potrebna, ter v kateri operater razčleni ponujene storitve po posameznih elementih glede na tržne potrebe ter navede ustrezne pogoje, vključno s cenami.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se lahko ponudnik storitev, ki zaprosi za medomrežno povezovanje s ponudnikom, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, kadar koli ali po preteku javno objavljenega primernega obdobja obrne na neodvisen domač organ, ki je lahko tudi regulativni organ iz člena 231(2)(d) tega sporazuma, da reši spore glede ustreznih pogojev za medomrežno povezovanje in/ali dostop.

Člen 235

Omejeni viri

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za dodeljevanje in uporabo omejenih virov, vključno s frekvencami, številkami in pravicami poti, izvajajo pravočasno ter na objektiven, sorazmeren, pregleden in nediskriminatoren način. Trenutno stanje dodeljenih frekvenčnih pasov se javno objavi, podrobna opredelitev frekvenc, dodeljenih za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.

2.   Vsaka pogodbenica zagotavlja učinkovito upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve na svojem ozemlju, da se zagotovi učinkovita raba spektra. Če je povpraševanje po določenih frekvencah večje od njihove razpoložljivosti, je treba slediti ustreznim preglednim postopkom za dodelitev teh frekvenc, da bodo čim bolje izkoriščene in da se spodbuja konkurenca.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se dodeljevanje nacionalnih virov oštevilčenja in upravljanje nacionalnih načrtov oštevilčenja zaupata regulativnemu organu.

4.   Kadar javni ali lokalni organi ohranijo lastništvo ponudnikov, ki upravljajo javna komunikacijska omrežja in/ali storitve, ali nadzor nad njimi, je treba zagotoviti učinkovito strukturno ločenost organa, ki odobri pravico do poti, od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

Člen 236

Univerzalna storitev

1.   Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti za univerzalno storitev, ki jo želi ohraniti.

2.   Take obveznosti se same po sebi ne bodo štele za protikonkurenčne, če se bodo upravljale na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način. Upravljanje takih obveznosti je poleg tega konkurenčno nevtralno in ne pomeni večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsi ponudniki upravičeni do zagotavljanja univerzalne storitve in noben ponudnik storitev ni vnaprej izključen. Imenovanje se izvede s pomočjo učinkovitega, preglednega, objektivnega in nediskriminatornega mehanizma. Vsaka pogodbenica po potrebi presodi, ali opravljanje univerzalne storitve predstavlja neupravičeno breme za organizacije, določene za njeno opravljanje. Kadar je to na podlagi takega izračuna upravičeno in ob upoštevanju morebitne tržne koristi, ki pripada organizaciji, ki ponuja univerzalno storitev, regulativni organi ugotovijo, ali je potreben mehanizem za povrnitev škode zadevnim ponudnikom storitev oziroma za razdelitev neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

4.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da:

(a)

so uporabnikom na voljo imeniki vseh naročnikov v tiskani ali elektronski obliki ali obeh ter da se redno posodabljajo, in sicer vsaj enkrat letno, ter

(b)

organizacije, ki zagotavljajo storitve iz točke (a), pri obravnavi informacij, ki so jih pridobile od drugih organizacij, uporabijo načelo nediskriminacije.

Člen 237

Čezmejno opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev

Nobena od pogodbenic ne sme od ponudnika storitev iz druge pogodbenice zahtevati, da ustanovi poslovno enoto, da je v kakršni koli obliki navzoč ali ima stalno prebivališče na njenem ozemlju kot pogoj za čezmejno opravljanje storitev.

Člen 238

Zaupnost informacij

Vsaka pogodbenica zagotovi zaupnost elektronskih komunikacij in sorodnih podatkov o prometu prek javno dostopnih komunikacijskih omrežij in javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ne da bi pri tem omejevala trgovino s storitvami.

Člen 239

Spori med ponudniki storitev

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da v primeru spora med ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega poglavja, zadevni regulativni organ na zahtevo katere koli od strank v sporu izda zavezujočo odločbo za rešitev spora v najkrajšem možnem času ter najpozneje v štirih mesecih.

2.   Odločba regulativnega organa se javno objavi, treba pa je upoštevati zahteve glede poslovne tajnosti. Zadevni ponudniki storitev prejmejo podrobno obrazloženo odločbo.

3.   Kadar tak spor zadeva čezmejno opravljanje storitev, zadevni regulativni organi uskladijo svoja prizadevanja za rešitev spora.

Člen 240

Postopno približevanje

Pogodbenici priznavata pomen postopnega približevanja obstoječe in prihodnje zakonodaje Republike Moldavije seznamu predpisov pravnega reda EU iz Priloge XXVIII-B k temu sporazumu.

Pododdelek 6

Finančne storitve

Člen 241

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta oddelek določa načela regulativnega okvira za vse finančne storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2.   V tem pododdelku in oddelku 2 (Ustanavljanje), oddelku 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelku 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„finančna storitev“ pomeni vsako storitev finančne narave, ki jo ponudi ponudnik finančne storitve pogodbenice. Finančne storitve obsegajo naslednje dejavnosti:

(i)

zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:

(1)

neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):

(a)

življenjsko;

(b)

neživljenjsko;

(2)

pozavarovanje in retrocesijo;

(3)

posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje, ter

(4)

pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov;

(ii)

bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):

(1)

sprejemanje depozitov in drugih povratnih sredstev od občanov;

(2)

vse vrste posojil, vključno s kreditiranjem potrošnikov, hipotekarnim kreditiranjem, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov;

(3)

finančni zakup;

(4)

vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi, plačilnimi in debetnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami;

(5)

garancije in obveznosti;

(6)

trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na izvenborznem trgu ali drugače:

(a)

z instrumenti denarnega trga (vključno s čeki, menicami, depozitnimi certifikati);

(b)

s tujo valuto;

(c)

z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje, ni pa omejeno na standardizirane terminske pogodbe in opcije;

(d)

z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri;

(e)

s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

(f)

z drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji in investicijami, vključno s plemenitimi kovinami;

(7)

sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitev, povezanih s takšnimi izdajami;

(8)

denarnoposredniške posle;

(9)

upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne storitve in storitve skrbniških skladov;

(10)

storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi komercialnimi zapisi;

(11)

dajanje in prenos finančnih informacij, obdelavo finančnih podatkov in z njimi povezano programsko opremo;

(12)

svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v točkah od (1) do (11), vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanjem pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij;

(b)

„ponudnik finančnih storitev“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja finančne storitve. Izraz „ponudnik finančnih storitev“ ne vključuje javnih subjektov;

(c)

„javni subjekt“ pomeni:

(i)

vlado, centralno banko ali monetarni in finančni organ pogodbenice ali subjekt, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice, ki se ukvarja predvsem z izvajanjem vladnih funkcij ali dejavnosti za vladne namene, razen subjektov, ki se ukvarjajo zlasti z opravljanjem finančnih storitev pod komercialnimi pogoji, ali

(ii)

zasebni subjekt, ki opravlja naloge, kakršne običajno opravlja centralna banka ali monetarni in finančni organ, kadar opravlja navedene naloge;

(d)

„nova finančna storitev“ pomeni storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi izdelki ali načinom dobave izdelka, ki je ne opravlja noben ponudnik finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, temveč se opravlja na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 242

Bonitetna izjema

1.   Vsaka od pogodbenic lahko iz bonitetnih razlogov sprejme ali ohrani ukrepe za:

(a)

zaščito vlagateljev, depozitarjev, imetnikov police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev, ter

(b)

zagotavljanje celovitosti in stabilnosti svojega finančnega sistema.

2.   Navedeni ukrepi pogodbenice niso bolj obremenjujoči, kot je potrebno za doseganje njihovega cilja, in niso diskriminatorni do ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice v primerjavi z njenimi podobnimi ponudniki finančnih storitev.

3.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti razkritja informacij, ki zadevajo posle in račune posameznih strank, ali katerih koli zaupnih ali varovanih informacij, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

Člen 243

Učinkovita in pregledna ureditev

1.   Vsaka pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva, da vse zainteresirane osebe vnaprej obvesti o vseh ukrepih, ki se splošno uporabljajo in ki jih namerava sprejeti, da jim omogoči predložitev pripomb nanje. O takih ukrepih jih obvesti:

(a)

z uradno objavo ali

(b)

v drugi pisni ali elektronski obliki.

2.   Vsaka pogodbenica predloži zainteresiranim osebam svoje zahteve za izpolnjevanje vlog, povezanih s opravljanjem finančnih storitev.

Zadevna pogodbenica vložnika na njegovo zahtevo obvesti o statusu njegove vloge. Če zadevna pogodbenica od vložnika zahteva dodatne informacije, ga o tem obvesti brez nepotrebnega odlašanja.

3.   Vsaka pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da se na njenem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev ter za boj proti izogibanju davkom in davčni utaji. Ti mednarodno dogovorjeni standardi so med drugim „Temeljna načela za učinkovit bančni nadzor“ Baselskega odbora za bančni nadzor, „Temeljna načela zavarovanja“ Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“ Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, „Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah“ Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OVSE), „Poročilo o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene“ skupine G20 ter „Štirideset priporočil o pranju denarja“ in „Devet posebnih priporočil o financiranju terorizma“ Projektne skupine za finančno ukrepanje.

Pogodbenici upoštevata tudi „Deset ključnih načel o izmenjavi informacij“, ki jih spodbujajo finančni ministri držav skupine G7, ter jih poskušata uporabljati v dvostranskih odnosih.

Člen 244

Nove finančne storitve

Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli opravljanje vseh novih finančnih storitev, podobnih tistim storitvam, ki jih pogodbenica dovoli opravljati lastnim ponudnikom finančnih storitev v podobnih okoliščinah in v skladu s svojim domačim pravom. Pogodbenica lahko določi pravno obliko, na podlagi katere se storitev lahko opravlja, in za opravljanje take storitve lahko zahteva dovoljenje. Kadar se zahteva tako dovoljenje, se odločitev o tem sprejme v razumnem roku, dovoljenje pa se lahko zavrne samo iz bonitetnih razlogov.

Člen 245

Obdelava podatkov

1.   Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli prenos informacij v elektronski ali drugi obliki z njenega ozemlja in na njeno ozemlje za obdelavo podatkov, če je takšna obdelava potrebna za običajno poslovanje takšnega ponudnika finančnih storitev.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti glede prenosa osebnih podatkov.

Člen 246

Posebne izjeme

1.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali opravljala dejavnosti ali storitve, ki so del javnega pokojninskega zavarovanja ali obveznega sistema socialne varnosti, razen kadar navedene dejavnosti lahko opravljajo, tako kot to določajo domači predpisi zadevne pogodbenice, ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.

2.   Nobena določba iz tega sporazuma se ne uporablja za dejavnosti, ki jih opravljajo centralna banka ali monetarni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike.

3.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali zagotavljala dejavnosti ali storitve za račun ali z jamstvom ali z uporabo finančnih sredstev pogodbenice ali njenih javnih subjektov.

Člen 247

Samoregulativne organizacije

Ko pogodbenica zahteva članstvo ali sodelovanje v kakršnem koli samoregulativnem organu, na terminski borzi ali trgu, trgu ali borzi vrednostnih papirjev, v klirinški agenciji ali kateri koli drugi organizaciji ali združenju ali dostop do njih, da lahko ponudniki finančnih storitev druge pogodbenice opravljajo finančne storitve na enaki osnovi kot ponudniki finančnih storitev pogodbenice, ali ko pogodbenica takim subjektom neposredno ali posredno zagotavlja prednosti ali ugodnosti pri opravljanju finančnih storitev, pogodbenica zagotovi, da se upoštevajo obveznosti iz členov 205(1) in 211 tega sporazuma.

Člen 248

Klirinški in plačilni sistemi

Vsaka pogodbenica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, in do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri normalnem izvajanju rednega poslovanja. Ta člen ne omogoča dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.

Člen 249

Postopno približevanje

Pogodbenici priznavata pomen postopnega približevanja obstoječe in prihodnje zakonodaje Republike Moldavije mednarodnim standardom dobrih praks iz člena 243(3) tega sporazuma ter seznamu predpisov pravnega reda Unije iz Priloge XXVIII-A k temu sporazumu.

Pododdelek 7

Prevozne storitve

Člen 250

Področje uporabe

Ta oddelek določa načela v zvezi z liberalizacijo mednarodnih prevoznih storitev v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

Člen 251

Mednarodni pomorski prevoz

1.   V tem pododdelku in oddelku 2 (Ustanavljanje), oddelku 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelku 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)

„mednarodni pomorski prevoz“ vključuje prevoze od vrat do vrat in multimodalne prevoze, ki pomenijo prevoz blaga z več kot eno vrsto prevoza in vključujejo pomorski del prevozne verige, z enotnim prevoznim dokumentom in v ta namen pravico do neposrednega sklepanja pogodb s ponudniki drugih vrst prevoza;

(b)

„pretovarjanje v pomorstvu“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov. Zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:

(i)

natovarjanja tovora na ladjo/raztovarjanja tovora z ladje;

(ii)

priveza/razveza tovora ter

(iii)

sprejema/dostave in hrambe tovora pred odpremo ali po raztovoru;

(c)

„storitve carinjenja“ (ali „storitve carinskih posrednikov“) pomeni dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge pogodbenice, če je ta storitev glavna dejavnost ponudnika storitev ali običajna dopolnilna dejavnost njegove glavne dejavnosti;

(d)

„storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali v notranjosti države, z namenom, da se napolnijo/izpraznijo, popravijo in pripravijo za prevoz;

(e)

„storitve pomorskih agencij“ pomeni dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:

(i)

trženje in prodajo storitev pomorskega prevoza in sorodnih storitev, od ponudbe cene do izdajanja računov, ter izdajanja ladijskih nakladnic, nakup in preprodajo potrebnih sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij;

(ii)

organizacijske dejavnosti v imenu družb v zvezi s pristankom ladij ali po potrebi prevzema tovora;

(f)

„storitve odpreme tovora“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo organizacijo in spremljanje odpremnih postopkov v imenu naročnikov prevoza, s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, s pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij;

(g)

„oskrbovalne storitve“ pomeni prevoz mednarodnega tovora po morju do pristanišč in naprej, zlasti v zabojnikih, in sicer med pristanišči posamezne pogodbenice.

2.   Kar zadeva mednarodni pomorski prevoz, vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito uporabo načela neomejenega dostopa do tovora na komercialni osnovi, svobodo zagotavljanja storitev v mednarodnem pomorskem prevozu in nacionalno obravnavo v okviru zagotavljanja takih storitev.

Glede na obstoječe ravni liberalizacije v mednarodnem pomorskem prevozu med pogodbenicama:

(a)

vsaka pogodbenica učinkovito uporablja načelo neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na komercialni in nediskriminatorni osnovi;

(b)

vsaka pogodbenica odobri, da se plovila, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice ali jih upravljajo ponudniki storitev druge pogodbenice, obravnavajo enako ugodno kot njena lastna plovila ali plovila katere koli tretje države, kar koli je ugodneje, med drugim v zvezi z dostopom do pristanišč, uporabo infrastrukture in storitev pristanišč ter pomožnih pomorskih storitev ter v zvezi s tem povezanimi pristojbinami in taksami, carinskimi objekti in določitvijo privezov ter naprav za nakladanje in razkladanje.

3.   Vsaka od pogodbenic ob izvajanju teh načel:

(a)

ne vnaša dogovorov o delitvi tovora v prihodnje sporazume s tretjimi državami o storitvah v pomorskem prevozu, vključno s prevozom suhega in tekočega razsutega tovora ter linijskim prevozom, če pa taki dogovori o delitvi tovora obstajajo v predhodnih sporazumih, jih v razumnem roku odpove, ter

(b)

z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko predstavljale prikrito omejitev ali imele diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, in se vzdržijo njihove uvedbe.

4.   Vsaka od pogodbenic ponudnikom storitev v mednarodnem pomorskem prevozu druge pogodbenice dovoli ustanovitev poslovne enote na svojem ozemlju pod pogoji za ustanavljanje in poslovanje, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih zagotavlja lastnim ponudnikom storitev ali ponudnikom storitev katere koli tretje države, kateri koli so ugodnejši.

5.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev pomorskega prevoza iz druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih zagotovi naslednje storitve v pristanišču: pilotiranje, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili in gorivom, obnovitev zaloge vode, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko, opremo za nujna popravila, storitve sidranja in priveza.

6.   Vsaka od pogodbenic dovoli prevoz opreme, kot so prazni zabojniki, ki se ne prevažajo kot tovor med pristanišči posamezne države članice ali pristanišči Republike Moldavije proti plačilu.

7.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev druge pogodbenice v mednarodnem pomorskem prevozu dovoli opravljanje oskrbovalnih storitev med njunimi nacionalnimi pristanišči, pod pogojem da je bilo od pristojnih organov pridobljeno ustrezno dovoljenje.

Člen 252

Zračni prevoz

Postopno liberalizacijo zračnega prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami in pogoji vzajemnega dostopa do trga ureja Sporazum o skupnem zračnem prostoru med EU in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi.

Člen 253

Postopno približevanje

Pogodbenici priznavata pomen postopnega približevanja obstoječe in prihodnje zakonodaje Republike Moldavije seznamu predpisov pravnega reda Unije iz Priloge XXVIII-D k temu sporazumu.

Oddelek 6

Elektronsko poslovanje

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 254

Cilji in načela

1.   Ob zavedanju, da elektronsko poslovanje povečuje trgovinske priložnosti v mnogih sektorjih, se pogodbenici dogovorita za spodbujanje razvoja elektronskega poslovanja, zlasti s sodelovanjem pri vprašanjih elektronskega poslovanja v smislu določb tega poglavja.

2.   Pogodbenici soglašata, da mora biti razvoj elektronskega poslovanja popolnoma skladen z najvišjimi mednarodnimi standardi varstva podatkov, da se zagotovi zaupanje uporabnikov v elektronsko poslovanje.

3.   Pogodbenici soglašata, da se elektronsko pošiljanje šteje kot opravljanje storitev v smislu oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ne more biti predmet carin.

Člen 255

Sodelovanje pri elektronskem poslovanju

1.   Pogodbenici ohranjata dialog glede regulativnih zadev v zvezi z elektronskim poslovanjem, v katerem med drugim obravnavata naslednja vprašanja:

(a)

priznavanje certifikatov o elektronskih podpisih, izdanih javnosti, in olajšanje čezmejnih storitev potrjevanja;

(b)

odgovornost posrednih ponudnikov storitev v zvezi s prenosom ali shranjevanjem informacij;

(c)

ravnanje z nenaročenimi elektronskimi reklamnimi sporočili;

(d)

varstvo potrošnikov na področju elektronskega poslovanja ter

(e)

kakršna koli druga vprašanja, pomembna za razvoj elektronskega poslovanja.

2.   Tako sodelovanje lahko poteka v obliki izmenjave informacij o zakonodaji pogodbenic v zvezi z navedenimi vprašanji ter o izvajanju takšne zakonodaje.

Pododdelek 2

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev

Člen 256

Uporaba storitev posrednikov

1.   Pogodbenici priznavata, da tretje osebe lahko uporabijo storitve posrednikov v zvezi s kršitvami ter zagotovita ukrepe v zvezi s posrednimi ponudniki storitev, kakor so določeni v tem pododdelku.

2.   V členu 257 tega sporazuma „ponudnik storitev“ pomeni ponudnika prenosa in usmerjanja materiala, pri čemer material izbere uporabnik, ne da bi se pri tem spremenila njegova vsebina, ali povezav za digitalno spletno komunikacijo takega materiala med točkami, ki jih določi uporabnik. V členu 258 in 259 tega sporazuma „ponudnik storitev“ pomeni ponudnika ali operaterja infrastrukture za spletne storitve ali dostop do omrežja.

Člen 257

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „izključni prenos“

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali dostop do komunikacijskega omrežja, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za poslane informacije, če ponudnik:

(a)

ne sproži prenosa;

(b)

ne izbere prejemnika prenosa; ter

(c)

ne izbere ali spremeni informacij, ki so predmet prenosa.

2.   Prenos in zagotovitev dostopa iz odstavka 1 vključujeta samodejno, vmesno in začasno shranjevanje poslanih informacij, če je to namenjeno samo izvajanju prenosa v komunikacijskem omrežju in če se informacije ne shranijo za daljše obdobje, kot je upravičeno potrebno za tak prenos.

3.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

Člen 258

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „shranjevanje v predpomnilniku“

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, če tak ponudnik:

(a)

ne spremeni informacij;

(b)

izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;

(c)

upošteva pravila o posodabljanju informacij, ki so določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih;

(d)

za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane industrijske tehnologije ter

(e)

hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacije, ki jo je hranil, takoj ko je obveščen, da je bila informacija na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjena iz omrežja ali da je bil dostop do nje onemogočen ali da je sodišče ali upravni organ odredil tako odstranitev ali blokado.

2.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

Člen 259

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „gostiteljstvo“

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, če tak ponudnik:

(a)

ne ve za nezakonito dejavnost ali informacijo in mu v zvezi z odškodninskimi zahtevki niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih je očitno, da gre za nezakonito dejavnost ali informacijo, ali

(b)

takoj ko za to izve ali se tega zave, hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij.

2.   Odstavek 1 se ne uporabi, kadar prejemnik storitve ukrepa s pooblastilom ali pod nadzorom ponudnika.

3.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitve zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve, in tudi ne v možnost, da pogodbenici določita postopke, ki urejajo odstranitev ali preprečitev dostopa do informacij.

Člen 260

Brez splošne obveznosti spremljanja

1.   Kadar ponudniki zagotavljajo storitve iz členov 257, 258 in 259 tega sporazuma, jim pogodbenici ne predpišeta splošne obveznosti spremljanja informacij pri prenosu ali shranjevanju, pa tudi ne dejavnega raziskovanja dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih se domneva, da gre za nezakonito dejavnost.

2.   Pogodbenica lahko določi obveznosti, da ponudniki storitev informacijske družbe takoj obvestijo pristojne javne organe o domnevnih nezakonitih dejavnostih ali informacijah, ki jih predložijo prejemniki njihove storitve, ali da pristojnim organom na njihovo zahtevo predložijo informacije, ki omogočajo identifikacijo prejemnikov njihove storitve, s katerimi so sklenili dogovor o shranjevanju.

Oddelek 7

Izjeme

Člen 261

Splošne izjeme

1.   Brez poseganja v splošne izjeme iz člena 446 tega sporazuma za določbe tega poglavja ter prilog XXVII-A, XXVII-E, XXVII-B, XXVII-F, XXVII-C, XXVII-G, XXVII-D in XXVII-H k temu sporazumu veljajo izjeme iz tega člena.

2.   Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, če prevladujejo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje ustanavljanja ali čezmejnega opravljanja storitev, to poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da sprejemata ali uveljavljata ukrepe:

(a)

ki so potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda in miru;

(b)

ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(c)

ki so povezani z ohranjanjem neobnovljivih naravnih virov, če se taki ukrepi uporabljajo v zvezi z omejevanjem domačih podjetnikov ali domače ponudbe ali uporabe storitev;

(d)

ki so potrebni za varovanje narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti;

(e)

ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti z zakoni ali drugimi predpisi, ki niso neskladni z določbami tega poglavja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:

(i)

preprečevanje zavajajočega in goljufivega ravnanja ali obravnavanje posledic neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb;

(ii)

varovanje zasebnosti posameznikov v zvezi z obdelavo in razširjanjem osebnih podatkov ter varovanje zaupnosti dokumentacije in računov posameznikov;

(iii)

varnost;

(f)

ki so v neskladju s členoma 205(1) in 211 tega sporazuma, če je razlika v obravnavi namenjena zagotavljanju učinkovite ali pravične uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov od gospodarskih dejavnosti, podjetnikov ali ponudnikov storitev druge pogodbenice (24).

3.   Določbe tega poglavja ter prilog XXVII-A, XXVII-E, XXVII-B, XXVII-F, XXVII-C, XXVII-G, XXVII-D in XXVII-H k temu sporazumu se ne uporabljajo za sistema socialne varnosti pogodbenic ali za dejavnosti na ozemlju vsake od pogodbenic, ki so povezane, pa čeprav občasno, z izvajanjem uradne oblasti.

Člen 262

Davčni ukrepi

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi v skladu z določbami tega poglavja se ne uporablja za davčno obravnavo, ki jo zagotavljata pogodbenici ali jo bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov med pogodbenicama, namenjenih izogibanju dvojne obdavčitve.

Člen 263

Varnostne izjeme

Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:

(a)

bi se od katere koli pogodbenice zahtevala zagotovitev informacij, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

bi kateri koli pogodbenici preprečevala uvedbo kakršnih koli ukrepov, za katere ta presodi, da so potrebni za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:

(i)

v zvezi s proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom;

(ii)

v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo neposredno ali posredno z namenom oskrbe vojaških sil;

(iii)

v zvezi s fisijskimi in fuzijskimi materiali ali z materiali, iz katerih so ti pridobljeni, ali

(iv)

pridobljenih med vojno ali v drugih izrednih razmerah v mednarodnih odnosih ali

(c)

bi pogodbenicam preprečevala sprejetje ukrepov za izpolnjevanje obveznosti, ki sta jih sprejeli za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti.

POGLAVJE 7

Tekoča plačila in pretok kapitala

Člen 264

Tekoča plačila

Pogodbenici se v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada zavežeta, da dovolita vsa plačila in transferje v prosto zamenljivi valuti na tekoči račun plačilne bilance med pogodbenicama.

Člen 265

Pretok kapitala

1.   Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v skladu z zakonodajo države gostiteljice, vključno z nakupom nepremičnin, naložbami v skladu z določbami poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki izvira iz njih.

2.   Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance z izjemo transakcij iz odstavka 1 vsaka pogodbenica od začetka veljavnosti tega sporazuma brez poseganja v druge določbe tega sporazuma zagotovi:

(a)

prosti pretok kapitala v zvezi s krediti, povezanimi s komercialnimi posli ali opravljanjem storitev, pri katerih sodeluje rezident ene od pogodbenic, ter

(b)

prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami, finančnimi posojili in krediti vlagateljev iz druge pogodbenice.

Člen 266

Zaščitni ukrepi

Kadar plačila ali pretok kapitala med pogodbenicama v izjemnih okoliščinah povzročijo ali kadar obstaja tveganje, da bodo povzročili resne težave za delovanje tečajne ali monetarne politike, vključno z resnimi težavami s plačilno bilanco v eni ali več državah članicah ali Republiki Moldaviji, lahko zadevne pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe za obdobje, ki ne presega šestih mesecev, če so taki ukrepi nujno potrebni. Pogodbenica, ki sprejme zaščitne ukrepe, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in čim prej predloži časovni razpored za odpravo takšnih ukrepov.

Člen 267

Določbe o olajševanju in razvoju

1.   Pogodbenici se posvetujeta z namenom olajšanja medsebojnega pretoka kapitala, da se pospeši uresničevanje ciljev tega sporazuma.

2.   V prvih štirih letih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Unije o prostem pretoku kapitala.

3.   Do konca petega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma bo Pridružitveni odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, pregledal sprejete ukrepe in določil potek nadaljnje liberalizacije.

POGLAVJE 8

Javna naročila

Člen 268

Cilji

1.   Pogodbenici priznavata pomen preglednih, nediskriminatornih, konkurenčnih in odprtih postopkov javnega naročanja za trajnostni gospodarski razvoj ter si kot cilj zastavljata učinkovito, vzajemno in postopno odprtje svojih trgov za javna naročila.

2.   To poglavje ureja vzajemni dostop do trgov za javna naročila na podlagi načela nacionalne obravnave javnih naročil in koncesij v tradicionalnem sektorju, pa tudi v sektorju gospodarskih javnih služb, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Določa postopno približevanje zakonodaje Republike Moldavije o javnih naročilih pravnemu redu Unije na področju javnih naročil ter institucionalno reformo in vzpostavitev učinkovitega sistema javnih naročil na podlagi načel, ki urejajo to področje v Uniji, ter pogojev in opredelitev iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev.

Člen 269

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za javna naročila gradenj, blaga in storitev, pa tudi naročila gradenj, blaga in storitev v sektorju gospodarskih javnih služb ter koncesije za gradnje in storitve.

2.   To poglavje se nanaša na vse javne organe naročnike in druge naročnike, ki ustrezajo opredelitvam iz pravnega reda Unije na področju javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: naročniki). Zajema tudi osebe javnega prava in javna podjetja v sektorju gospodarskih javnih služb, kot so družbe v državni lasti, ki izvajajo ustrezne dejavnosti, ter zasebna podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami na področju gospodarskih javnih služb.

3.   To poglavje se uporablja za naročila, ki presegajo pragove vrednosti, določene v Prilogi XXIX-A k temu sporazumu.

4.   Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na skupnem znesku plačila brez davka na dodano vrednost. Republika Moldavija bo pri uporabi teh pragov vrednosti naročil preračunala v svojo nacionalno valuto po menjalnem tečaju svoje narodne banke.

5.   Ti pragovi vrednosti se revidirajo vsaki dve leti, prvič v letu začetka veljavnosti tega sporazuma, na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene v posebnih pravicah črpanja, v obdobju 24 mesecev, ki se konča na zadnji dan avgusta pred revizijo, veljati pa začnejo s 1. januarjem. Vrednost tako spremenjenih pragov se, kjer je to potrebno, zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov. Revizija pragov se sprejme s sklepom Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

Člen 270

Institucionalno ozadje

1.   Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani ustrezen institucionalni okvir in mehanizme, potrebne za pravilno delovanje sistema javnih naročil in izvajanje določb tega poglavja.

2.   V okviru institucionalne reforme Republika Moldavija določi zlasti:

(a)

izvršilni organ, pristojen za gospodarsko politiko na centralni državni ravni, katerega naloga je zagotavljanje skladne politike na vseh področjih, povezanih z javnimi naročili. Ta organ olajšuje in usklajuje izvajanje tega poglavja ter vodi proces postopnega približevanja pravnemu redu Unije ter

(b)

nepristranski in neodvisen organ, katerega naloga je pregled odločitev javnih organov naročnikov ali drugih subjektov pri oddaji naročil. „Neodvisen“ v tem kontekstu pomeni, da je zadevni organ javni organ, ločen od vseh naročnikov in gospodarskih subjektov. Odločitve tega organa so lahko predmet sodne presoje.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito izvrševanje odločitev, ki so jih sprejeli organi, pristojni za pregled pritožb, ki so jih vložili gospodarski subjekti v zvezi s kršitvami domačega prava.

Člen 271

Temeljni standardi za oddajo naročil

1.   Pogodbenici najpozneje devet mesecev od začetka veljavnosti tega sporazuma pripravita niz temeljnih standardov za oddajo vseh naročil, kot je določeno v odstavkih od 2 do 15. Ti temeljni standardi izhajajo neposredno iz pravil in načel javnega naročanja, kot jih določa pravni red Unije na področju javnih naročil, vključno z načeli nediskriminacije, enake obravnave, preglednosti in sorazmernosti.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsa nameravana naročila objavljena v ustreznem mediju na način, ki v zadostni meri omogoča:

(a)

odprtje trga konkurenci ter

(b)

ustrezen dostop morebitnim zainteresiranim gospodarskim subjektom do informacij v zvezi z nameravanim naročilom še pred oddajo naročila ter možnost, da izrazijo interes za pridobitev naročila.

3.   Objava ustreza gospodarskemu pomenu naročila za gospodarske subjekte.

4.   Objava vsebuje vsaj bistvene podrobnosti o nameravanem naročilu, kvalitativnih selektivnih merilih, načinu oddaje naročila, merilih za oddajo naročila in kakršne koli druge dodatne informacije, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo gospodarski subjekti potrebovali za odločitev, ali bodo izrazili interes za pridobitev naročila.

5.   Vsa naročila se oddajo po preglednih in nepristranskih postopkih, ki preprečujejo koruptivne prakse. Nepristranskost se zagotovi zlasti z nediskriminatornim opisom vsebine pogodbe, enakim dostopom za vse gospodarske subjekte, ustreznimi roki ter preglednim in objektivnim pristopom.

6.   Pri opredelitvi značilnosti gradenj, blaga in storitev se naročniki poslužujejo splošnih opisov izvedbe in funkcij ter mednarodnih, evropskih ali nacionalnih standardov.

7.   Opis zahtevanih značilnosti gradenj, blaga in storitev ne sme predpisovati določene izdelave ali vira, postopka, blagovne znamke, patentov, tipa, porekla ali proizvodnje, razen če je to upravičeno z vsebino pogodbe in se doda besedilo „ali enakovredno“. Prednost se da splošnim opisom izvedbe ali funkcij.

8.   Pogodbenici ne postavljata pogojev, ki bi neposredno ali posredno diskriminirali gospodarske subjekte druge pogodbenice, kot je na primer zahteva, da morajo imeti gospodarski subjekti, zainteresirani za naročilo, sedež v isti državi, regiji ali na istem ozemlju kot naročnik.

Ne glede na prvi pododstavek se lahko od izvajalca, ki dobi naročilo, zahteva, da na kraju, kjer bo izvajal pogodbene obveznosti, vzpostavi določeno poslovno infrastrukturo, če to upravičujejo posebne okoliščine naročila.

9.   Roki za prijavo interesa in predložitev ponudbe morajo biti dovolj dolgi, da lahko gospodarski subjekti iz druge pogodbenice smiselno ocenijo razpis in pripravijo svojo ponudbo.

10.   Vsi sodelujoči morajo biti vnaprej seznanjeni z veljavnimi pravili, merili za izbor in merili za oddajo naročila. Pravila morajo veljati za vse sodelujoče enako.

11.   Naročniki lahko omejeno število kandidatov povabijo, da predložijo ponudbo, pod pogojem:

(a)

da to storijo na pregleden in nediskriminatoren način ter

(b)

da izbira temelji samo na objektivnih dejavnikih, kot so izkušnje kandidatov v zadevnem sektorju, velikost in infrastruktura njihovih podjetij ali njihove tehnične in strokovne sposobnosti.

Pri povabilu omejenega števila kandidatov, da predložijo ponudbo, je treba upoštevati potrebo po zagotavljanju ustrezne konkurence.

12.   Naročniki se lahko postopkov s pogajanji poslužujejo le v izjemnih in opredeljenih primerih, ko uporaba takih postopkov ne izkrivlja konkurence.

13.   Naročniki lahko sisteme ugotavljanja usposobljenosti uporabljajo le pod pogojem, da je seznam usposobljenih izvajalcev pripravljen na podlagi ustrezno oglaševanega, preglednega in odprtega postopka. Tudi ob uporabi sistema ugotavljanja usposobljenosti se morajo naročila oddati na nediskriminatorni osnovi.

14.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se naročila oddajo na pregleden način kandidatu, katerega ponudba je ekonomsko najugodnejša ali najcenejša, na podlagi vnaprej določenih razpisnih meril in procesnih pravil. O končni odločitvi se takoj obvestijo vsi kandidati. Na zahtevo neuspešnega kandidata je treba izbiro dovolj podrobno obrazložiti, da je mogoča presoja take odločitve.

15.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vse osebe, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega naročila ter so utrpele škodo ali obstaja tveganje, da bi utrpele škodo zaradi domnevne kršitve, upravičene do učinkovitega in nepristranskega sodnega varstva pred kakršno koli odločitvijo naročnika v zvezi z oddajo naročila. Odločitve, sprejete med postopkom presoje ali po njegovem zaključku, se javno objavijo na način, ki omogoča, da so obveščeni vsi zainteresirani gospodarski subjekti.

Člen 272

Načrtovanje postopnega približevanja

1.   Republika Moldavija pred začetkom postopnega približevanja zakonodaje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, predloži celovit načrt za izvajanje tega poglavja s časovno razporeditvijo in mejniki, ki mora vključevati vse reforme v zvezi s približevanjem pravnemu redu Unije in izgradnjo institucionalnih zmogljivosti. Ta načrt je skladen s fazami in časovnimi razporedi iz Priloge XXIX-B temu sporazumu.

2.   Načrt zajema vse vidike reforme in splošnega pravnega okvira za izvajanje dejavnosti na področju javnih naročil, zlasti približevanja zakonodaje o javnih naročilih, naročilih v sektorju gospodarskih javnih služb, koncesij za gradnje in postopkov pregleda ter krepitve upravnih zmogljivosti na vseh stopnjah, vključno z revizijskimi organi in mehanizmi uveljavljanja.

3.   Na podlagi ugodnega mnenja Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi bo ta načrt veljal za referenčni dokument za izvajanje tega poglavja. Unija si bo po najboljših močeh prizadevala pomagati Republiki Moldaviji pri izvajanju načrta.

Člen 273

Postopno približevanje

1.   Republika Moldavija zagotovi, da se njena obstoječa in prihodnja zakonodaja o javnih naročilih postopoma uskladi s pravnim redom Unije na področju javnih naročil.

2.   Približevanje pravnemu redu Unije poteka po zaporednih fazah, kot je določeno v časovnih razporedih iz Priloge XXIX-B k temu sporazumu in nadalje opredeljeno v prilogah XXIX-C do XXIX-F, XXIX-H, XXIX-I, in XXIX-K k temu sporazumu. Prilogi XXIX-G in XXIX-J k temu sporazumu opredeljujeta neobvezne elemente, ki jih ni treba približati, priloge XXIX-L do XXIX-O k temu sporazumu pa elemente pravnega reda Unije, ki ne spadajo na področje približevanja. V tem procesu se upoštevajo ustrezna sodna praksa Sodišča Evropske unije in izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Evropska komisija, ter po potrebi morebitne spremembe pravnega reda Unije. Izvajanje vsake faze ocenjuje Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, in na podlagi njegove pozitivne ocene se vzajemno odobri dostop do trga, kot določa Priloga XXIX-B k temu sporazumu. Evropska komisija Republiko Moldavijo takoj obvesti o vseh spremembah pravnega reda Unije. Zagotovi tudi ustrezno svetovanje in tehnično pomoč za izvajanje teh sprememb.

3.   Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi začne z ocenjevanjem naslednje faze šele potem, ko so bili ukrepi za izvajanje predhodne faze izvedeni in odobreni v skladu z odstavkom 2.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vidiki in področja javnega naročanja, ki niso zajeti v tem členu, skladni z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave, kot določa člen 271 tega sporazuma.

Člen 274

Dostop do trga

1.   Pogodbenici se strinjata, da učinkovito in vzajemno odpiranje njunih trgov poteka postopno in istočasno. Med procesom približevanja se obseg dostopa do trga, ki ga pogodbenici vzajemno odobrita, navezuje na napredek, dosežen v tem procesu, kot določa priloga XXIX-B k temu sporazumu.

2.   Odločitev o začetku naslednje faze odpiranja trga se sprejme na podlagi ocene kakovosti sprejete zakonodaje in njenega izvajanja v praksi. To ocenjevanje redno izvaja Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

3.   Kolikor ena od pogodbenic v skladu s Prilogo XXIX-B k temu sporazumu svoj trg javnih naročil odpre drugi pogodbenici:

(a)

Unija v skladu s svojimi pravili na področju javnih naročil, ki predpisujejo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Unije, družbam Republike Moldavije odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil, ne glede na to, ali imajo sedež v Uniji;

(b)

Republika Moldavija v skladu z nacionalno zakonodajo na področju javnih naročil, ki predpisuje obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Republike Moldavije, družbam iz Unije odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil, ne glede na to, ali imajo sedež v Republiki Moldaviji.

4.   Po izvedbi zadnje faze procesa približevanja pogodbenici proučita možnost vzajemne odobritve dostopa do trga tudi za javna naročila, ki ne dosegajo pragov iz Priloge XXIX-A k temu sporazumu.

5.   Finska si pridržuje stališče glede Ålandskih otokov.

Člen 275

Informacije

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so naročniki in gospodarski subjekti ustrezno obveščeni o postopkih javnega naročanja, tudi prek objave zadevne zakonodaje in upravnih odločb.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito razširjanje informacij o razpisnih priložnostih.

Člen 276

Sodelovanje

1.   Pogodbenici izboljšata svoje sodelovanje z izmenjavo izkušenj in informacij v zvezi s svojimi dobrimi praksami in regulativnimi okviri.

2.   Unija olajšuje izvajanje tega poglavja, po potrebi tudi s tehnično pomočjo. V skladu z določbami naslova VI (Finančna pomoč in določbe o boju proti goljufijam in nadzoru) tega sporazuma se določene odločitve o finančni pomoči sprejmejo prek ustreznih mehanizmov in instrumentov Unije za financiranje.

3.   V Prilogi XXIX-P k temu sporazumu je naveden okvirni seznam področij sodelovanja.

POGLAVJE 9

Pravice intelektualne lastnine

Oddelek 1

Splošne določbe in načela

Člen 277

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)

olajšati proizvodnjo in trženje inovativnih in ustvarjalnih proizvodov med pogodbenicama ter

(b)

doseči ustrezno in učinkovito raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Člen 278

Narava in obseg obveznosti

1.   Pogodbenici zagotovita ustrezno in učinkovito izvajanje mednarodnih sporazumov na področju intelektualne lastnine, katerih podpisnici sta, vključno s Sporazumom STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIPS). Določbe tega poglavja dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo pravice in obveznosti med pogodbenicama v skladu s Sporazumom TRIPS ter drugimi mednarodnimi sporazumi na področju intelektualne lastnine.

2.   V tem sporazumu se pojem „intelektualna lastnina“ nanaša na najmanj vse kategorije intelektualne lastnine, ki so zajete v členih od 280 do 317 tega sporazuma.

3.   Varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco, kakor je določeno v členu 10a Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine iz leta 1967 (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija).

Člen 279

Izčrpanje

Vsaka pogodbenica vzpostavi lasten režim za izčrpanje pravic intelektualne lastnine na državni ali regionalni ravni.

Oddelek 2

Standardi glede pravic intelektualne lastnine

Pododdelek 1

Avtorske in sorodne pravice

Člen 280

Zagotovljeno varstvo

Pogodbenici ravnata v skladu s pravicami in obveznostmi iz naslednjih mednarodnih sporazumov:

(a)

Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del (v nadaljnjem besedilu: Bernska konvencija);

(b)

Mednarodne konvencije za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij iz leta 1961;

(c)

Sporazuma TRIPS;

(d)

Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorskih pravicah (WIPO) ter

(e)

Pogodbe WIPO o izvedbah in fonogramih.

Člen 281

Avtorji

Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)

neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih del na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)

kakršno koli distribucijo izvirnikov ali njegovih kopij v javnosti s prodajo ali drugače ter

(c)

predvajanje njihovih del v javnosti, žično ali brezžično, vključno z objavo njihovih del v javnosti na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.

Člen 282

Izvajalci

Vsaka pogodbenica izvajalcem zagotovi izključno pravico:

(a)

da dovolijo ali prepovejo posnetke (25) svojih izvedb;

(b)

da dovolijo ali prepovejo neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote posnetkov njihovih izvedb na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(c)

da javnosti omogočijo dostop do posnetkov svojih izvedb s prodajo ali drugače;

(d)

da dovolijo ali prepovejo objavo posnetkov svojih izvedb v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo;

(e)

da dovolijo ali prepovejo brezžično radiodifuzijo in predvajanje javnosti svojih izvedb, razen kadar gre za radiodifuzno izvedbo ali kadar je narejena po posnetku.

Člen 283

Proizvajalci fonogramov

Vsaka pogodbenica proizvajalcem fonogramov zagotovi izključno pravico:

(a)

da dovolijo ali prepovejo neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih fonogramov na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)

da javnosti omogočijo dostop do njihovih fonogramov vključno s pripadajočimi kopijami s prodajo ali drugače ter

(c)

da dovolijo ali prepovejo objavo njihovih fonogramov v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.

Člen 284

Radiodifuzne organizacije

Vsaka pogodbenica radiodifuznim organizacijam zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)

objavo posnetkov svojih oddaj;

(b)

reprodukcijo posnetkov svojih oddaj;

(c)

dostop javnosti do posnetkov svojih oddaj, žično ali brezžično, ter

(d)

ponoven brezžični prenos svojih oddaj in njihovo predvajanje v javnosti, če to predvajanje poteka na javnih mestih ob plačilu vstopnine.

Člen 285

Radiodifuzno oddajanje in predvajanje v javnosti

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi pravico do primernega enkratnega nadomestila, ki ga poravna uporabnik, če se fonogram, objavljen za komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za brezžično radiodifuzijo ali za kakršno koli predvajanje javnosti, ter do zagotavljanja, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov.

2.   Če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, lahko vsaka pogodbenica določi pogoje glede razdelitve tega nadomestila mednje.

Člen 286

Obdobje varstva

1.   Pravice avtorja literarnega ali umetniškega dela v smislu člena 2 Bernske konvencije trajajo za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, ne glede na to, kdaj je bilo delo zakonito objavljeno v javnosti.

2.   Zaščita skladb z besedilom preneha 70 let po smrti zadnje preživele osebe od naštetih oseb, ne glede na to, ali so te osebe določene kot soavtorji, tj. avtor besedila in skladatelj skladbe, če sta bila oba prispevka ustvarjena posebej za zadevno skladbo z besedilom.

3.   Pravice izvajalcev potečejo najmanj 50 let po datumu izvedbe. Vendar:

(a)

če je bil v tem času posnetek izvedbe, ki ni na fonogramu, zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 50 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej;

(b)

če je bil v tem času posnetek izvedbe na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 70 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej.

4.   Pravice proizvajalcev fonogramov potečejo najmanj 50 let po nastanku posnetka. Vendar:

(a)

če je v tem obdobju fonogram zakonito objavljen, pravice potečejo najmanj 70 let po datumu prve zakonite objave. Če v obdobju iz prvega stavka ni bilo zakonite objave in se v tem času fonogram ne predvaja zakonito v javnosti, pravice potečejo najmanj 70 let od datuma prvega zakonitega predvajanja v javnosti;

(b)

če 50 let po tem, ko je bil fonograf zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, proizvajalec fonograma ne ponudi za prodajo kopij fonograma v zadostni kakovosti ali javnosti ne omogoči dostopa do njih, lahko izvajalec prekine pogodbo, s katero je prenesel ali dodelil svoje pravice do posnetka svoje izvedbe proizvajalcu fonograma.

5.   Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij ni krajše od 50 let od prvega radiodifuznega oddajanja, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

6.   Obdobje varstva iz tega člena začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi dogodku, s katerim je pravica nastala.

Člen 287

Varstvo tehnoloških ukrepov

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali če obstajajo utemeljeni razlogi, da se tega zaveda.

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti proizvodnji, uvozu, distribuciji, prodaji, najemu, oglaševanju za prodajo ali najemu ali posedovanju za komercialne namene naprav, izdelkov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki:

(a)

se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom;

(b)

so le majhnega komercialnega pomena ali imajo le majhno uporabo razen izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom ali

(c)

so zlasti načrtovani, izdelani, prirejeni ali se izvajajo za namene omogočanja ali olajševanja izogibanja veljavnim tehnološkim ukrepom.

3.   V tem sporazumu izraz „tehnološki ukrep“ pomeni vsakršno tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi zaščitenimi vsebinami, ki jih ni dovolil imetnik avtorskih ali katerih koli sorodnih pravic, kot je določeno v domačem pravu. Tehnološki ukrepi se štejejo za veljavne, kadar uporabo dela ali drugih zaščitenih vsebin nadzorujejo imetniki pravic z nadzorom dostopa ali varnostnim postopkom, kot je kodiranje, šifriranje ali drugo preoblikovanje dela oziroma vsebine, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki doseže cilj varstva.

Člen 288

Varstvo podatkov za upravljanje pravic

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti vsaki osebi, ki nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj:

(a)

odstrani ali spremeni kateri koli elektronski podatek za upravljanje pravic;

(b)

distribuira, uvaža za distribucijo, razširja, predvaja ali objavi v javnosti dela ali druge vsebine, varovane v skladu s tem sporazumom, s katerih so bili nepooblaščeno odstranjeni ali na katerih so bili nepooblaščeno spremenjeni elektronski podatki za upravljanje pravic,

če se ta oseba zaveda oziroma če obstaja utemeljen razlog, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorskih ali sorodnih pravic, kot je določeno z domačim pravom.

2.   V tem poglavju izraz „podatki za upravljanje pravic“ pomeni vsakršne podatke, ki jih predloži imetnik pravic in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine, ki so zaščitene s tem poglavjem, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravic, ali podatke o pogojih uporabe dela ali druge vsebine ter kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke. Odstavek 1 se uporablja, ko je kateri koli od teh podatkov povezan s kopijo dela ali drugih vsebin iz tega sporazuma, ki so zaščiteni s tem poglavjem, ali pa se zdi, da je povezan s predvajanjem teh del ali vsebin javnosti.

Člen 289

Izjeme in omejitve

1.   Vsaka od pogodbenic lahko v skladu s konvencijami in mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnica je, določi omejitve ali izjeme glede pravic iz členov 281 do 286 tega sporazuma, vendar le v nekaterih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vsebin in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnikov pravic.

2.   Vsaka od pogodbenic določi, da je začasno reproduciranje dela ali vsebin iz členov 282 do 285 tega sporazuma, ki je predhodno ali spremljevalno ter sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in katerega edini namen je omogočiti:

(a)

prenos po omrežju med tretjimi osebami po posredniku; ali

(b)

zakonito uporabo dela ali drugih zaščitenih vsebin ter ki nima neodvisnega ekonomskega pomena, izvzeto iz pravice reproduciranja iz členov 282 do 285 tega sporazuma.

Člen 290

Sledna pravica umetnikov pri umetniških delih

1.   Vsaka od pogodbenic v korist avtorja originalnega umetniškega dela določi sledno pravico, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati, niti vnaprej, v skladu s katero avtor ob vsaki nadaljnji prodaji dela prejme nadomestilo, ki temelji na prodajni ceni, po tem ko je avtor prvič prenesel delo.

2.   Pravica iz odstavka 1 se uporablja za vse nadaljnje prodaje, v katere so kot prodajalci, kupci ali posredniki vključeni strokovnjaki na umetniškem trgu, kot so prodajni saloni, umetniške galerije in drugi trgovci z umetninami.

3.   Vsaka od pogodbenic lahko določi, da se pravica iz odstavka 1 ne uporablja pri nadaljnjih prodajah, če je prodajalec dobil delo neposredno od avtorja manj kot tri leta pred ponovno prodajo in če prodajna cena ne presega določenega minimalnega zneska.

4.   Nadomestilo plača prodajalec. Vsaka od pogodbenic lahko določi, da je za plačilo nadomestila odgovorna ena od fizičnih ali pravnih oseb iz odstavka 2, ki ni prodajalec, ali si odgovornost za plačilo nadomestila deli s prodajalcem.

5.   Zagotovljeno varstvo se lahko uveljavlja v obsegu, ki ga dopušča pogodbenica, kjer se uveljavlja. Postopek za pobiranje in zneski se določijo z domačim pravom.

Člen 291

Sodelovanje na področju kolektivnega upravljanja pravic

Pogodbenici si prizadevata spodbujati dialog in sodelovanje med svojima družbama za kolektivno upravljanje z namenom spodbujanja dostopnosti del in drugih zaščitenih vsebin ter prenosa nadomestil za uporabo takih del ali drugih zaščitenih vsebin.

Pododdelek 2

Blagovne znamke

Člen 292

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici:

(a)

izpolnjujeta določbe Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, Pogodbe WIPO o pravu blagovnih znamk in Niškega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk ter

(b)

si po najboljših močeh prizadevata pristopiti k Singapurski pogodbi o pravu blagovnih znamk.

Člen 293

Postopek registracije

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi sistem registracije blagovnih znamk, v okviru katerega je vsak dokončen negativen sklep, ki ga sprejme ustrezen urad za blagovne znamke, ustrezno utemeljen in se pisno posreduje vložniku.

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi možnost nasprotovanja zahtevkom za blagovne znamke. Taki postopki nasprotovanja so kontradiktorni.

3.   Vsaka od pogodbenic zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno bazo zahtevkov za blagovne znamke in njihovih registracij.

Člen 294

Sloveče blagovne znamke

Za namene izvajanja člena 6a Pariške konvencije ter člena 16(2) in (3) Sporazuma TRIPS v zvezi z varstvom slovečih blagovnih znamk pogodbenici uporabljata skupno priporočilo o določbah glede varstva slovečih znamk, ki sta ga sprejeli Skupščina Pariške unije za varstvo industrijske lastnine in Generalna skupščina Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v štiriintridesetem krogu sej skupščin držav članic WIPO (september 1999).

Člen 295

Izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko

Vsaka od pogodbenic zagotovi omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, na primer pošteno uporabo opisnih izrazov, zaščito geografskih označb, kot je določena v členu 303 tega sporazuma, ali druge omejene izjeme, ki upoštevajo zakonite interese imetnika blagovne znamke in tretjih oseb.

PODODDELEK 3

GEOGRAFSKE OZNAČBE

Člen 296

Področje uporabe

1.   Ta pododdelek se uporablja za priznavanje in zaščito geografskih označb s poreklom na ozemlju pogodbenic.

2.   Da je geografska označba ene pogodbenice zaščitena s strani druge pogodbenice, obsega proizvode, ki so vključeni v področje uporabe zakonodaje te pogodbenice iz člena 297 tega sporazuma.

3.   „Geografska označba“ pomeni označbo, kot je opredeljena v členu 22(1) Sporazuma TRIPS, ki vključuje tudi „označbo porekla“.

Člen 297

Uveljavljene geografske označbe

1.   Unija po proučitvi zakonodaje Republike Moldavije o zaščiti geografskih označb iz dela A Priloge XXX-A k temu sporazumu ugotavlja, da ta zakonodaja izpolnjuje elemente iz dela C Priloge XXX-A k temu sporazumu.

2.   Republika Moldavija po proučitvi zakonodaje Unije o zaščiti geografskih označb iz dela B Priloge XXX-A k temu sporazumu ugotavlja, da ta zakonodaja izpolnjuje elemente iz dela C Priloge XXX-A k temu sporazumu.

3.   Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XXX-B k temu sporazumu ter po pregledu geografskih označb za kmetijske proizvode in živila Unije iz Priloge XXX-C k temu sporazumu in geografskih označb za vina, aromatizirana vina in žgane pijače Unije iz Priloge XXX-D k temu sporazumu, ki jih je Unija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 2 tega člena, vlada Republike Moldavije te geografske označbe zaščiti v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

4.   Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XXX-B k temu sporazumu ter po pregledu geografskih označb za kmetijske proizvode in živila Republike Moldavije iz Priloge XXX-C k temu sporazumu in geografskih označb za vina, aromatizirana vina in žgane pijače Republike Moldavije iz Priloge XXX-D k temu sporazumu, ki jih je Republika Moldavija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 1 tega člena, Unija te geografske označbe zaščiti v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

5.   Sklepi skupnega odbora, ustanovljenega s členom 11 Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila v zvezi s spremembo prilog III in IV k navedenemu sporazumu, sprejetimi pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, se štejejo za sklepe Pododbora za geografske označbe, geografske označbe, dodane označbam iz prilog III in IV k navedenemu sporazumu, pa štejejo za del prilog XXX-C in XXX-D k temu sporazumu. V skladu s tem pogodbenici navedene geografske označbe zaščitita kot uveljavljene geografske označbe v skladu s tem sporazumom.

Člen 298

Dodajanje novih geografskih označb

1.   Pogodbenici se strinjata, da lahko po končanem postopku ugovora in pregledu geografskih označb iz člena 297(3) in (4) tega sporazuma, s katerima sta zadovoljni obe, dodajata nove geografske označbe, ki jih je treba zaščititi, v prilogi XXX-C in XXX-D k temu sporazumu v skladu s postopkom iz člena 306(3) tega sporazuma.

2.   Od pogodbenice se ne zahteva, da kot geografsko označbo registrira ime, ki je v nasprotju z imenom rastlinske sorte, vključno s sortami vinske trte, ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

Člen 299

Obseg zaščite geografskih označb

1.   Geografske označbe iz prilog XXX-C in XXX-D k temu sporazumu, vključno s tistimi, ki se dodajo na podlagi člena 298 tega sporazuma, se zaščitijo pred:

(a)

vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:

(i)

za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali

(ii)

če taka raba izkorišča sloves geografske označbe;

(b)

kakršno koli zlorabo, ponaredkom ali navedbo (26), tudi če je pravo poreklo proizvoda navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno, prepisano, prečrkovano ali uporabljeno skupaj z izrazi kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „izdelano v“, „ponaredek“, „okus“, „podoben“ ali podobno;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo glede izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji strani embalaže, v reklamnem gradivu ali dokumentih v zvezi z zadevnim proizvodom in na pakiranju proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu, ter

d)

vsako drugo prakso, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla proizvoda.

2.   Če so geografske označbe v celoti ali delno enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri, in ob upoštevanju lokalne in tradicionalne rabe ter dejanske nevarnosti zamenjave. Brez poseganja v člen 23 Sporazuma TRIPS pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se enakozvočne geografske označbe med seboj razlikujejo, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov. Enakozvočnica, zaradi katere potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih izdelkov.

3.   Kadar ena od pogodbenic v okviru pogajanj s tretjo državo predlaga zaščito geografske označbe tretje države in je to ime enakozvočnica geografske označbe druge pogodbenice, se je treba s slednjo posvetovati in ji dati priložnost, da predloži svoje pripombe, preden se ime zaščiti.

4.   Ta pododdelek pogodbenice ne zavezuje, da bi morala zaščititi geografsko označbo druge pogodbenice, ki ni ali ni več zaščitena v državi porekla. Pogodbenici se obvestita, če geografska označba v državi porekla ni več zaščitena.

5.   Določbe tega pododdelka ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.

Člen 300

Pravica do uporabe geografskih označb

1.   Ime, zaščiteno na podlagi tega pododdelka, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži, proizvaja, predeluje ali pripravlja kmetijske proizvode, živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so v skladu z ustrezno specifikacijo.

2.   Ko je geografska označba zaščitena na podlagi tega pododdelka, se za uporabo takega zaščitenega imena ne smejo zahtevati registracija uporabnikov ali dodatne pristojbine.

Člen 301

Uveljavljanje zaščite

Pogodbenici izvajata zaščito iz členov 297 do 300 tega sporazuma z ustreznimi upravnimi ukrepi ali pravnimi postopki, kar je primerneje, vključno na carini (izvoz in uvoz), da se prepreči in ustavi vsaka nezakonita uporaba zaščitenih geografskih označb. Tako zaščito uveljavita tudi na zahtevo zainteresirane strani.

Člen 302

Izvajanje dopolnilnih ukrepov

Brez poseganja v prejšnje obveznosti Republike Moldavije za podelitev zaščite za geografske označbe Unije, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o zaščiti geografskih označb in njihovega uveljavljanja, vključno z obveznostmi iz Lizbonskega aranžmaja o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji, ter v skladu s členom 301 tega sporazuma Republika Moldavija koristi petletno prehodno obdobje od 1. aprila 2013, da uvede vse dopolnilne ukrepe, ki so potrebni za ustavitev vsake nezakonite uporabe zaščitenih geografskih označb, zlasti ukrepe na obmejni carini.

Člen 303

Razmerje do blagovnih znamk

1.   Pogodbenici zavrneta registracijo oziroma samodejno ali na zahtevo katere koli zainteresirane strani v skladu z zakonodajo vsake od pogodbenic prekličeta blagovno znamko, ki ustreza kateri koli od situacij iz člena 299(1) tega sporazuma v zvezi z zaščitenimi geografskimi označbami za podobne proizvode, pod pogojem, da je bila vloga za registracijo blagovne znamke predložena po datumu vloge za zaščito geografske označbe na zadevnem ozemlju.

2.   Za geografske označbe iz člena 297 tega sporazuma je datum vloge za zaščito 1. april 2013.

3.   Za geografske označbe iz člena 298 tega sporazuma je datum vloge za zaščito datum predložitve zahtevka za zaščito geografske označbe drugi pogodbenici.

4.   Za geografske označbe iz člena 298 tega sporazuma pogodbenici nista zavezani k zaščiti geografske označbe, kadar bi lahko zaščita glede na ugledno ali dobro znano blagovno znamko zavedla potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

5.   Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pogodbenici zaščitita geografske označbe tudi, kadar obstaja predhodna blagovna znamka. Predhodna blagovna znamka pomeni blagovno znamko, katere uporaba ustreza eni od situacij iz člena 299(1) tega sporazuma in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost določa zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo na ozemlju ene od pogodbenic pred datumom, na katerega se vloga za zaščito geografske označbe na podlagi tega pododdelka predloži drugi pogodbenici. Taka blagovna znamka se lahko še naprej uporablja in obnavlja ne glede na zaščito geografske označbe, pod pogojem, da v zakonodaji pogodbenic o blagovnih znamkah ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali preklic blagovne znamke.

Člen 304

Splošna pravila

1.   Ta pododdelek se uporablja brez poseganja v pravice in dolžnosti pogodbenic v skladu s Sporazumom STO.

2.   Ne glede na člen 302 tega sporazuma se uvoz, izvoz in trženje proizvodov iz členov 297 in 298 tega sporazuma izvajajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice uvoznice.

3.   Vse zadeve v zvezi s tehničnim specifikacijami registriranih imen se obravnavajo v Pododboru za geografske označbe, ustanovljenem s členom 306 tega sporazuma.

4.   Geografske označbe, ki so zaščitene na podlagi tega pododdelka, lahko prekliče le pogodbenica, v kateri ima proizvod poreklo.

5.   Specifikacija proizvoda iz tega pododdelka je specifikacija, ki jo odobrijo organi pogodbenice na ozemlju, na katerem ima izdelek poreklo, vključno s kakršnimi koli odobrenimi spremembami specifikacije.

Člen 305

Sodelovanje in preglednost

1.   Pogodbenici neposredno ali prek Pododbora za geografske označbe, ustanovljenega v skladu s členom 306 tega sporazuma, ohranjata stike glede vseh zadev v zvezi z izvajanjem in delovanjem tega pododdelka. Zlasti lahko ena od pogodbenic od druge pogodbenice zahteva informacije v zvezi s specifikacijami izdelkov in njihovimi spremembami ter v zvezi s kontaktnimi točkami za zagotavljanje nadzora.

2.   Vsaka od pogodbenic lahko objavi specifikacije izdelkov ali njihove povzetke ter kontaktne točke za zagotavljanje nadzora, ki ustrezajo geografskim označbam druge pogodbenice, zaščitenim na podlagi tega člena.

Člen 306

Pododbor za geografske označbe

1.   Ustanovi se Pododbor za geografske označbe.

2.   Pododbor za geografske označbe sestavljajo predstavniki pogodbenic, njegov namen pa je spremljanje razvoja tega pododdelka ter krepitev njihovega sodelovanja in dialoga v zvezi z geografskimi označbami. Poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

3.   Pododbor za geografske označbe sprejema sklepe soglasno. Določi tudi svoj poslovnik. Sestane se vsaj enkrat letno na zahtevo katere koli od pogodbenic, izmenično v EU in Republiki Moldaviji, v času, na kraju in na način (ki lahko vključuje videokonferenco), ki jih skupaj določita pogodbenici, vendar najpozneje 90 dni po zahtevi.

4.   Pododbor za geografske označbe prav tako poskrbi za ustrezno delovanje tega pododdelka in lahko prouči vsa vprašanja v zvezi z njegovim izvajanjem in delovanjem. Zlasti je pristojen za:

(a)

spremembe dela A in dela B Priloge XXX-A k temu sporazumu, kar zadeva sklicevanje na veljavno zakonodajo pogodbenic;

(b)

spremembe prilog XXX-C in XXX-D k temu sporazumu, kar zadeva geografske označbe;

(c)

izmenjavo informacij o razvoju zakonodaje in politike v zvezi z geografskimi označbami ter o katerem koli vprašanju skupnega interesa na področju geografskih označb;

(d)

izmenjavo informacij o geografskih označbah, da se prouči njihova zaščita v skladu s tem pododdelkom, ter

(e)

spremljanje novosti v zvezi z uveljavljanjem zaščite geografskih označb iz prilog XXX-C in XXX-D k temu sporazumu.

Pododdelek 4

Vzorci in modeli

Člen 307

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici izpolnjujeta Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999.

Člen 308

Zaščita registriranih vzorcev ali modelov

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi zaščito neodvisno ustvarjenih vzorcev ali modelov, ki so novi in originalni (27). Ta zaščita se zagotovi z registracijo, ki imetnikom registriranega vzorca ali modela zagotovi izključne pravice v skladu z določbami tega člena.

2.   Za vzorce ali modele, uporabljene na izdelku, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, velja, da so novi in originalni le v naslednjih primerih:

(a)

če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksen izdelek, ob normalni uporabi izdelka ostane viden ter

(b)

če vidne značilnosti sestavnega dela same po sebi izpolnjujejo pogoje glede novosti in originalnosti.

3.   „Normalna uporaba“ v odstavku 2(a) pomeni uporabo pri končnem uporabniku, ki izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravilo.

4.   Imetnik registriranega vzorca ali modela ima pravico tretjim osebam, ki nimajo lastnikove privolitve, preprečiti vsaj izdelavo, ponudbo za prodajo, prodajo, uvoz, izvoz, skladiščenje ali uporabo izdelkov, ki nosijo ali vsebujejo zaščiteni vzorec ali model, ko so taka dejanja opravljena v komercialne namene, neupravičeno škodijo običajni uporabi vzorca ali modela oziroma niso skladna s prakso pravične trgovine.

5.   Obdobje varstva, ki je na voljo, je 25 let od datuma vložitve zahtevka za registracijo.

Člen 309

Varstvo neregistriranih vzorcev in modelov

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi pravna sredstva za preprečevanje uporabe neregistriranega vzorca ali modela, samo če sporna uporaba izhaja iz kopiranja neregistrirane pojavne oblike izdelka. V tem členu izraz „uporaba“ vključuje ponujanje za prodajo, dajanje na trg ter uvoz in izvoz izdelka.

2.   Obdobje varstva, ki je na voljo za neregistrirane vzorce in modele, je najmanj tri leta od datuma, ko je bil vzorec ali model dan na voljo javnosti v eni od pogodbenic.

Člen 310

Izjeme in izključitve

1.   Vsaka od pogodbenic lahko določi omejene izjeme pri zaščiti vzorcev ali modelov, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vzorcev ali modelov in ne posegajo nerazumno v pravne interese lastnika zaščitenega vzorca ali modela, ob upoštevanju zakonitih interesov tretjih oseb.

2.   Zaščita vzorcev ali modelov se ne prenese na vzorce ali modele, ki jih v osnovi narekujejo tehnični ali funkcionalni vidiki. Zlasti pravica v zvezi z vzorcem ali modelom ne izvira iz pojavne oblike izdelka, ki mora biti reproducirana v natančno isti obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je vzorec ali model vgrajen ali na katerem se vzorec ali model uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okrog njega ali ob njega, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.

Člen 311

Povezava z avtorskimi pravicami

Vzorec ali model je prav tako upravičen do zaščite po zakonu o avtorskih pravicah pogodbenice od datuma, ko je bil ustvarjen ali določen v kateri koli obliki. Obseg take zaščite in pogoje, pod katerimi se odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti, določi vsaka pogodbenica.

Pododdelek 5

Patenti

Člen 312

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici izpolnjujeta določbe Pogodbe WIPO o sodelovanju na področju patentov ter si po najboljših močeh prizadevata za skladnost s Pogodbo WIPO o patentnem pravu.

Člen 313

Patenti in javno zdravje

1.   Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije ministrske konference STO o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001. Pogodbenici pri razlagi in izvajanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega poglavja, zagotovita doslednost z navedeno deklaracijo.

2.   Pogodbenici spoštujeta sklep Generalnega sveta STO z dne 30. avgusta 2003 glede odstavka 6 deklaracije iz odstavka 1 tega člena ter prispevata k njegovemu izvajanju.

Člen 314

Dodatni varstveni certifikat

1.   Pogodbenici priznavata, da je za zdravila in fitofarmacevtska sredstva, zaščitena s patentom, potreben postopek upravne odobritve, preden so dana na njuna trga. Priznavata, da se lahko zaradi obdobja, ki preteče od vložitve patentne prijave do prve odobritve dajanja izdelka na njuna trga, kot ga v ta namen opredeljuje ustrezna nacionalna zakonodaja, skrajša obdobje dejanskega patentnega varstva.

2.   Vsaka od pogodbenic za zdravila ali fitofarmacevtska sredstva, ki so zaščitena s patentom in za katera je potreben postopek upravne odobritve, določi dodatno obdobje varstva, ki je enako obdobju iz drugega stavka odstavka 1, skrajšanemu za obdobje petih let.

3.   Ne glede na odstavek 2 nadaljnje obdobje zaščite ne sme presegati pet let.

4.   Za zdravila, za katera so bile izvedene pediatrične raziskave, katerih rezultati so razvidni iz informacij o zdravilu, pogodbenici obdobje zaščite iz odstavka 2 podaljšata za nadaljnjih šest mesecev.

Člen 315

Varstvo podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila na trg

1.   Pogodbenici izvajata celovit sistem za zagotavljanje zaupnosti, nerazkritja in neuporabe podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila na trg. (28)

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da se nobene informacije, predložene za pridobitev dovoljenja za dajanje zdravila na trg, ne razkrijejo tretjim osebam in so zaščitene pred nepošteno trgovinsko obravnavo.

V ta namen

(a)

se v obdobju najmanj petih let od datuma dodelitve dovoljenja za trženje v zadevni pogodbenici razen osebe ali subjekta, ki sta predložila take nerazkrite podatke, nobena oseba ali subjekt, javni ali zasebni, v podporo vlogi za pridobitev dovoljenja za dajanje zdravila na trg ne sme neposredno ali posredno zanašati na take podatke brez izrecne privolitve osebe ali subjekta, ki je predložil podatke;

(b)

se v obdobju najmanj sedmih let od datuma dodelitve dovoljenja za trženje v zadevni pogodbenici ne dodeli dovoljenje za trženje za nobeno poznejšo vlogo, razen če vlagatelj poznejše vloge predloži svoje podatke ali podatke, ki jih uporablja z dovoljenjem imetnika prvega dovoljenja, ki izpolnjujejo enake zahteve kot v primeru prvega dovoljenja. Izdelki, ki se registrirajo brez predložitve takih podatkov, se odstranijo s trga, dokler niso izpolnjene zahteve.

3.   Obdobje sedem let iz odstavka 2(b) se podaljša za največ osem let, če v prvih petih letih po pridobitvi prvega dovoljenja imetnik pridobi dovoljenje za eno ali več novih terapevtskih indikacij, ki pomenijo pomembno klinično korist v primerjavi z obstoječimi terapijami.

4.   Določbe tega člena nimajo retroaktivnega učinka. Nimajo učinka na trženje zdravil, ki so bila odobrena pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

5.   Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo o varstvu podatkov o zdravilih uskladila z zakonodajo Unije do datuma, ki ga določi Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot določa člen 438(4) tega sporazuma.

Člen 316

Varstvo podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih

1.   Vsaka od pogodbenic pred izdajo dovoljenja za dajanje fitofarmacevtskih sredstev na trg določi zahteve glede njihove varnosti in učinkovitosti.

2.   Pogodbenici lastniku poročila o preskusu ali študiji, ki je bilo prvič predloženo za pridobitev dovoljenja za trženje fitofarmacevtskega sredstva, priznata začasno pravico do varstva podatkov.

V tem obdobju veljavnosti pravice do varstva podatkov se poročilo o preskusu ali študiji ne uporabi v korist nobene druge osebe, ki želi pridobiti dovoljenje za trženje fitofarmacevtskega sredstva, razen če da prvi lastnik izrecno privoljenje za to.

3.   Poročilo o preizkusih ali študijah mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

namenjeno je odobritvi ali spremembi dovoljenja, da se dovoli uporaba na drugem pridelku, ter

(b)

potrjeno je kot skladno z načeli dobre laboratorijske prakse ali dobre preskusne prakse.

4.   Obdobje varstva podatkov traja vsaj 10 let od prvega dovoljenja v zadevni pogodbenici. Za fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem se to obdobje lahko podaljša na 13 let.

5.   Obdobja iz odstavka 4 se podaljšajo za tri mesece ob vsakem podaljšanju dovoljenja za uporabo v manjši meri (29), če imetnik dovoljenja predloži vlogo za pridobitev takega dovoljenja vsaj pet let po datumu prvega dovoljenja. Celotno obdobje varstva podatkov ne sme v nobenem primeru presegati 13 let. Za fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem ne sme celotno obdobje varstva podatkov v nobenem primeru presegati 15 let.

6.   Poročilo o preskusu ali študiji se tudi zavaruje, če je bilo potrebno za podaljšanje ali pregled dovoljenja. V tem primeru je obdobje varstva podatkov 30 mesecev.

Člen 317

Sorte rastlin

Pogodbenici zavarujeta žlahtniteljske pravice v skladu z Mednarodno konvencijo za varstvo novih rastlinskih sort, vključno z neobvezno izjemo k pravici žlahtnitelja iz člena 15(2) navedene konvencije, ter sodelujeta pri spodbujanju in uveljavljanju teh pravic.

Oddelek 3

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

Člen 318

Splošne obveznosti

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma TRIPS, zlasti njegovega dela III, poleg tega pa bosta zagotovili dopolnilne ukrepe, postopke in pravna sredstva iz tega oddelka, potrebna za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (30).

2.   Ti dopolnilni ukrepi, postopki in korektivni ukrepi morajo biti pošteni in pravični ter ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali določati nerazumnih rokov ali povzročati neupravičenih zamud.

3.   Ti dopolnilni in korektivni ukrepi morajo biti poleg tega učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, uporabljajo pa se na način, ki omogoča preprečevanje ovir zakonitemu trgovanju in zagotavlja zaščito pred njihovo zlorabo.

Člen 319

Upravičeni vložniki

Vsaka od pogodbenic za osebe, ki imajo pravico zahtevati izvedbo ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov iz tega oddelka in iz dela III Sporazuma TRIPS, priznava:

(a)

imetnike pravic intelektualne lastnine v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(b)

vse druge osebe, pooblaščene za uporabo teh pravic, zlasti imetnike licence, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(c)

organe za upravljanje kolektivnih pravic intelektualne lastnine, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje, ter

(d)

strokovne organe za obrambo, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje.

Pododdelek 1

Izvrševanje civilnopravnih ukrepov

Člen 320

Ukrepi za zavarovanje dokazov

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi še pred začetkom postopkov glede vsebine zadeve na predlog stranke, ki je v podporo svojim trditvam predložila razumno razpoložljive dokaze, da so bile njene pravice intelektualne lastnine kršene ali bodo kršene, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zavarovanje zadevnih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju zaščite zaupnih informacij.

2.   Taki ukrepi lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki je predmet domnevnih kršitev, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji in/ali distribuciji tega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj. Navedeni ukrepi se, po potrebi brez zaslišanja druge strani, sprejmejo zlasti, kadar bi lahko bila zaradi kakršnega koli odlašanja povzročena nepopravljiva škoda imetniku pravice ali kadar obstaja očitno tveganje, da bodo dokazi uničeni.

Člen 321

Pravica do informacij

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi v okviru postopkov glede kršitve pravice intelektualne lastnine ter kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo tožnika odredijo, da informacije o poreklu in distribucijskih omrežjih blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine, posreduje kršitelj in/ali katera koli druga oseba:

(a)

za katero se ugotovi, da ima v lasti blago, ki je predmet kršitev, v komercialno pomembnem obsegu;

(b)

za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu uporablja storitve, ki so predmet kršitev;

(c)

za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu opravlja storitve, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki so predmet kršitev;

(d)

za katero je oseba iz točk (a), (b) ali (c) opozorila, da sodeluje pri proizvodnji, izdelavi ali distribuciji blaga oziroma opravljanju storitev.

2.   Podatki iz odstavka 1 po potrebi vključujejo:

(a)

imena in naslove proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, ponudnikov in drugih predhodnih imetnikov blaga ali storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in drobno;

(b)

informacije o proizvedenih, izdelanih, dobavljenih, prejetih ali naročenih količinah ter ceni za zadevno blago ali storitve.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata brez poseganja v druge zakonske določbe, ki:

(a)

imetniku pravice zagotavljajo pravice do prejemanja popolnejših informacij;

(b)

urejajo uporabo informacij, sporočenih v skladu s tem členom, v civilnem ali kazenskem postopku;

(c)

urejajo odgovornost za zlorabo pravice do obveščenosti;

(d)

omogočajo zavrnitev predložitve informacij, ki bi osebo iz odstavka 1 prisilile k priznanju sodelovanja ali sodelovanja njenih bližnjih sorodnikov pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, ali

(e)

urejajo varstvo zaupnosti virov informacij oziroma obdelavo osebnih podatkov.

Člen 322

Začasni in previdnostni ukrepi

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko sodni organi na zahtevo vložnika proti domnevnemu kršitelju izdajo začasno odredbo, da se preprečijo kakršne koli neizbežne kršitve pravice intelektualne lastnine, ali da začasno in po potrebi ob uvedbi periodične denarne kazni, kadar to določa domače pravo, prepovejo nadaljevanje domnevnih kršitev navedene pravice ali da tako nadaljevanje pogojijo z vložitvijo jamstva, katerega namen je zagotoviti nadomestilo imetniku pravice. Začasna odredba se lahko pod enakimi pogoji izda tudi zoper posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine.

2.   Začasna odredba se lahko izda tudi za zaseg ali vročitev blaga, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, s čimer se prepreči vstop tega blaga na trgovinske poti oziroma njegov pretok po njih.

3.   V primeru domnevne kršitve v komercialnem obsegu pogodbenici zagotovita, da če vložnik dokaže, da utegnejo okoliščine ogroziti povračilo škode, lahko sodni organi odredijo preventivni zaseg premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja. V ta namen lahko pristojni organi zahtevajo bančne, finančne ali trgovinske dokumente ali ustrezen dostop do relevantnih informacij.

Člen 323

Korektivni ukrepi

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi na zahtevo vložnika in brez vpliva na morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, in brez kakršnega koli nadomestila odredijo vsaj dokončno odstranitev blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da krši pravice intelektualne lastnine, iz trgovinskih tokov ali njegovo uničenje. Po potrebi lahko pristojni sodni organi odredijo tudi uničenje snovi in pripomočkov, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje ali izdelavo navedenega blaga.

2.   Sodni organi pogodbenic so pooblaščeni, da odredijo, da se ukrepi izvedejo na stroške kršitelja, razen če ni posebnih razlogov proti temu.

Člen 324

Sodne odredbe

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da kadar se sprejme sodba, ki ugotavlja kršitev pravice intelektualne lastnine, lahko sodni organi zoper kršitelja ali posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine, izdajo sodno odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve.

Člen 325

Alternativni ukrepi

Pogodbenici lahko določita, da lahko pristojni sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, za katero bodo verjetno veljali ukrepi iz člena 323 in/ali člena 324 tega sporazuma, namesto uporabe ukrepov iz teh členov odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani strani, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi ji uporaba zadevnih ukrepov povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani strani denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.

Člen 326

Odškodnina

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da sodni organi na vlogo oškodovane stranke odredijo kršitelju, ki je vedel ali bi razumno moral vedeti, da sodeluje v dejavnosti, ki je predmet kršitve, da plača imetniku pravice odškodnino, ki ustreza dejanski škodi, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve. Ko sodni organi določajo višino odškodnine:

(a)

upoštevajo vse ustrezne vidike, kot so negativne gospodarske posledice, vključno z izgubljenim dobičkom, ki ga je utrpela oškodovana stran, morebitnim nepoštenim dobičkom, ki ga je ustvaril kršitelj, in v ustreznih primerih vključno z drugimi elementi, razen gospodarskih dejavnikov, kot je nepremoženjska škoda, ki je imetniku pravice povzročena s kršitvijo, ali

(b)

lahko v ustreznih primerih kot drugo možnost za točko (a) določijo višino odškodnine kot enkraten znesek na podlagi elementov, kot je najmanj znesek nadomestil ali pristojbin, ki bi jih kršitelj dolgoval, če bi zahteval dovoljenje za uporabo zadevne pravice intelektualne lastnine.

2.   Kadar se kršitelj nevede ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve, ali nima utemeljenih razlogov, da bi to vedel, lahko pogodbenici določita, da lahko sodni organi v korist oškodovane strani odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej.

Člen 327

Pravni stroški

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da utemeljene in sorazmerne pravne stroške ter druge izdatke uspešne strani praviloma krije neuspešna stran, razen če načela pravičnosti tega ne dovolijo.

Člen 328

Objava sodb

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko v sodnih postopkih, začetih zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine, sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za razširjanje informacij v zvezi s sodno odločbo in njeno celotno ali delno objavo.

Člen 329

Domneva o avtorstvu ali lastništvu

Za namene uporabe ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov, predvidenih v tem oddelku, velja:

(a)

da za to, da oseba velja za avtorja literarnega ali umetniškega dela in da lahko začne postopek za ugotavljanje kršitev, zadostuje običajna navedba njenega imena na delu, če ni dokaza o nasprotnem;

(b)

da se točka (a) smiselno uporablja za imetnike pravic, povezanih z avtorskimi pravicami, v zvezi z njihovo zaščiteno vsebino.

Pododdelek 2

Druge določbe

Člen 330

Mejni ukrepi

1.   Razen če je v tem pododdelku določeno drugače, pogodbenici sprejmeta postopke, ki imetniku pravice, ki ima razlog za utemeljen sum, da utegne biti blago, ki krši pravico intelektualne lastnine (31), uvoženo, izvoženo, ponovno izvoženo, vneseno na carinsko območje ali odpremljeno z njega, dano v odložni postopek ali dano v brezcarinsko območje oziroma brezcarinsko skladišče, omogočijo, da pri pristojnih organih, upravnih ali sodnih, vloži pisni zahtevek za začasno opustitev sprostitve ali zadržanje takega blaga s strani carinskih organov.

2.   Kadar imajo carinski organi v okviru svojih ukrepov in preden nosilec pravice vloži zahtevek ali mu je zahtevek odobren, zadostne razloge za sum, da blago krši pravico intelektualne lastnine, pogodbenici določita, da lahko začasno prekinejo sprostitev blaga ali blago zadržijo, da imetniku pravice omogočijo vložitev zahtevka za ukrepe v skladu z odstavkom 1.

3.   Kakršne koli pravice ali obveznosti za uvoznika, ki so določene v domačem pravu za izvajanje tega člena in oddelka 4 dela III Sporazuma TRIPS, se uporabljajo tudi za izvoznika ali imetnika blaga.

4.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da njeni pristojni organi od imetnika pravic, ki zahteva postopke iz odstavka 1, zahtevajo, naj pristojnim organom zagotovi ustrezne dokaze, da je po zakonih pogodbenice, ki postopke zagotavlja, njegova pravica intelektualne lastnine kršena prima facie, in predloži dovolj informacij, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih imetnik pravic ima, da bo blago za carinske organe razpoznavno v razumni meri. Zahteva glede zagotavljanja zadostnih informacij ne sme nerazumno odvračati od postopkov, opisanih v odstavku 1.

5.   Da se ugotovi, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, carinski urad imetniku pravice sporoči, na njegovo zahtevo in če je znano, imena in naslove prejemnika, pošiljatelja ali imetnika blaga ter poreklo in izvor blaga, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine.

Carinski urad vlagatelju tudi omogoči, da pregleda blago, katerega sprostitev je bila začasno opuščena ali ki je bilo zadržano. Pri pregledu blaga lahko carinski urad odvzame vzorce in jih preda ali pošlje imetniku pravice, na njegovo zahtevo, in sicer samo za namene analize in za omogočanje nadaljnjega postopka.

6.   Carinski organi aktivno iščejo in prepoznavajo pošiljke, ki vsebujejo blago, za katerega se na podlagi tehnik analize tveganja domneva, da krši pravico intelektualne lastnine. Vzpostavijo sisteme za tesno sodelovanje z imetniki pravic, vključno z učinkovitimi mehanizmi za zbiranje informacij za analizo tveganja.

7.   Pogodbenici se dogovorita o sodelovanju, da bi odpravili mednarodno trgovino z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine. V ta namen si po potrebi izmenjujeta informacije in se dogovorita o sodelovanju med svojimi pristojnimi organi v zvezi s trgovino z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine.

8.   Za blago v tranzitu prek ozemlja pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice prva pogodbenica zagotovi informacije drugi pogodbenici, da se omogoči učinkovito ukrepanje zoper pošiljke blaga, za katerega se domneva, da krši pravice intelektualne lastnine.

9.   Brez poseganja v druge načine sodelovanja se za odstavka 7 in 8 tega člena v zvezi s kršitvami carinske zakonodaje v povezavi s pravicami intelektualne lastnine uporablja Protokol III o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah.

10.   Pododbor za carino iz člena 200 tega sporazuma deluje kot odbor, odgovoren za ustrezno delovanje in izvajanje tega člena.

Člen 331

Kodeksi ravnanja

Pogodbenici spodbujata:

(a)

pripravo kodeksov ravnanja s strani trgovinskih ali poklicnih združenj ali organizacij s ciljem prispevati k uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ter

(b)

predložitev osnutkov kodeksov ravnanja in kakršnih koli ocen uporabe teh kodeksov ravnanja pristojnim organom pogodbenic.

Člen 332

Sodelovanje

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta z medsebojnim sodelovanjem podpirali izvajanje zavez in obveznosti iz tega poglavja.

2.   Ob upoštevanju določb naslova VI (Finančna pomoč ter določbe o boju proti goljufijam in nadzoru) tega sporazuma lahko področja sodelovanja med drugim vključujejo naslednje dejavnosti:

(a)

izmenjavo informacij o pravnih okvirih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in zadevnimi pravili o varstvu in uveljavljanju; izmenjavo izkušenj pri zakonodajnem napredku na teh področjih;

(b)

izmenjavo izkušenj in informacij o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

(c)

izmenjavo izkušenj z izvrševanjem s strani carinskih, policijskih, upravnih in sodnih organov na centralni in podcentralni ravni; sodelovanje pri preprečevanju izvoza ponarejenega blaga, vključno s sodelovanjem z drugimi državami;

(d)

izgradnjo zmogljivosti; izmenjavo in usposabljanje osebja;

(e)

spodbujanje in širjenje informacij o pravicah intelektualne lastnine, med drugim v poslovnih krogih in civilni družbi; ozaveščanje potrošnikov in imetnikov pravic;

(f)

spodbujanje institucionalnega sodelovanja, na primer med uradi za intelektualno lastnino;

(g)

aktivno spodbujanje ozaveščanja in izobraževanja splošne javnosti glede politik v zvezi s pravicami intelektualne lastnine: pripravo učinkovitih strategij za opredelitev ciljnih skupin in pripravo komunikacijskih programov za povečanje ozaveščenosti potrošnikov in medijev glede učinka kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tveganjem za zdravje in varnost ter povezavo z organiziranim kriminalom.

POGLAVJE 10

Konkurenca

Oddelek 1

Protimonopolne zadeve in združitve

Člen 333

Opredelitev pojmov

V tem oddelku:

(1)

„organ, pristojen za konkurenco“ pomeni za Unijo Evropsko komisijo, za Republiko Moldavijo pa Svet za konkurenco;

(2)

„zakonodaja o konkurenci“ pomeni:

(a)

v primeru Unije člene 101, 102 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) ter njihove izvedbene predpise in spremembe;

(b)

v primeru Republike Moldavije Zakon o konkurenci št. 183 z dne 11. julija 2012 ter njegove izvedbene predpise in spremembe ter

(c)

vse morebitne spremembe instrumentov iz točk (a) in (b) po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 334

Načela

Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne poslovne prakse popačijo pravilno delovanje trgov in spodkopljejo koristi liberalizacije trgovine.

Člen 335

Izvajanje

1.   Vsaka od pogodbenic na svojem ozemlju izvaja celovito zakonodajo o konkurenci, ki učinkovito obravnava protikonkurenčne dogovore, usklajene prakse in protikonkurenčno enostransko ravnanje podjetij z dominantno tržno močjo ter zagotavlja učinkovit nadzor nad koncentracijami.

2.   Vsaka od pogodbenic vzpostavi neodvisen organ z zadostnimi človeškimi in finančnimi viri, da učinkovito izvršuje zakonodajo o konkurenci iz člena 333(2).

3.   Pogodbenici priznavata pomen pregledne, pravočasne in nediskriminatorne uporabe svoje zakonodaje o konkurenci ob upoštevanju načel poštenega postopka in pravice do obrambe zadevnih podjetij.

Člen 336

Državni monopoli, javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami

1.   To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da bi določili ali ohranjali državne monopole in javna podjetja ali podjetjem podelili posebne ali izključne pravice na podlagi ustrezne zakonodaje.

2.   Kar zadeva državne monopole komercialne narave, javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami, vsaka od pogodbenic zagotovi, da za taka podjetja velja zakonodaja o konkurenci iz člena 333(2), kolikor uporaba te zakonodaje pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog zadevnih podjetij, ki so v javnem interesu.

Člen 337

Sodelovanje in izmenjava informacij

1.   Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja in usklajevanja med svojimi organi, pristojnimi za konkurenco, da se okrepi učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci in dosežejo cilji tega sporazuma s spodbujanjem konkurence in omejevanjem protikonkurenčnega poslovnega ravnanja ali protikonkurenčnih transakcij.

2.   V ta namen lahko vsak organ, pristojen za konkurenco, obvesti drug organ, pristojen za konkurenco, o svoji pripravljenosti za sodelovanje v zvezi z izvrševanjem zakonodaje v kateri koli od pogodbenic. Nobeni od pogodbenic se ne prepreči sprejemanje avtonomnih odločitev o zadevah, ki so predmet sodelovanja.

3.   Organi, pristojni za konkurenco, si lahko izmenjujejo nezaupne informacije, da se olajša učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci. Za vse izmenjave informacij veljajo merila zaupnosti, ki veljajo v vsaki od pogodbenic. Pogodbenici pri izmenjavi informacij v skladu s tem členom v okviru svojih pristojnosti upoštevata omejitve, ki jih nalagata poklicna in poslovna tajnost.

Člen 338

Reševanje sporov

Za ta oddelek se ne uporabljajo določbe mehanizma za reševanje sporov iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Oddelek 2

Državna pomoč

Člen 339

Splošna načela in področje uporabe

1.   Državna pomoč v kakršni koli obliki, ki jo odobri Unija ali Republika Moldavija ali se dodeli iz sredstev ene od pogodbenic, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterega blaga in storitvam ter vpliva na trgovino med pogodbenicama, ni skladna s tem sporazumom.

2.   To poglavje se ne uporablja za državno pomoč v zvezi z ribištvom, proizvodi iz Priloge I k Sporazumu o kmetijstvu in ostalimi pomočmi, ki jih določa Sporazum o kmetijstvu.

Člen 340

Presoja državne pomoči

1.   Državna pomoč se presoja na podlagi meril, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v EU, zlasti člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije in interpretativnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije EU, vključno z relevantno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

2.   Obveznosti, ki izhajajo iz tega člena, se začnejo uporabljati v petih letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 341

Zakonodaja na področju državnih pomoči in pristojni organ

1.   Pogodbenici sprejmeta ali ohranita, kar je primerno, zakonodajo za nadzor državne pomoči. Prav tako ustanovita ali ohranita, kar je primerno, neodvisen organ, ki ima potrebna pooblastila za nadzor državne pomoči. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državnih pomoči in posamezne ukrepe državne pomoči, ter pooblastila za odreditev vračila nezakonito dodeljene državne pomoči.

2.   Obveznosti, ki izhajajo iz tega člena, se izpolnijo v dveh letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.   Kakršne koli sheme pomoči, ki so bile sprejete pred ustanovitvijo organa za nadzor državnih pomoči, se uskladijo v obdobju osem let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Brez poseganja v ostala poglavja tega sporazuma se obdobje prilagoditve v zvezi s shemami državne pomoči, ki so bile sprejete na podlagi Zakona Republike Moldavije o prostih ekonomskih conah št. 440-XV z dne 27. julija 2001, podaljša za največ deset let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 342

Preglednost

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi preglednost na področju državnih pomoči. V ta namen vsaka od pogodbenic od 1. januarja 2016 vsaki dve leti poroča drugi pogodbenici, in sicer na podlagi metodologije in predstavitve letnega pregleda državnih pomoči s strani EU. Šteje se, da je to poročilo predloženo, če sta pogodbenici zadevne informacije objavili na javno dostopni spletni strani ali so bile te informacije tam objavljene v njunem imenu.

2.   Kadar ena od pogodbenic meni, da posamezna pomoč, ki jo je dodelila druga pogodbenica, vpliva na njene trgovinske odnose, lahko od druge pogodbenice zahteva, da zagotovi informacije o tej posamezni pomoči.

Člen 343

Zaupnost

Za izmenjavo informacij iz tega poglavja pogodbenici upoštevata omejitve, ki jih nalagata poklicna in poslovna tajnost.

Člen 344

Klavzula ponovnega pregleda

Pogodbenici redno pregledujeta zadeve, na katere se sklicuje to poglavje. Te zadeve lahko posredujeta Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma. Pogodbenici se strinjata, da bosta preverili napredek pri izvajanju tega poglavja vsaki dve leti od začetka veljavnosti tega sporazuma, razen če se dogovorita drugače.

POGLAVJE 11

Energija, povezana s trgovino

Člen 345

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(1)

„nosilci energije“ pomeni surovo nafto (oznaka HS: 27.09), zemeljski plin (oznaka HS: 27.11) in električno energijo (oznaka HS: 27.16);

(2)

„fiksna infrastruktura“ pomeni kakršno koli prenosno ali distribucijsko omrežje, obrat za utekočinjeni zemeljski plin ali skladišče, kot je opredeljeno v Direktivi 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in Direktivi 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo;

(3)

„transport“ pomeni prenos in distribucijo, kakor sta opredeljena v Direktivi 2003/54/ES in Direktivi 2003/55/ES, ter prenašanje ali dovajanje nafte po cevovodih;

(4)

„nepooblaščeni odvzem“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki zajema nezakonit odvzem energetskega blaga iz fiksne infrastrukture.

Člen 346

Domače regulirane cene

1.   V skladu s Protokolom o pristopu Republike Moldavije k Energetski skupnosti se bo cena za dobavo plina in električne energije negospodinjskim odjemalcem določala izključno na podlagi ponudbe in povpraševanja.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pogodbenici podjetjem naložita obveznost v splošnem gospodarskem interesu (32), ki se nanaša na dobavno ceno za zemeljski plin in električno energijo (v nadaljnjem besedilu: regulirane cene). Če se negospodinjski odjemalci z dobaviteljem ne morejo dogovoriti o ceni električne energije ali plina, ki bi bila nižja ali enaka reguliranim cenam za zemeljski plin ali električno energijo, imajo pravico, da z dobaviteljem sklenejo pogodbo o dobavi električne energije ali zemeljskega plina, ki ni v skladu z veljavno regulirano ceno. V vsakem primeru imajo negospodinjski odjemalci pravico, da izpogajajo in podpišejo pogodbo z drugim dobaviteljem.

3.   Pogodbenica, ki nalaga obveznost v skladu z odstavkom 2, zagotovi, da je taka obveznost jasno določena, pregledna, sorazmerna, nediskriminatorna, preverljiva in časovno omejena. Ko naloži to obveznost, pogodbenica tudi zagotovi enak dostop do potrošnikov tudi drugim podjetjem.

4.   Če pogodbenica regulira ceno, po kateri se zemeljski plin in električna energija prodajata na domačem trgu, ta pogodbenica zagotovi, da se metodologija, ki se uporabi za izračun regulirane cene, objavi še pred uvedbo regulirane cene.

Člen 347

Prepoved dvojnih cen

1.   Ne glede na možnost določitve reguliranih cen, skladno z odstavkoma 2 in 3 člena 346 tega sporazuma, nobena od pogodbenic ali njuni regulativni organi ne sprejmejo ali ohranijo ukrepa, po katerem bi za izvoz nosilcev energije v drugo pogodbenico veljala višja cena kot ta, ki se zaračunava za tovrstno blago, namenjeno domači potrošnji.

2.   Pogodbenica izvoznica na zahtevo druge pogodbenice predloži dokaze, da razlika v ceni za iste nosilce energije, namenjene prodaji na domačem trgu in za izvoz, ni posledica ukrepa, ki je z odstavkom 1 tega člena prepovedan.

Člen 348

Tranzit

Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe, da omogočita tranzit v skladu z načelom prostega tranzita in v skladu s členi V.1, V.2, V.4 in V.5 Sporazuma GATT iz leta 1994 ter členoma 7.1 in 7.3 Pogodbe o energetski listini, ki so vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 349

Transport

Kar zadeva transport električne energije in zemeljskega plina, zlasti dostop tretjih oseb do fiksne infrastrukture, pogodbenici sprejmeta svojo zakonodajo, kot je navedeno v Prilogi VIII k temu sporazumu in v Pogodbi o energetski skupnosti, da zagotovita objektivnost, razumnost in preglednost tarif, ki se objavijo pred njihovo uvedbo, postopkov za dodeljevanje zmogljivosti in vseh drugih pogojev ter ne razlikujeta na podlagi izvora, lastništva ali namembne države električne energije ali zemeljskega plina.

Člen 350

Nepooblaščen odvzem blaga v tranzitu

Vsaka od pogodbenic sprejme vse potrebne ukrepe, da prepove in prepreči nepooblaščen odvzem nosilcev energije v tranzitu čez svoje ozemlje s strani katerega koli subjekta, ki je pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo.

Člen 351

Neprekinjen tranzit

1.   Pogodbenici ne posegata v tranzit nosilcev energije čez njuno ozemlje, razen če je tak poseg posebej določen v pogodbi ali drugem sporazumu, ki ureja tak tranzit.

2.   Pogodbenica, po ozemlju katere poteka tranzit nosilcev energije, v primeru spora glede kakršne koli zadeve v zvezi s pogodbenicama ali enim ali več subjekti, ki so pod nadzorom ali jurisdikcijo ene od pogodbenic, pred dokončanjem postopka za rešitev spora v okviru relevantne pogodbe ali sporazuma ali nujnega postopka v skladu s Prilogo XXXI k temu sporazumu ali v skladu s poglavjem 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ne prekine ali zmanjša tega tranzita niti ne dovoli nobenemu subjektu pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo, vključno z državnim trgovinskim podjetjem, da bi prekinil ali zmanjšal ta tranzit, razen v okoliščinah iz odstavka 1 tega člena.

3.   Pogodbenica ni odgovorna za prekinitev ali zmanjšanje tranzita v skladu s tem členom, če ni zmožna dobaviti nosilcev energije ali opraviti tranzita ali transporta nosilcev energije zaradi ukrepov, ki jih je mogoče pripisati tretji državi ali subjektu pod nadzorom ali jurisdikcijo tretje države.

Člen 352

Obveznosti glede tranzita za operaterje

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da operaterji fiksne infrastrukture sprejmejo vse potrebne ukrepe, da:

(a)

se kar najbolj zmanjša tveganje nenamerne prekinitve ali zmanjšanja tranzita, ter

(b)

se hitro obnovi normalno delovanje takšnega tranzita, ki je bil nenamerno prekinjen ali zmanjšan.

Člen 353

Regulativni organ za električno energijo in zemeljski plin

1.   V skladu z direktivama 2003/55/ES in 2003/54/ES so regulativni organi na področju zemeljskega plina in električne energije pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh drugih javnih ali zasebnih subjektov, imajo pa tudi zadostna pooblastila, da zagotovijo učinkovito konkurenco in učinkovito delovanje trga.

2.   Odločbe in regulativnega organa in postopki, ki jih uporablja, so nepristranski do vseh udeležencev na trgu.

3.   Operater, ki ga zadeva odločba regulativnega organa, se ima pravico zoper njo pritožiti pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od udeleženih strank. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločba vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločbe predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločbe pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

Člen 354

Razmerje do Pogodbe o energetski skupnosti

1.   V primeru navzkrižij med določbami tega poglavja in določbami Pogodbe o energetski skupnosti ali določbami zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o energetski skupnosti, imajo prednost določbe Pogodbe o energetski skupnosti ali določbe zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o energetski skupnosti.

2.   Pri izvajanju tega poglavja ima prednost sprejetje zakonodaje ali drugih aktov, ki so skladni s Pogodbo o energetski skupnosti ali temeljijo na veljavni zakonodaji Unije. V primeru spora glede tega poglavja se šteje, da so zakonodaja ali drugi akti, ki izpolnjujejo ta merila, skladni s tem poglavjem. Pri presoji, ali zakonodaja ali drugi akti izpolnjujejo ta merila, se upoštevajo vsi relevantni sklepi, sprejeti v skladu s členom 91 Pogodbe o energetski skupnosti.

3.   Nobena od pogodbenic ne uporablja določb o reševanju sporov tega sporazuma za domnevanje kršitve določb Pogodbe o energetski skupnosti.

POGLAVJE 12

Preglednost

Člen 355

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(1)

„ukrepi za splošno uporabo“ vključujejo zakone, predpise, sodne odločbe, postopke in upravne odločbe splošne uporabe ter katere koli splošne ali abstraktne akte, razlage ali druge zahteve, ki lahko vplivajo na katero koli zadevo iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Ne vključujejo odločbe, ki se uporablja za posamezno osebo;

(2)

„zainteresirana oseba“ pomeni fizične ali pravne osebe, ki imajo kakršne koli pravice ali obveznosti v skladu z ukrepi za splošno uporabo v smislu naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 356

Cilj in področje uporabe

Pogodbenici ob priznavanju vpliva, ki ga lahko ima njun zakonodajni okvir na trgovino in naložbe med njima, zagotovita predvidljiv zakonodajni okvir za gospodarske subjekte in učinkovite postopke, pri čemer ustrezno upoštevata zahteve glede pravne varnosti in sorazmernosti.

Člen 357

Objava

1.   Vsaka od pogodbenic v zvezi z ukrepi za splošno uporabo zagotovi, da:

(a)

so takoj razpoložljivi prek uradno določenega medija in, kadar je to izvedljivo, prek elektronskih sredstev, in sicer tako, da se vsem omogoči, da se seznanijo z njimi;

(b)

zagotavljajo razlago cilja in utemeljitve takih ukrepov ter

(c)

omogočajo dovolj časa med objavo in začetkom veljavnosti takih ukrepov, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

2.   Vsaka od pogodbenic:

(a)

si prizadeva dovolj zgodaj objaviti vsakršen predlog za sprejetje ali spremembo katerega koli ukrepa za splošno uporabo, vključno z razlago cilja in utemeljitvijo predloga;

(b)

zainteresiranim osebam zagotovi razumne priložnosti za predložitev pripomb v zvezi s takimi predlogi, ter jim zlasti omogoči dovolj časa za to, ter

(c)

si prizadeva upoštevati pripombe, ki jih prejme od zainteresiranih oseb v zvezi s takimi predlogi.

Člen 358

Poizvedbe in kontaktne točke

1.   Zaradi lažje komunikacije med pogodbenicama o kateri koli zadevi iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma vsaka od pogodbenic določi kontaktno točko, ki deluje kot koordinator.

2.   Vsaka od pogodbenic ohrani ali vzpostavi ustrezne mehanizme za odzivanje na poizvedbe oseb v zvezi s katerim koli predlaganim ali veljavnim ukrepom za splošno uporabo ter njegovo uporabo. Poizvedbe se lahko predložijo prek kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, ali po potrebi prek katerega koli drugega mehanizma.

3.   Pogodbenici priznavata, da kakršen koli odziv iz odstavka 2 morda ni dokončen ali pravno zavezujoč, temveč je zgolj informativen, razen če je v njunih zakonih in drugih predpisih drugače določeno.

4.   Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice takoj predloži informacije in se odzove na vprašanja v zvezi s katerimi koli ukrepi za splošno uporabo ali predlogom za sprejetje ali spremembo ukrepov za splošno uporabo, za katere pogodbenica prosilka meni, da bi lahko vplivali na izvajanje naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ne glede na to, ali je bila pogodbenica prosilka predhodno obveščena o navedenem ukrepu.

Člen 359

Izvrševanje ukrepov za splošno uporabo

Vsaka od pogodbenic dosledno, nepristransko in razumno izvršuje vse ukrepe za splošno uporabo. V ta namen vsaka od pogodbenic pri uporabi takih ukrepov za posamezne osebe, blago ali storitve druge pogodbenice v posebnih primerih:

(a)

poizkuša zainteresirane osebe, ki jih postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s svojimi postopki obvestiti o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnih koli spornih vprašanj;

(b)

takim zainteresiranim osebam zagotovi ustrezno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršnim koli končnim upravnim ukrepom, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes, ter

(c)

zagotovi, da njeni postopki temeljijo na njenem pravu in da so v skladu z njim.

Člen 360

Presoja in pritožba

1.   Vsaka od pogodbenic vzpostavi ali ohrani sodne, arbitražne ali upravne organe ali postopke za namene takojšnjega pregleda in, kadar je to upravičeno, popravo upravnega ukrepa v zvezi z zadevami iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Taki organi ali postopki so nepristranski in neodvisni od urada ali organa, pristojnega za upravno izvajanje, in izid zadeve ni v njihovem bistvenem interesu.

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da je strankam v postopku v okviru takih organov ali postopkov zagotovljena pravica do:

(a)

razumne možnosti, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča, ter

(b)

odločbe na podlagi dokazov in predložitve evidence ali, kadar to zahteva zakonodaja pogodbenice, evidence, ki jo pripravi upravni organ.

3.   Vsaka od pogodbenic glede na pritožbo ali nadaljnji pregled, kot je določeno v njeni zakonodaji, zagotovi, da tak sklep izvaja urad ali organ ali da ta sklep ureja delovanje urada ali pristojnega organa v zvezi z zadevnim upravnim ukrepom.

Člen 361

Kakovost in uspešnost zakonodajne ureditve ter dobro upravno ravnanje

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju kakovosti in uspešnosti zakonodajne ureditve, tudi z izmenjavo informacij in dobrih praks pri njunih regulativnih politikah in ocenjevanju učinka zakonodajne ureditve.

2.   Pogodbenici sprejmeta načela dobrega upravnega ravnanja (33) in soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju takega ravnanja, vključno z izmenjavo informacij in najboljših praks.

Člen 362

Posebna pravila

Določbe tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v katera koli posebna pravila o preglednosti, določena v drugih poglavjih naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

POGLAVJE 13

Trgovina in trajnostni razvoj

Člen 363

Ozadje in cilji

1.   Pogodbenici ponovno opozarjata na Agendo 21 Konference Združenih narodov o okolju in razvoju iz leta 1992, deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998, Johannesburški načrt o izvajanju trajnostnega razvoja iz leta 2002, Ministrsko deklaracijo Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov o polni in produktivni zaposlitvi ter dostojnem delu za vse iz leta 2006 ter deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008. Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju, za blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, ter si prizadevali, da bo ta cilj vključen in se odražal na vseh ravneh njunih trgovinskih odnosov.

2.   Pogodbenici se ponovno zavezujeta, da si bosta prizadevali za trajnostni razvoj, ter potrjujeta, da so gospodarski razvoj in socialni razvoj ter varstvo okolja njegovi temeljni deli, ki so medsebojno odvisni in se vzajemno krepijo. Poudarjata koristnost upoštevanja vprašanj s področja dela (34) in okolja, povezanih s trgovino, kot sestavnega dela globalnega pristopa k trgovini in trajnostnemu razvoju.

Člen 364

Pravica do zakonskega urejanja in ravni varstva

1.   Pogodbenici druga drugi priznavata pravico do opredelitve politik in prednostnih nalog trajnostnega razvoja, vzpostavitve lastnih ravni varstva okolja in delavcev ter sprejetja ali ustrezne spremembe relevantnih zakonov in politik, v skladu z njuno zavezanostjo mednarodno priznanim standardom in sporazumom iz členov 365 in 366 tega sporazuma.

2.   V skladu s tem si obe pogodbenici prizadevata zagotoviti, da njuni zakoni in politike zagotavljajo in spodbujajo visoko stopnjo varstva okolja in dela, ter še naprej izboljševati zakone in politike ter povezane ravni varstva.

Člen 365

Večstranski standardi in sporazumi na področju dela

1.   Pogodbenici priznavata polno in produktivno zaposlenost in dostojno delo za vse kot ključne elemente spoprijemanja z globalizacijo ter ponovno potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju razvoja mednarodne trgovine na način, ki prispeva k polni in produktivni zaposlenosti in dostojnemu delu za vse. V skladu s tem se pogodbenici zavezujeta k primernemu posvetovanju in sodelovanju glede vprašanj s področja dela, ki so v interesu obeh.

2.   Pogodbenici se v skladu s svojimi obveznostmi iz članstva MOD ter njene deklaracije o temeljnih načelih in pravicah pri delu in njene dopolnitve iz leta 1998, zavezujeta, da bosta v svojih zakonih in praksi ter na celotnem svojem ozemlju spoštovali, spodbujali in uresničevali mednarodno priznane temeljne delovne standarde, zajete v temeljnih konvencijah MOD, zlasti:

(a)

svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;

(b)

odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;

(c)

učinkovito odpravo dela otrok ter

(d)

odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih.

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze, da bosta v svojih zakonih in praksi učinkovito izvajali temeljne, prednostne in druge konvencije MOD, ki so jih ratificirale države članice oziroma Republika Moldavija.

4.   Pogodbenici bosta tudi proučili ratifikacijo preostalih prednostnih in drugih konvencij, ki jih MOD uvršča med najsodobnejše. V tem kontekstu si pogodbenici redno izmenjujeta informacije o napredku in razvoju procesa ratifikacije.

5.   Pogodbenici priznavata, da se ni mogoče sklicevati na kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ali le-te kako drugače uporabljati kot legitimno primerjalno prednost ter da se standardi dela ne smejo uporabljati za ščitenje trgovinskih interesov.

Člen 366

Večstransko okoljsko upravljanje in sporazumi

1.   Pogodbenici priznavata pomen mednarodnega okoljskega upravljanja in sporazumov kot odziv mednarodne skupnosti na globalna ali regionalna okoljska vprašanja ter poudarjata pomen spodbujanja medsebojne podpore med trgovinsko in okoljsko politiko. V skladu s tem se pogodbenici zavezujeta, da se bosta po potrebi posvetovali in sodelovali pri pogajanjih o okoljskih vprašanjih, povezanih s trgovino, in drugih okoljskih zadevah, povezanih s trgovino, ki so v vzajemnem interesu.

2.   Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta v svojih zakonih in praksah učinkovito izvajali večstranske okoljske sporazume, katerih podpisnici sta.

3.   Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o položaju in razvoju na področju ratifikacije večstranskih okoljskih sporazumov ali njihovih sprememb.

4.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezo k doseganju končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in pripadajočega kjotskega protokola. Zavezujeta se sodelovanju pri razvoju prihodnjega mednarodnega okvira o podnebnih spremembah v okviru UNFCCC ter povezanih sporazumov in sklepov.

5.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje, da sprejmeta ali ohranita ukrepe za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenici sta, pod pogojem, da ti ukrepi niso izvedeni na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

Člen 367

Trgovina in naložbe za spodbujanje trajnostnega razvoja

Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost okrepitvi prispevka trgovine k cilju trajnostnega razvoja v njegovi gospodarski, socialni in okoljski dimenziji. V skladu s tem pogodbenici:

(a)

priznavata koristno vlogo, ki jo lahko imajo temeljni delovni standardi in dostojno delo za gospodarsko učinkovitost, inovativnost in produktivnost, ter si bosta prizadevali za večjo politično usklajenost med trgovinskimi politikami na eni strani ter politikami trga dela na drugi strani;

(b)

si prizadevata olajšati in spodbujati trgovino in naložbe v okoljske dobrine in storitve, tudi z odpravljanjem povezanih netarifnih ovir;

(c)

si prizadevata za odpravo ovir v trgovini ali za naložbe za blago in storitve, ki so še posebej pomembne za ublažitev posledic podnebnih sprememb, kot so trajnostno obnovljiva energija in energetsko učinkoviti izdelki in storitve, tudi s sprejetjem okvirov politike za uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij in s spodbujanjem uveljavitve standardov, ki upoštevajo okoljske in gospodarske potrebe in zmanjšujejo tehnične ovire v trgovini;

(d)

soglašata, da bosta spodbujali trgovino z blagom, ki prispeva k boljšim socialnim pogojem in okolju prijaznim praksam, vključno z blagom iz prostovoljnih sistemov zagotavljanja trajnosti, kot so pravična in etična trgovina, okoljski znak ter sheme za certifikacijo proizvodov na osnovi naravnih virov;

(e)

soglašata, da bosta spodbujali družbeno odgovornost podjetij, tudi z izmenjavo informacij in dobrih praks. V tem pogledu se pogodbenici sklicujeta na relevantna mednarodno priznana načela in smernice, na primer smernice OECD za multinacionalna podjetja, globalni dogovor Združenih narodov in tristransko deklaracijo o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko MOD.

Člen 368

Biološka raznovrstnost

1.   Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega razvoja ter ponovno potrjujeta svojo zavezanost ohranjanju in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in drugimi relevantnimi mednarodnimi instrumenti, katerih podpisnici sta.

2.   V ta namen se pogodbenici zavežeta, da bosta:

(a)

spodbujali trgovino s proizvodi na osnovi naravnih virov, pridobljenih s trajnostno rabo bioloških virov, ter prispevali k ohranjanju biološke raznovrstnosti;

(b)

izmenjevali informacije o ukrepih na področju trgovine s proizvodi na osnovi naravnih virov za omejevanje izgube biološke raznovrstnosti in zmanjšanje pritiskov nanjo, ter po potrebi sodelovali, da bi čim bolj povečali učinek svojih politik in zagotovili njihovo medsebojno podporo;

(c)

spodbujali vključitev vrst v Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (v nadaljnjem besedilu: CITES), če se zdi njihov obstoj ogrožen, ter

(d)

sodelovali na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja trajnostne rabe in biološke raznovrstnosti v naravnih ali kmetijskih ekosistemih, vključno z ogroženimi vrstami, njihovim habitatom, posebej zavarovanimi naravnimi območji in genetsko raznovrstnostjo, obnovo ekosistemov ter odpravljanje ali zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov uporabe živih in neživih naravnih virov ali ekosistemov.

Člen 369

Trajnostno upravljanje gozdov in trgovina z gozdarskimi proizvodi

1.   Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostnega upravljanja gozdov in prispevek gozdov k gospodarskim, okoljskim in družbenim ciljem pogodbenic.

2.   V ta namen se pogodbenici zavežeta, da bosta:

(a)

spodbujali trgovino z gozdarskimi proizvodi, ki izhajajo iz trajnostnega upravljanja gozdov in so pobrani v skladu z domačo zakonodajo države, kjer so bili pobrani. Ukrepi v zvezi s tem lahko vključujejo sklenitev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovino na področju gozdov;

(b)

izmenjevali informacije o ukrepih za spodbujanje uporabe lesa in lesnih proizvodov iz trajnostno upravljanih gozdov ter po potrebi sodelovali pri razvoju takih ukrepov;

(c)

sprejeli ukrepe za spodbujanje ohranjanja pogozdenosti in boj proti nezakonitemu izsekavanju in s tem povezani trgovini, po potrebi tudi nasproti tretjim državam;

(d)

izmenjevali informacije o ukrepih za izboljšanje upravljanja gozdov in po potrebi sodelovali, da bi čim bolj povečali učinek in zagotovili medsebojno podporo svojih politik za izključitev nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz trgovinskih tokov;

(e)

spodbujali vključitev vrst lesa v CITES, če se zdi njihov obstoj ogrožen, ter

(f)

sodelovali na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja pogozdenosti in trajnostnega upravljanja vseh vrst gozdov z uporabo certificiranja, ki spodbuja odgovorno upravljanje gozdov.

Člen 370

Trgovina z ribjimi proizvodi

Ob upoštevanju pomena zagotavljanja odgovornega upravljanja ribjih staležev na trajnosten način in spodbujanja dobrega upravljanja trgovine se pogodbenici zavezujeta, da bosta:

(a)

spodbujali dobre prakse v upravljanju ribolova, da bi se zagotovila ohranjanje in upravljanje ribjih staležev na trajnosten način in na osnovi ekosistemskega pristopa;

(b)

sprejeli učinkovite ukrepe za spremljanje in nadzor ribolovnih dejavnosti;

(c)

zagotavljali polno skladnost z veljavnimi ohranitvenimi in nadzornimi ukrepi, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ter sodelovali z njimi in v njihovem okviru, kakor široko je mogoče, ter

(d)

sodelovali v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in z njim povezanimi dejavnostmi s celovitimi, učinkovitimi in preglednimi ukrepi. Pogodbenici bosta tudi izvajali politike in ukrepe za izključitev proizvodov iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova iz trgovinskih tokov na svojih trgih.

Člen 371

Ohranitev ravni varstva

1.   Pogodbenici priznavata, da spodbujanje trgovine ali naložb z zmanjševanjem ravni varstva, ki jih določa nacionalna okoljska in delovna zakonodaja, ni primerno.

2.   Pogodbenica ne opusti ali odstopa od svoje okoljske ali delovne zakonodaje ali predlaga, da jo bo opustila ali od nje odstopila za spodbudo trgovini ali vzpostavitvi, nakupu, širitvi ali ohranjanju naložb vlagatelja na svojem ozemlju.

3.   Nobena od pogodbenic ne opušča dejanskega izvrševanja svoje okoljske in delovne zakonodaje z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem za spodbudo trgovini ali naložbam.

Člen 372

Znanstvene informacije

Pri pripravi in izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, pogodbenici upoštevata razpoložljive znanstvene dokaze in tehnične informacije ter ustrezne mednarodne standarde, smernice ali priporočila, če obstajajo, vključno s previdnostnim načelom.

Člen 373

Preglednost

Vsaka od pogodbenic v skladu z domačim pravom in poglavjem 12 (Preglednost) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma zagotovi, da so vsi ukrepi, namenjeni varstvu okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, pripravljeni, uvedeni in izvajani na pregleden način, s pravočasnim obvestilom in javnim posvetovanjem ter s primernim in pravočasnim obveščanjem nedržavnih akterjev.

Člen 374

Pregled učinkov na trajnostni razvoj

Pogodbenici se zavežeta pregledovanju, spremljanju in ocenjevanju učinka izvajanja naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma na trajnostni razvoj z lastnimi participativnimi postopki in institucijami ter tistimi, ki so vzpostavljeni na podlagi tega sporazuma, na primer z ocenjevanjem učinkov, povezanih s trgovino, na trajnostni razvoj.

Člen 375

Sodelovanje na področju trgovine in trajnostnega razvoja

Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri vidikih okoljskih politik in politik dela, ki so povezani s trgovino, za doseganje ciljev iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. V sodelovanje so lahko med drugim zajeta naslednja področja:

(a)

delovni in okoljski vidiki trgovine in trajnostnega razvoja na mednarodnih forumih, vključno z zlasti STO, MOD, UNEP in večstranskimi okoljskimi sporazumi;

(b)

metodologije in kazalniki za oceno učinka trgovine na trajnost;

(c)

učinek uredb, meril in standardov s področja dela in okolja na trgovino in naložbe ter učinek trgovinskih in naložbenih pravil na delovno in okoljsko zakonodajo, tudi na pripravo uredb in politike na področju dela in okolja;

(d)

pozitivni in negativni učinki naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma na trajnostni razvoj ter načini za njihovo povečanje, preprečevanje oziroma blažitev, tudi ob upoštevanju ocen učinka na trajnost, ki jih izvede katera koli od pogodbenic;

(e)

spodbujanje ratifikacije in učinkovitega izvajanja temeljnih, prednostnih in drugih najsodobnejših konvencij MOD ter večstranskih okoljskih sporazumov, ki so relevantni za trgovino;

(f)

spodbujanje zasebnih in javnih shem za certifikacijo, sledljivost in označevanje, vključno z ekološkim označevanjem;

(g)

spodbujanje družbene odgovornosti podjetij, na primer z ukrepi za povečevanje ozaveščenosti, upoštevanje, izvajanje in razširjanje mednarodno priznanih smernic in načel;

(h)

trgovinski vidiki Agende MOD za dostojno delo, vključno z medsebojnimi povezavami med trgovino ter polno in produktivno zaposlenostjo, prilagajanjem trga delovne sile, temeljnimi delovnimi standardi, statistiko dela, razvojem človeških virov in vseživljenjskim učenjem, socialno zaščito in socialnim vključevanjem, socialnim dialogom in enakostjo spolov;

(i)

vidiki večstranskih okoljskih sporazumov, ki so relevantni za trgovino, vključno s carinskim sodelovanjem;

(j)

vidiki sedanjega in prihodnjega mednarodnega režima o podnebnih spremembah, povezani s trgovino, vključno z načini za spodbujanje nizkoogljičnih tehnologij in energetske učinkovitosti;

(k)

ukrepi, povezani s trgovino, za spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti;

(l)

ukrepi, povezani s trgovino, za reševanje problema krčenja gozdov, vključno z obravnavanjem težav v zvezi z nezakonito sečnjo, ter

(m)

ukrepi, povezani s trgovino, za spodbujanje trajnostnih ribolovnih praks ter trgovine s trajnostno upravljanimi ribjimi proizvodi.

Člen 376

Institucionalni mehanizmi in mehanizmi spremljanja

1.   Vsaka pogodbenica določi urad v svoji upravi, ki je kontaktna točka za stike z drugo pogodbenico za namene izvajanja tega poglavja.

2.   Ustanovi se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. O svojih dejavnostih poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma. Sestavljajo ga visoki uradniki iz uprav vsake pogodbenice.

3.   Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj se sestane v prvem letu po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa po potrebi, za nadzor nad izvajanjem tega poglavja, vključno s sodelovanjem iz člena 375 tega sporazuma. Pododbor sprejme svoj poslovnik.

4.   Vsaka od pogodbenic skliče novo ali se posvetuje z obstoječimi nacionalnimi svetovalnimi skupinami za trajnostni razvoj, katerih naloga je svetovanje o vprašanjih iz tega poglavja. Take skupine lahko predložijo svoja mnenja ali priporočila o izvajanju tega poglavja, tudi na lastno pobudo.

5.   Nacionalne svetovalne skupine obsegajo neodvisne predstavnike organizacij civilne družbe z uravnoteženim predstavništvom gospodarskih, socialnih in okoljskih zainteresiranih strani, med drugim delodajalcev in organizacij delavcev, nevladnih organizacij, poslovnih skupin in drugih relevantnih zainteresiranih strani.

Člen 377

Skupni forum za dialog s civilno družbo

1.   Pogodbenici omogočata skupni forum z organizacijami civilne družbe, ustanovljenimi na njunih ozemljih, vključno s člani njunih nacionalnih svetovalnih skupin, in širšo javnostjo, za dialog o vidikih tega sporazuma, povezanih s trajnostnim razvojem. Pogodbenici spodbujata uravnoteženo predstavništvo pomembnih interesov, vključno z neodvisnimi predstavniškimi organizacijami delodajalcev in delavcev, okoljskimi interesi in poslovnimi skupinami ter po potrebi drugimi relevantnimi zainteresiranimi stranmi.

2.   Skupni forum za dialog s civilno družbo se sestane enkrat letno, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o delovanju skupnega foruma za dialog s civilno družbo najpozneje v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.   Pogodbenici skupnemu forumu za dialog s civilno družbo predstavita najnovejše podatke o izvajanju tega poglavja. Stališča in mnenja skupnega foruma za dialog s civilno družbo se predložijo pogodbenicama in so javno dostopna.

Člen 378

Posvetovanja na vladni ravni

1.   Za vse zadeve iz tega poglavja pogodbenici uporabita samo postopke iz tega člena in člena 379 tega sporazuma.

2.   Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega poglavja, z vložitvijo pisnega zahtevka pri kontaktni točki druge pogodbenice. Zahtevek vsebuje jasno navedbo zadeve in opredelitev težave, zagotavlja pa tudi kratek povzetek zahtev iz tega poglavja. Posvetovanja se začnejo takoj, ko pogodbenica predloži zahtevo po posvetovanju.

3.   Pogodbenici si prizadevata za rešitev vprašanja, ki je zadovoljiva za obe strani. Pogodbenici upoštevata dejavnosti MOD ali relevantnih večstranskih okoljskih organizacij ali organov, tako da se spodbujata boljše sodelovanje in usklajenost med delom pogodbenic in teh organizacij. Pogodbenici se po potrebi posvetujeta s temi organizacijami ali organi ali katero koli drugo osebo ali telesom po lastni presoji, da se zadeva temeljito prouči.

4.   Če pogodbenica meni, da je potrebna nadaljnja razprava, lahko s predložitvijo pisne zahteve kontaktni točki druge pogodbenice zahteva, da se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj sestane in obravnava zadevo. Pododbor se sestane takoj in si prizadeva za dogovor o rešitvi zadeve.

5.   Pododbor lahko po potrebi zaprosi za mnenje nacionalno svetovalno skupino ene od pogodbenic ali obeh pogodbenic ali drugo strokovno pomoč.

6.   Rešitev, ki jo sprejmejo posvetujoče se strani, se javno objavi.

Člen 379

Skupina strokovnjakov

1.   Vsaka od pogodbenic lahko 90 dni po vložitvi zahtevka za posvetovanje v skladu s členom 378(2) tega sporazuma zahteva, da se skliče skupina strokovnjakov in prouči zadevo, ki ni bila zadovoljivo rešena z vladnimi posvetovanji.

2.   Uporabljajo se določbe pododdelkov 1 in 3 oddelka 3 ter člena 406 poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, poslovnika iz Priloge XXXIII k temu sporazumu ter kodeksa ravnanja za arbitre in mediatorje (v nadaljnjem besedilu: kodeks ravnanja) iz Priloge XXXIV k temu sporazumu, razen če ni v tem členu določeno drugače.

3.   Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj na svojem prvem sestanku po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot strokovnjaki v postopkih skupine. Vsaka od pogodbenic predlaga vsaj pet posameznikov, ki delujejo kot strokovnjaki. Pogodbenici prav tako izbereta vsaj pet posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic, da opravljajo funkcijo predsednika skupine strokovnjakov. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj zagotavlja, da je seznam vedno popoln.

4.   Seznam iz odstavka 3 vključuje posameznike s strokovnim znanjem ali strokovnim znanjem s področja vprašanj glede prava, dela ali okolja, ki jih obravnava to poglavje, ali reševanja sporov, ki nastanejo na podlagi mednarodnih sporazumov. So samostojni, delujejo kot posamezniki, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade v zvezi s spornimi vprašanji in niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu.

5.   Za zadeve, ki izhajajo iz tega poglavja, so v skupini strokovnjaki s seznama iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 385 tega sporazuma in pravila 8 poslovnika iz Priloge XXXIII k temu sporazumu.

6.   Skupina strokovnjakov lahko po lastni presoji zahteva informacije od katere koli od pogodbenic, nacionalnih svetovalnih skupin ali katerega koli drugega vira. V zadevah v zvezi z večstranskimi sporazumi, kot so določeni v členih 365 in 366 tega sporazuma, bi se morala skupina strokovnjakov posvetovati z MOD ali telesi večstranskih okoljskih sporazumov.

7.   Skupina strokovnjakov pogodbenicama predloži poročilo v skladu z ustreznimi postopki iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. V poročilu so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb in utemeljitev sprejetih ugotovitev in priporočil. Pogodbenici poročilo javno objavita v 15 dneh od njegove izdaje.

8.   Pogodbenici se posvetujeta o primernih ukrepih, ki naj se izvedejo, ob upoštevanju poročila in priporočil skupine strokovnjakov. Zadevna pogodbenica svoje svetovalne skupine in drugo pogodbenico obvesti o svoji odločitvi glede vseh ukrepov, ki naj bi se izvedli, in sicer najpozneje v treh mesecih od javne objave poročila. Ukrepe na podlagi poročila in priporočil skupine strokovnjakov spremlja Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. Posvetovalna telesa in skupni forum za dialog s civilno družbo lahko v zvezi s tem predložijo svoja stališča Pododboru za trgovino in trajnostni razvoj.

POGLAVJE 14

Reševanje sporov

Oddelek 1

Cilj in področje uporabe

Člen 380

Cilj

Cilj tega poglavja je vzpostaviti učinkovit in uspešen mehanizem za izogibanje sporom med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in njihovo reševanje, da bi po možnosti dosegli sporazumno rešitev.

Člen 381

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v zvezi z vsemi spori glede razlage in uporabe določb naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, če ni določeno drugače

Oddelek 2

Posvetovanja in mediacija

Člen 382

Posvetovanja

1.   Pogodbenici si prizadevata rešiti kakršen koli spor iz člena 381 tega sporazuma z začetkom posvetovanj v dobri veri, da dosežeta sporazumno rešitev.

2.   Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisnim zahtevkom drugi pogodbenici, ki ga predloži tudi Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, pri tem pa navede razloge za zahtevo ter sporne ukrepe in določbe iz člena 381 tega sporazuma, ki so po njenem mnenju relevantne.

3.   Posvetovanja se opravijo v 30 dneh od prejema zahtevka in potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 30 dneh od datuma prejema zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj. Posvetovanja, zlasti vse razkrite informacije in stališča, ki jih pogodbenici izrazita med posvetovanji, so zaupna in ne posegajo v pravice katere od pogodbenic v nadaljnjih postopkih.

4.   Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo ali sezonsko blago oziroma storitve, se opravijo v 15 dneh od datuma prejema zahtevka s strani zaprošene pogodbenice in se štejejo za zaključena v navedenih 15 dneh, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

5.   Če pogodbenica, na katero je naslovljen zahtevek za posvetovanje, nanj ne odgovori v 10 dneh od datuma njegovega prejema, ali če do posvetovanj ne pride v rokih iz odstavka 3 oziroma 4 tega člena, ali če se pogodbenici dogovorita, da ne bo posvetovanj, ali če so bila posvetovanja zaključena brez sporazumne rešitve, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, uporabi člen 384 tega sporazuma.

6.   Med posvetovanji vsaka od pogodbenic predloži zadostne informacije o dejstvih za popoln pregled, kako bi zadevni ukrep lahko vplival na delovanje in uporabo tega sporazuma.

7.   Če se posvetovanja nanašajo na transport nosilcev energije prek omrežij in ena pogodbenica dojema rešitev spora kot nujno zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama, se ta opravijo v treh dneh od vložitve zahtevka in se štejejo za zaključena tri dni po vložitvi zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

Člen 383

Mediacija

Katera koli od pogodbenic lahko od druge pogodbenice zahteva, da v zvezi s katerim koli ukrepom, ki škoduje trgovini ali naložbam med pogodbenicama, začne postopek mediacije v skladu s Prilogo XXXII k temu sporazumu.

Oddelek 3

Postopki reševanja sporov

Pododdelek 1

Arbitražni postopek

Člen 384

Začetek arbitražnega postopka

1.   Če pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj, kakor so opredeljena v členu 382 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je zaprosila za posvetovanje, zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s tem členom.

2.   Zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta se drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 438(4) tega sporazuma, predloži v pisni obliki. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v svojem zahtevku opredeli sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 381 tega sporazuma v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo.

Člen 385

Ustanovitev arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet sestavljajo trije arbitri.

2.   V 10 dneh od datuma, ko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, prejme zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta, se pogodbenici posvetujeta, da bi dosegli sporazum o sestavi arbitražnega sveta.

3.   Če pogodbenici v roku iz odstavka 2 tega člena ne moreta doseči dogovora o sestavi arbitražnega sveta, lahko katera koli od njiju imenuje arbitra s svojega podseznama, sestavljenega v skladu s členom 404 tega sporazuma, in sicer v petih dneh od izteka časovnega okvira iz odstavka 2 tega člena. Če katera koli od pogodbenic ne imenuje arbitra, izbere arbitra na zahtevo druge pogodbenice z žrebom predsednik Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 438(4) tega sporazuma, ali pooblaščenec predsednika s podseznama te pogodbenice, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 404 tega sporazuma.

4.   Razen če pogodbenici dosežeta dogovor glede predsednika arbitražnega sveta v časovnem okviru, ki ga določa odstavek 2 tega člena, predsednik Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi ali njegov pooblaščenec na zahtevo katere koli od pogodbenic izbere predsednika arbitražnega sveta z žrebom s podseznama predsednikov, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 404 tega sporazuma.

5.   Predsednik Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi ali njegov pooblaščenec izbere arbitre v petih dneh od zahtevka katere koli od pogodbenic iz odstavkov 3 in 4.

6.   Za datum ustanovitve arbitražnega sveta velja datum, ko zadnji od treh izbranih arbitrov sprejme imenovanje v skladu s poslovnikom iz Priloge XXXIII k temu sporazumu.

7.   Če kateri koli od seznamov iz člena 404 tega sporazuma ni pripravljen ali v času zahtevka v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena ne vsebuje dovolj imen, se arbitri žrebajo izmed posameznikov, ki jih formalno predlaga ena od pogodbenic ali obe pogodbenici.

8.   Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se v zvezi s sporom iz poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, uporabljata drugi stavek odstavka 3 in odstavek 4 brez uporabe odstavka 2, obdobje iz odstavka 5 pa znaša dva dni.

Člen 386

Predhodno odločanje o nujnosti

Če pogodbenica tako zahteva, arbitražni svet v 10 dneh od svoje ustanovitve predhodno odloči, ali je po njegovem mnenju zadeva nujna.

Člen 387

Poročilo arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet pogodbenicama predloži vmesno poročilo, v katerem navede ugotovitve dejstev, uporabo zadevnih določb in utemeljitev svojih ugotovitev in priporočil, in sicer v 90 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, ter pri tem navede razloge za odlog in datum, ko namerava arbitražni svet predložiti svoje vmesno poročilo. Vmesno poročilo nikakor ne sme biti predloženo pozneje kot 120 dni od ustanovitve arbitražnega sveta.

2.   Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegove predložitve.

3.   V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva predložiti vmesno poročilo v 45 dneh, v vsakem primeru pa najpozneje v 60 dneh od svoje ustanovitve. Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 7 dneh od njegove predložitve.

4.   Po proučitvi pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu lahko arbitražni svet svoje poročilo spremeni in opravi nadaljnja preverjanja, za katera meni, da so potrebna. Ugotovitve dokončne razsodbe sveta zajemajo zadovoljivo razpravo o argumentih iz stopnje vmesnega pregleda in dajejo jasen odgovor na vprašanja in stališča pogodbenic.

5.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, se vmesno poročilo predloži v 20 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta, kakršen koli zahtevek iz odstavka 2 tega člena pa se predloži v petih dneh od predložitve pisnega poročila. Arbitražni svet se lahko odloči, da vmesnega poročila ne pripravi.

Člen 388

Spravni postopek za nujne energetske spore

1.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi predsednika arbitražnega sveta, da ravna kot spravni posredovalec v zvezi s katero koli zadevo, povezano s sporom, in sicer s predložitvijo prošnje svetu.

2.   Spravni posredovalec si prizadeva za sporazumno rešitev spora ali za dogovor o postopku za njegovo rešitev. Če v 15 dneh od imenovanja posredovalcu ne uspe doseči takega dogovora, predlaga rešitev spora ali postopek za njegovo rešitev ter določi pogoje, ki jih je treba upoštevati od dne, ki ga določi, do rešitve spora.

3.   Pogodbenici in subjekti pod njunim nadzorom ali jurisdikcijo upoštevajo priporočila na podlagi odstavka 2 glede pogojev, in sicer tri mesece po odločitvi spravnega posredovalca ali do rešitve spora, kar nastopi prej.

4.   Spravni posredovalec spoštuje kodeks ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu.

Člen 389

Obvestilo o odločitvi arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet o svoji končni odločitvi obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, in sicer v 120 dneh od svoje ustanovitve. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi ter pri tem navede razloge za odlog in datum, ko namerava arbitražni svet predložiti svojo odločitev. Odločitev nikakor ne sme biti predložena pozneje kot 150 dni od ustanovitve arbitražnega sveta.

2.   V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva sporočiti svojo odločitev v 60 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Odločitev nikakor ne sme biti predložena pozneje kot 75 dni od njegove ustanovitve.

3.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 40 dneh od svoje ustanovitve.

Pododdelek 2

Izpolnitev odločitve

Člen 390

Izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo izpolnitev odločitve arbitražnega sveta v dobri veri.

Člen 391

Razumno obdobje za izpolnitev odločitve

1.   Če takojšnja izpolnitev odločitve ni mogoča, si pogodbenici prizadevata doseči dogovor, v kolikšnem času mora biti odločitev izpolnjena. V takem primeru pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje 30 dni po prejemu obvestila o odločitvi arbitražnega sveta pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, obvesti o tem, koliko časa potrebuje za izpolnitev odločitve („razumno obdobje“), pri čemer navede razloge za predlagano razumno obdobje.

2.   Če se pogodbenici razhajata glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v 20 dneh po tem, ko je od pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, prejela uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1, pisno zahteva, da dolžino razumnega obdobja določi prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi. Prvotni arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 20 dneh od datuma vložitve zahtevka.

3.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pisno obvesti pogodbenico, ki je vložila pritožbo, o svojem napredku pri izpolnjevanju odločitve arbitražnega sveta vsaj 30 dni pred iztekom razumnega obdobja.

4.   Razumno obdobje se lahko podaljša ob soglasju pogodbenic.

Člen 392

Proučitev ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

1.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega obdobja pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, uradno obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

2.   Če se pogodbenici razhajata glede obstoja ali skladnosti ukrepa, sprejetega za izpolnitev odločitve, uradno sporočenega v skladu z odstavkom 1, z določbami iz člena 381 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da prvotni arbitražni svet presodi o zadevi. V takem zahtevku opredeli zadevni sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 381 tega sporazuma v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo. Arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka.

Člen 393

Začasni korektivni ukrepi v primeru neizpolnjevanja odločitve

1.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne pošlje uradnega obvestila o ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta pred iztekom razumnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev odločitve ali da ukrep, sporočen v skladu s členom 392(1) tega sporazuma, ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice iz člena 381 tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice, ki je vložila pritožbo, in po posvetovanjih z njo predloži ponudbo za začasno nadomestilo.

2.   Če se pogodbenica, ki je vložila pritožbo, odloči, da ne bo zahtevala ponudbe za začasno nadomestilo iz odstavka 1 tega člena ali če je tak zahtevek predložen, vendar ne pride do dogovora o nadomestilu v 30 dneh od konca razumnega obdobja ali v primeru obvestila arbitražnega sveta v skladu s členom 392 tega sporazuma, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev odločitve ali da ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, ni skladen z določbami člena 381 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, po obvestilu drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, začasno opusti obveznosti, ki izhajajo iz katere koli določbe člena 381 tega sporazuma, na ravni, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi neizpolnjevanja. V obvestilu je navedena raven začasne opustitve obveznosti. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, lahko začasno opustitev izvede kadar koli po izteku 10 dni od datuma prejema uradnega obvestila s strani pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahteva arbitražo v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da raven začasne opustitve ni enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko pisno zahteva, da o zadevi presodi prvotni arbitražni svet. O takem zahtevku obvesti pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, in sicer pred iztekom obdobja 10 dni iz odstavka 2. Prvotni arbitražni svet svojo odločitev o ravni začasne opustitve obveznosti sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 30 dneh od vložitve zahtevka. Obveznosti se ne opustijo, dokler prvotni arbitražni svet ne sporoči svoje odločitve, vsaka začasna opustitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega sveta.

4.   Opustitev obveznosti in nadomestilo iz tega člena sta začasna in prenehata po tem, ko:

(a)

pogodbenici dosežeta sporazumno rešitev v skladu s členom 398 tega sporazuma;

(b)

se pogodbenici dogovorita, da zaradi ukrepa, sporočenega v skladu s členom 392(1) tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe iz člena 381 tega sporazuma, ali

(c)

so bili vsi ukrepi, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni z določbami iz člena 381 tega sporazuma, odpravljeni ali spremenjeni, tako da je bila dosežena skladnost z navedenimi določbami, kot se odloči v skladu s členom 392(1) tega sporazuma.

Člen 394

Korektivni ukrepi za nujne energetske spore

1.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, se uporabljajo določbe tega člena v zvezi s korektivnimi ukrepi.

2.   Z odstopanjem od členov 391, 392 in 393 tega sporazuma lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, obveznosti iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma začasno opusti na ravni, ki ustreza izničenju ali poslabšanju, ki ju je povzročila pogodbenica, ki ni dosegla skladnosti z odločitvijo arbitražnega sveta v 15 dneh od njegovega obvestila. Ta začasna opustitev lahko začne veljati takoj. Taka začasna opustitev se lahko ohrani, dokler pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne izpolni odločitve arbitražnega sveta.

3.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpodbija obstoj neizpolnjevanja ali raven opustitve obveznosti zaradi neizpolnjevanja, lahko začne postopek na podlagi členov 393(3) in 395 tega sporazuma, ki se obravnava po pospešenem postopku. Od pogodbenice, ki je vložila pritožbo, se bo odprava ali prilagoditev začasne opustitve obveznosti zahtevala šele potem, ko bo arbitražni svet odločil o zadevi, dokler postopek ni končan, pa lahko začasno opustitev obveznosti ohrani.

Člen 395

Pregled ukrepov, sprejetih za zagotovitev izpolnjevanja odločitve po sprejetju začasnih korektivnih ukrepov zaradi neizpolnjevanja

1.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev izpolnjevanja odločitve arbitražnega sveta po začasni ukinitvi koncesij oziroma uporabi začasnega nadomestila. Z izjemo primerov iz odstavka 2 tega člena pogodbenica, ki je vložila pritožbo, umakne začasno ukinitev koncesij v 30 dneh od datuma prejema obvestila. V primerih, ko je bilo uporabljeno nadomestilo in z izjemo primerov iz odstavka 2 lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, preneha z uporabo takega nadomestila v 30 dneh od svojega obvestila, da je izpolnila odločitev arbitražnega sveta.

2.   Če pogodbenici v 30 dneh od prejema uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o tem, ali s priglašenim ukrepom pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe člena 381 tega sporazuma, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi. Odločitev arbitražnega sveta se sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka. Če arbitražni svet odloči, da je kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, skladen z določbami iz člena 381 tega sporazuma, se začasna opustitev obveznosti oziroma uporaba nadomestila zaključi. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, začasno ukinitev koncesij po potrebi prilagodi ravni, ki jo določi arbitražni svet.

Pododdelek 3

Skupne določbe

Člen 396

Zamenjava arbitrov

Če v arbitražnem postopku iz tega poglavja prvotni arbitražni svet ali nekateri od njegovih članov ne morejo sodelovati, se umaknejo ali jih je treba nadomestiti, ker ne izpolnjujejo zahtev kodeksa ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu, se uporabi postopek iz člena 385 tega sporazuma. Rok za obvestilo o odločitvi arbitražnega sveta se podaljša za toliko, kot je potrebno za imenovanje novega arbitra, vendar največ 20 dni.

Člen 397

Začasna prekinitev in zaključek arbitražnega postopka in postopkov za zagotavljanje skladnosti

Arbitražni svet na pisno zahtevo pogodbenic kadar koli začasno ustavi svoje delovanje za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici in ki ne presega 12 mesecev. Arbitražni svet nadaljuje svoje delo pred koncem tega obdobje na pisno zahtevo pogodbenic ali po koncu tega obdobja na pisno zahtevo ene od pogodbenic. Pogodbenica, ki predloži pisno zahtevo, ustrezno obvesti predsednika Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, in drugo pogodbenico. Če ob koncu dogovorjenega obdobja prekinitve nobena od pogodbenic ne zahteva ponovnega pričetka dela arbitražnega sveta, se postopek zaključi. Začasna prekinitev in zaključek dela arbitražnega sveta ne posegata v pravice nobene od pogodbenic v drugem postopku na podlagi člena 405 tega sporazuma.

Člen 398

Sporazumna rešitev

Pogodbenici lahko kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora v skladu s tem poglavjem. O taki rešitvi skupno obvestita Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, in po potrebi predsednika arbitražnega sveta. Če rešitev zahteva odobritev v skladu z relevantnimi nacionalnimi postopki katere koli od pogodbenic, se v obvestilu navede takšna zahteva, postopek reševanja spora pa se začasno prekine. Če se taka odobritev ne zahteva ali po obvestilu o končanju kakršnih koli takih nacionalnih postopkov, se postopek reševanja sporov konča.

Člen 399

Poslovnik

1.   Postopke reševanja sporov iz tega poglavja urejata poslovnik iz Priloge XXXIII k temu sporazumu in kodeks ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu.

2.   Zaslišanja arbitražnega sveta so odprta za javnost, razen če poslovnik določa drugače.

Člen 400

Informacije in tehnični nasveti

Arbitražni svet lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo pridobi informacije, ki se mu zdijo ustrezne za njegov postopek, in sicer iz katerega koli vira, vključno s stranmi, vpletenimi v spor. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti strokovno mnenje, če meni, da je to primerno. Pred izbiro teh strokovnjakov se posvetuje s pogodbenicama. Fizične in pravne osebe s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic lahko v skladu s poslovnikom arbitražnemu svetu predložijo dopis amicus curiae. Kakršne koli informacije, pridobljene v skladu s tem členom, je treba predložiti vsaki od pogodbenic, da izrazita pripombe.

Člen 401

Pravila razlage

Arbitražni svet razlaga določbe iz člena 381 tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969. Arbitražni svet tudi upošteva relevantne razlage iz poročil svetov in pritožbenega organa, ki jih sprejme organ STO za reševanje sporov. Odločitve arbitražnega sveta ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti pogodbenic, določenih s tem sporazumom.

Člen 402

Sklepi in odločitve arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet si prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem. Če odločitve kljub temu ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. V nobenem primeru pa se ločena mnenja arbitrov ne razkrijejo.

2.   Vse odločitve arbitražnega sveta pogodbenici sprejmeta brezpogojno. Te odločitve ne ustvarjajo nobenih pravic ali obveznosti za fizične ali pravne osebe. V odločitvi so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb iz člena 381 tega sporazuma in utemeljitev sprejetih ugotovitev in zaključkov. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, v celoti objavi odločitve arbitražnega sveta v 10 dneh od obvestila o njih, razen če se odloči, da tega ne bo storil, da bi zagotovil zaupnost poslovnih informacij.

Člen 403

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

1.   Postopki iz tega člena se uporabljajo za spore glede razlage in uporabe določb tega sporazuma v zvezi s postopnim približevanjem iz poglavja 3 (Tehnične ovire v trgovini), poglavja 4 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi), poglavja 5 (Olajševanje carinskih postopkov in trgovine), poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje), poglavja 8 (Javna naročila) ali poglavja 10 (Konkurenca) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ali ki pogodbenici kako drugače nalagajo obveznost, opredeljeno s sklicevanjem na določbo prava EU.

2.   Če se v sporu pojavi težava v zvezi z razlago določbe prava Unije, navedene v odstavku 1, arbitražni svet ne odloči o tem vprašanju, temveč za odločitev zaprosi Sodišče Evropske unije. V takih primerih se tek rokov, ki veljajo za odločitve arbitražnega sveta, začasno ustavi, dokler Sodišče Evropske unije ne sprejme odločitve. Odločitev Sodišča Evropske unije je za arbitražni svet zavezujoča.

Oddelek 4

Splošne določbe

Člen 404

Seznami arbitrov

1.   Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot arbitri. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov: enega podseznama za vsako od pogodbenic in enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki lahko opravljajo funkcijo predsednika arbitražnega sveta. Na vsakem od podseznamov je vsaj pet posameznikov. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi zagotavlja, da je seznam vedno popoln.

2.   Arbitri imajo strokovno znanje in izkušnje iz prava in mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svojem imenu, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade, niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge XXXIV k temu sporazumu.

3.   Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi lahko pripravi dodatne sezname s po 12 posamezniki z znanjem in izkušnjami iz določenih sektorjev, ki jih zajema ta sporazum. Ob soglasju pogodbenic se ti dodatni seznami uporabijo za sestavo arbitražnega sveta v skladu s postopkom iz člena 385 tega sporazuma.

Člen 405

Razmerje do obveznosti STO

1.   Uporaba določb o reševanju sporov iz tega poglavja ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno s postopkom za reševanje sporov.

2.   Vendar pogodbenica za noben ukrep ne vloži zahtevka za odpravo kršitve enakovredne obveznosti na podlagi tega sporazuma in Sporazuma STO hkrati. V takem primeru velja, da po začetku postopka reševanja sporov pogodbenica ne vloži zahtevka za odpravo kršitve enakovredne obveznosti v okviru drugega sporazuma pri drugem razsodišču, razen če izbrano razsodišče iz procesnih razlogov ali razlogov v zvezi s pristojnostjo ne more odločiti o zahtevku za odpravo kršitve te obveznosti.

3.   V odstavku 2 tega člena:

(a)

se postopki reševanja sporov v skladu s Sporazumom STO sprožijo z zahtevo pogodbenice za ustanovitev sveta iz člena 6 Sporazuma STO o pravilih in postopkih poravnavanja sporov ter

(b)

se postopki reševanja sporov v okviru tega poglavja začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 384 tega sporazuma.

4.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje uporabe začasne opustitve obveznosti, ki jo je odobril Organ STO za reševanje sporov. Sporazum STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila začasna opustitev obveznosti v skladu s tem poglavjem.

Člen 406

Roki

1.   Vsi roki iz tega poglavja, vključno z roki, v katerih mora arbitražni svet uradno sporočiti svoje odločitve, se štejejo v koledarskih dnevih od datuma, ki sledi dejanju oziroma dejstvu, na katerega se nanašajo, razen če je določeno drugače.

2.   Vsi roki iz tega poglavja se lahko spremenijo ob soglasju pogodbenic, udeleženih v sporu. Arbitražni svet lahko pogodbenicama kadar koli predlaga, da spremenita kateri koli rok iz tega poglavja, pri čemer navede razloga za svoj predlog.

POGLAVJE 15

Splošne določbe o približevanju v skladu z naslovom v

Člen 407

Napredek pri približevanju na področjih, povezanih s trgovino

1.   Za lažjo oceno približevanja, kot jo določata člena 451 in 452 tega sporazuma, prava Republike Moldavije pravu Unije na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma pogodbenici redno, vsaj enkrat letno, razpravljata o napredku pri približevanju v skladu z dogovorjenimi roki iz poglavij 3, 4, 5, 6, 8 in 10 naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, in sicer v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, ali v okviru enega od njegovih pododborov, ustanovljenih s tem sporazumom.

2.   Republika Moldavija na zahtevo Unije in za namene take razprave Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi ali enemu od njegovih pododborov, kar je ustrezno, predloži informacije v pisni obliki o napredku pri približevanju ter učinkovitem izvajanju in uveljavljanju približane domače zakonodaje, v zvezi z ustreznimi poglavji naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Republika Moldavija obvesti Unijo, če meni, da je zaključila približevanje iz katerega koli poglavja iz odstavka 1.

Člen 408

Razveljavitev neusklajenega domačega prava

V okviru približevanja Republika Moldavija odpravi določbe domačega prava ali upravne prakse, ki niso skladne s pravom Unije ali njenim domačim pravom, ki je približano pravu Unije na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 409

Ocena približevanja na področjih, povezanih s trgovino

1.   Unija začne oceno približevanja iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma po tem, ko jo Republika Moldavija obvesti v skladu s členom 407(3) tega sporazuma, razen če je v poglavjih 4 in 8 naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma določeno drugače.

2.   Unija oceni, ali je zakonodaja Republike Moldavije približana pravu Unije ter ali se učinkovito izvaja in uveljavlja. Republika Moldavija Uniji zagotovi vse informacije, potrebne za tako oceno, v jeziku, o katerem se pogodbenici sporazumno dogovorita.

3.   Unija pri oceni iz odstavka 2 upošteva obstoj in delovanje ustrezne infrastrukture, teles in postopkov v Republiki Moldaviji, potrebnih za učinkovito izvajanje in uveljavljanje zakonodaje v Republiki Moldaviji.

4.   Unija pri oceni iz odstavka 2 upošteva obstoj morebitnih domačih določb ali praks, ki niso skladne s pravom Unije ali domačim pravom, ki je približano pravu Unije na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

5.   Unija obvesti Republiko Moldavijo o rezultatih ocene v 12 mesecih od začetka ocene iz odstavka 1, razen če ni določeno drugače. Pogodbenici o oceni razpravljata v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, ali njegovih ustreznih pododborov v skladu s členom 452 tega sporazuma, razen če ni določeno drugače.

Člen 410

Razvoj na področju približevanja

1.   Republika Moldavija zagotovi učinkovito izvajanje približanega domačega prava in sprejme vse potrebne ukrepe, da upošteva razvoj prava Unije v domačem pravu na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

2.   Republika Moldavija se vzdrži vseh ukrepov, ki bi ogrozili cilj ali izid približevanja iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Unija obvesti Republiko Moldavijo o vseh končnih predlogih Evropske komisije za sprejetje ali spremembo prava Unije, relevantnih za obveznosti glede približevanja, ki jih ima Republika Moldavija v skladu z naslovom V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

4.   Republika Moldavija obvesti Unijo o zakonodajnih predlogih in ukrepih, vključno z upravnimi praksami, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje njenih obveznosti iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

5.   Pogodbenici na zahtevo razpravljata o učinku predlogov ali ukrepov iz odstavkov 3 in 4 tega člena na zakonodajo Republike Moldavije ali na skladnost z obveznostmi iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

6.   Če Republike Moldavija po oceni na podlagi člena 409 tega sporazuma spremeni svoje domače pravo, da se upoštevajo spremembe poglavij 3, 4, 5, 6, 8 in 10 naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, Unija izvede novo oceno na podlagi člena 409 tega sporazuma. Če Republika Moldavija sprejme kakršne koli druge ukrepe, ki bi lahko vplivali na izvajanje in uveljavljanje približanega domačega prava, lahko Unija izvede novo oceno v skladu s členom 409 tega sporazuma.

7.   Če tako zahtevajo okoliščine, lahko Unija v skladu z odstavkom 8 začasno zaustavi določene ugodnosti, ki izhajajo iz ocene, da je bila zakonodaja Republike Moldavije približana pravu Unije ter se učinkovito izvaja in uveljavlja, če Republika Moldavija ne približa svojega domačega prava, da bi upoštevalo spremembe naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, če ocena iz odstavka 6 pokaže, da zakonodaja Republike Moldavije ni več približana pravu Unije, ali če Pridružitveni svet, ustanovljen s členom 434 tega sporazuma, ne sprejme odločitve o posodobitvi naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v skladu z razvojem prava Unije.

8.   Unija o vsaki taki načrtovani začasni zaustavitvi takoj obvesti Republiko Moldavijo. Republika Moldavija lahko v enem mesecu od obvestila zadevo posreduje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, pri tem pa predloži tudi pisno utemeljitev. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi razpravlja o zadevi v treh mesecih od takrat, ko mu je predložena. Če se zadeva ne predloži Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi ali če je odbor ne more razrešiti v treh mesecih od takrat, ko mu je predložena, lahko Unija začasno ukine ugodnosti. Začasna ukinitev ugodnosti se takoj odpravi, če Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi pozneje razreši zadevo.

Člen 411

Izmenjava informacij

Izmenjava informacij v zvezi s približevanjem na podlagi naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) poteka prek kontaktnih točk, določenih v členu 358(1) tega sporazuma.

Člen 412

Splošne določbe

1.   Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, sprejme postopke za lažjo oceno približevanja in zagotovitev učinkovite izmenjave informacij o približevanju, vključno z obliko, vsebino in jezikom izmenjanih informacij.

2.   Vsako sklicevanje na določen akt Unije v naslovu V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma vključuje tudi spremembe, dopolnila in nadomestne ukrepe, objavljene v Uradnem listu Evropske unije pred 29. novembrom 2013.

3.   V primeru konflikta določbe poglavij 3, 4, 5, 6, 8 in 10 naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma prevladajo nad določbami tega poglavja.

4.   Trditve glede kršitev določb tega poglavja se ne obravnavajo na podlagi poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Naslov VI

Finančna pomoč ter določbe o boju proti goljufijam in nadzoru

POGLAVJE 1

Finančna pomoč

Člen 413

Republika Moldavija prejema finančno pomoč prek ustreznih mehanizmov in instrumentov EU za financiranje. Republika Moldavija lahko prejema tudi posojila Evropske investicijske banke (EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter drugih mednarodnih finančnih institucij. Finančna pomoč prispeva k doseganju ciljev tega sporazuma in se bo zagotavljala v skladu s tem poglavjem.

Člen 414

Glavna načela finančne pomoči se določijo v ustreznih uredbah o finančnih instrumentih EU.

Člen 415

Prednostna področja finančne pomoči EU, o katerih se dogovorita pogodbenici, se določijo v letnih akcijskih programih, ki temeljijo na večletnih okvirih, ki odražajo dogovorjene strateške prednostne naloge. Pri višini pomoči v okviru teh programov se upoštevajo potrebe in sektorske zmogljivosti Republike Moldavije ter napredek njenih reform, zlasti na področjih iz tega sporazuma.

Člen 416

Da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno porabili, si pogodbenici prizadevata za izvajanje pomoči EU v tesnem sodelovanju in usklajevanju z drugimi državami donatoricami, donatorskimi organizacijami in mednarodnimi finančnimi institucijami ter v skladu z mednarodnimi načeli učinkovitosti pomoči.

Člen 417

Temeljna pravna, upravna in tehnična osnova za finančno pomoč se določi v okviru ustreznih sporazumov med pogodbenicama.

Člen 418

Pridružitveni svet se obvešča o napredku in izvajanju finančne pomoči ter njenem učinku v smeri izpolnjevanja ciljev tega sporazuma. V ta namen ustrezni organi pogodbenic zagotovijo primerno vzajemno in stalno spremljanje in ocenjevanje informacij.

Člen 419

Pogodbenici izvajata pomoč v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sodelujeta pri zaščiti finančnih interesov EU in Republike Moldavije v skladu s poglavjem 2 (Določbe o boju proti goljufijam in nadzoru) tega naslova.

POGLAVJE 2

Določbe o boju proti goljufijam in nadzoru

Člen 420

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Protokola IV k temu sporazumu.

Člen 421

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse sporazume ali finančne instrumente, ki se sklenejo med pogodbenicama, ter vse druge finančne instrumente EU, katerim se lahko Republika Moldavija pridruži, ne glede na kakršne koli druge dodatne klavzule o revizijah, pregledih na kraju samem, inšpekcijskih pregledih, nadzoru in ukrepih za boj proti goljufijam, kot so med drugim tisti, ki jih izvajata Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče.

Člen 422

Ukrepi za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti ter boj proti njim

Pogodbenici sprejmeta učinkovite ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim med drugim z vzajemno upravno pomočjo in vzajemno pravno pomočjo na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

Člen 423

Izmenjava informacij in nadaljnje sodelovanje na operativni ravni

1.   Za pravilno izvajanje tega poglavja pristojni organi EU in pristojni organi Republike Moldavije redno izmenjujejo informacije in na zahtevo ene od pogodbenic izvedejo posvetovanja.

2.   OLAF se lahko z ustreznimi organi Republike Moldavije dogovori o nadaljnjem sodelovanju pri preprečevanju goljufij, vključno z operativnimi dogovori z organi Republike Moldavije.

3.   Za prenos in obdelavo osebnih podatkov se uporablja člen 13 naslova III (Svoboda, varnost in pravica) tega sporazuma.

Člen 424

Preprečevanje nepravilnosti, goljufij in korupcije

1.   Organi Republike Moldavije redno preverjajo, ali se ukrepi, ki se financirajo s sredstvi EU, pravilno izvajajo. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje in odpravo nepravilnosti in goljufij.

2.   Organi Republike Moldavije sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje in odpravo vseh praks aktivne ali pasivne korupcije ter izključijo vsako navzkrižje interesov na vseh stopnjah postopkov za izvrševanje sredstev EU.

3.   Organi Republike Moldavije obvestijo Evropsko komisijo o izvajanju kakršnih koli preventivnih ukrepov.

4.   Evropska komisija ima pravico, da pridobi dokaze v skladu s členom 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

5.   Evropska komisija ima tudi pravico pridobiti dokaze, da postopki za oddajo naročil in dodelitev nepovratnih sredstev izpolnjujejo načela preglednosti, enake obravnave in nediskriminacije ter preprečujejo kakršno koli navzkrižje interesov, zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi ter zagotavljajo skladnost z določbami o dobrem finančnem poslovodenju.

6.   V ta namen pristojni organi Republike Moldavije Evropski komisiji zagotovijo vsakršne informacije v zvezi z izvrševanjem sredstev EU, nemudoma pa jo tudi obvestijo o vseh bistvenih spremembah svojih postopkov ali sistemov.

Člen 425

Preiskovanje in pregon

Organi Republike Moldavije zagotovijo preiskavo in pregon domnevnih in dejanskih primerov goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nepravilnosti, vključno z navzkrižjem interesov, in sicer po pregledih na nacionalni ravni ali na ravni EU. OLAF lahko pristojnim organom Republike Moldavije po potrebi pomaga pri tej nalogi.

Člen 426

Obveščanje o goljufijah, korupciji in nepravilnostih

1.   Organi Republike Moldavije Evropski komisiji nemudoma sporočijo vse informacije, ki jih prejmejo o sumu goljufije ali dejanskih primerih goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nepravilnosti, vključno z navzkrižjem interesov, v zvezi z uporabo sredstev EU. V primeru suma goljufije ali korupcije se obvesti tudi OLAF.

2.   Organi Republike Moldavije poročajo tudi o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z dejstvi, sporočenimi v skladu s tem členom. Če ni suma ali dejanskih primerov goljufije, korupcije ali katere koli druge nepravilnosti, organi Republike Moldavije poročajo Evropski komisiji konec vsakega koledarskega leta.

Člen 427

Revizije

1.   Evropska komisija in Evropsko računsko sodišče imata pravico, da preučita, ali so vsi izdatki, povezani z izvrševanjem sredstev EU, nastali na zakonit in pravilen način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro.

2.   Revizije se opravijo na podlagi prevzetih obveznosti in izvršenih izplačil. Temeljijo na dokumentaciji in se po potrebi izvedejo na kraju samem v prostorih subjektov, ki upravljajo porabo sredstev EU ali sodelujejo pri njej. Revizije se lahko izvedejo pred zaključkom poslovnih knjig za zadevno finančno leto in za obdobje petih let od datuma izplačila preostalega zneska.

3.   Inšpektorji Evropske komisije ali druge osebe, ki sta jih pooblastila Evropska komisija ali Evropsko računsko sodišče, lahko izvajajo preglede dokumentacije ali preglede na kraju samem v prostorih katerega koli subjekta, ki upravlja izvrševanje sredstev EU ali sodeluje pri njem, in v prostorih podizvajalcev takšnih subjektov v Republiki Moldaviji.

4.   Evropska komisija ali druge osebe, ki sta jih pooblastila Evropska komisija ali Evropsko računsko sodišče, morajo imeti ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov ter vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo, da lahko opravijo take revizije. O tej pravici do dostopa je treba obvestiti vse javne institucije v Republiki Moldaviji ter jo izrecno navesti v pogodbah, sklenjenih za izvajanje instrumentov iz tega sporazuma.

5.   Pregledi in revizije iz tega člena se uporabljajo za vse izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli sredstva EU neposredno ali posredno. Evropsko računsko sodišče in revizijski organi Republike Moldavije pri opravljanju svojih nalog sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Člen 428

Pregledi na kraju samem

1.   V okviru tega sporazuma je OLAF pooblaščen za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem za zaščito finančnih interesov EU pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi v skladu z določbami Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi.

2.   Preglede in inšpekcije na kraju samem pripravi in izvaja OLAF v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi Republike Moldavije.

3.   Organi Republike Moldavije se pravočasno obvestijo o predmetu, namenu in pravni podlagi pregledov in inšpekcij, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih organov Republike Moldavije sodelujejo pri pregledih in inšpekcijah na kraju samem.

4.   Če zadevni organi Republike Moldavije izrazijo interes, lahko preglede in inšpekcije na kraju samem izvajajo skupaj z uradom OLAF.

5.   Če gospodarski subjekt nasprotuje preverjanju na kraju samem ali inšpekciji, organi Republike Moldavije nudijo uradu OLAF vso potrebno pomoč, da lahko opravi preverjanje na kraju samem ali inšpekcijo.

Člen 429

Upravni ukrepi in kazni

Evropska komisija lahko sprejme upravne ukrepe in naloži kazni v skladu z uredbami (ES, Euratom) št. 1605/2002, (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 ter z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.

Člen 430

Izterjava

1.   Organi Republike Moldavije sprejmejo vse potrebne ukrepe za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev EU.

2.   Kadar je organom Republike Moldavije poverjeno izvrševanje sredstev EU, ima Evropske komisija pravico, da izterja neupravičeno izplačana sredstva EU, zlasti s finančnimi popravki. Evropska komisija upošteva ukrepe, ki jih sprejmejo organi Republike Moldavije, da se prepreči izguba zadevnih sredstev EU.

3.   Evropska komisija se pred sprejetjem kakršne koli odločitve o izterjavi o zadevi posvetuje z Republiko Moldavijo. Spori o izterjavi se bodo reševali v okviru Pridružitvenega sveta.

4.   Kadar Evropska komisija izvršuje sredstva EU neposredno ali posredno s prenosom nalog izvrševanja proračuna na tretje osebe, so sklepi, ki jih Evropska komisija sprejme v okviru tega naslova tega sporazuma, ki nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, izvršljivi v Republiki Moldaviji v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v Republiki Moldaviji. Nacionalni organ, ki ga v ta namen določi vlada Republike Moldavije, ter o tem obvesti Evropsko komisijo in Sodišče Evropske unije, priloži odločbi nalog za izvršbo, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti odločbe;

(b)

ko so formalnosti iz točke (a) na zahtevo zadevne stranke opravljene, lahko ta preide k izvršbi v skladu z zakonodajo Republike Moldavije, tako da zadevo predloži neposredno pristojnemu organu;

(c)

izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Zadevna sodišča Republike Moldavije pa so pristojna za odločanje o pritožbah v zvezi z nepravilnim izvajanjem izvršb.

5.   Nalog za izvršbo brez kakršnih koli drugih preverjanj razen potrditve verodostojnosti akta izdajo organi, ki jih je imenovala vlada Republike Moldavije. Izvršba se izvede v skladu s procesnim pravom Republike Moldavije. Zakonitost odločbe o izvršbi presoja Sodišče Evropske unije.

6.   Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi, ki spada na področje uporabe tega poglavja, so izvršljive pod enakimi pogoji.

Člen 431

Zaupnost

Informacije, ki so bile poslane ali zbrane v kakršni koli obliki v skladu s tem poglavjem, so poslovna skrivnost in so zavarovane na enak način, kakor so zavarovane podobne informacije z zakonodajo Republike Moldavije, ter z ustreznimi določbami, ki veljajo za institucije EU. Takšne informacije se ne smejo sporočati drugim osebam, razen tistim v institucijah EU, državah članicah ali v Republiki Moldaviji, katerih funkcija zahteva poznavanje teh informacij, niti se ne smejo uporabljati v druge namene, razen za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov pogodbenic.

Člen 432

Približevanje zakonodaje

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXXV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Naslov VII

Institucionalne, splošne in končne določbe

POGLAVJE 1

Institucionalni okvir

Člen 433

Politični in strateški dialog med pogodbenicama, vključno z vprašanji v zvezi s sektorskim sodelovanjem, lahko poteka na vseh ravneh. Redni politični dialog na visoki ravni poteka v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega s členom 434 tega sporazuma, in v okviru rednih srečanj med predstavniki pogodbenic na ministrski ravni ob soglasju pogodbenic.

Člen 434

1.   Ustanovi se Pridružitveni svet. Ta nadzira in spremlja uporabo in izvajanje tega sporazuma ter redno pregleduje delovanje tega sporazuma v smeri uresničevanja njegovih ciljev.

2.   Pridružitveni svet se sestaja na ministrski ravni v rednih časovnih presledkih, in sicer vsaj enkrat letno in kadar to zahtevajo okoliščine. Pridružitveni svet se lahko sestaja v vseh potrebnih sestavah, o katerih se pogodbenici dogovorita soglasno.

3.   Poleg nadziranja in spremljanja uporabe in izvajanja tega sporazuma Pridružitveni svet prouči vsa pomembnejša vprašanja, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma, in kakršna koli druga dvostranska ali mednarodna vprašanja v skupnem interesu.

Člen 435

1.   Pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Republike Moldavije na drugi.

2.   Pridružitveni svet sprejme svoj poslovnik.

3.   Pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Unije in predstavnik Republike Moldavije.

4.   Po potrebi in v medsebojnem soglasju lahko pri delu Pridružitvenega sveta kot opazovalci sodelujejo tudi predstavniki drugih organov.

Člen 436

1.   Z namenom doseganja ciljev tega sporazuma je Pridružitveni svet pooblaščen za sprejemanje odločitev v okviru področja uporabe tega sporazuma. Take odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe, po potrebi vključno z ukrepi v okviru organov, ki se v skladu s tem sporazumom ustanovijo za izvajanje sprejetih odločitev. Pridružitveni svet lahko daje tudi priporočila. Odločitve in priporočila sprejme v soglasju s pogodbenicama, in sicer po končanju posameznih notranjih postopkov.

2.   V skladu s ciljem postopnega približevanja zakonodaje Republike Moldavije zakonodaji Unije, kot ga določa ta sporazum, ima Pridružitveni svet vlogo foruma za izmenjavo informacij o zakonodaji EU in Republike Moldavije, tako aktih v pripravi kot tudi veljavnih aktih, in o ukrepih za izvajanje, izvrševanje in skladnost.

3.   V skladu z odstavkom 1 tega člena lahko Pridružitveni svet posodobi ali spremeni priloge k temu sporazumu brez poseganja v določbe naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 437

1.   Ustanovi se Pridružitveni odbor. Pridružitvenemu svetu pomaga pri opravljanju njegovih nalog.

2.   Pridružitveni odbor sestavljajo predstavniki pogodbenic in sicer načeloma na ravni višjih državnih uradnikov.

3.   Pridružitvenemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Unije in predstavnik Republike Moldavije.

Člen 438

1.   Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge in delovanje Pridružitvenega odbora, katerega odgovornosti vključujejo pripravo srečanj Pridružitvenega sveta. Pridružitveni odbor se sestane vsaj enkrat letno.

2.   Pridružitveni svet lahko na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila, vključno s pooblastilom za sprejemanje zavezujočih odločitev.

3.   Pridružitveni odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum, in na področjih, za katera je Pridružitveni svet nanj prenesel pooblastila. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje. Pridružitveni odbor odločitve sprejema v soglasju s pogodbenicama.

4.   Pridružitveni odbor se sestane v posebni sestavi, da obravnava vsa vprašanja, povezana z naslovom V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Pridružitveni odbor se v tej sestavi sestane vsaj enkrat letno.

Člen 439

1.   Pridružitvenemu odboru pomagajo pododbori, ustanovljeni v skladu s tem sporazumom.

2.   Pridružitveni svet se lahko odloči za ustanovitev morebitnega drugega posebnega odbora ali organa na posebnih področjih, potrebnega za izvajanje tega sporazuma, in določi njegovo sestavo, naloge in delovanje. Poleg tega lahko tovrstni posebni odbori in organi razpravljajo o kateri koli zadevi, za katero štejejo, da je relevantna, ne da bi to vplivalo na katere koli posebne določbe iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Pridružitveni odbor lahko tudi ustanovi pododbore, tudi za pregled napredka, doseženega v okviru rednega dialoga iz tega sporazuma.

4.   Pododbori so pristojni za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum. O svojih dejavnostih po potrebi redno poročajo Pridružitvenemu odboru.

5.   Pododbori, ustanovljeni v skladu z naslovom V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, pravočasno vnaprej obveščajo Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma, o datumih in dnevnih redih svojih sestankov. O svojih dejavnostih na rednih sestankih poročajo Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

6.   Obstoj katerega koli pododbora nobeni pogodbenici ne preprečuje, da bi katero koli vprašanje predstavila neposredno Pridružitvenemu odboru, vključno z njegovo trgovinsko sestavo, kot je določen v členu 438(4) tega sporazuma.

Člen 440

1.   Ustanovi se Parlamentarni pridružitveni odbor. Sestavljajo ga člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani parlamenta Republike Moldavije na drugi strani, deluje pa kot forum, kjer se oboji srečujejo in si izmenjujejo mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določa sam.

2.   Parlamentarni pridružitveni odbor sprejme svoj poslovnik.

3.   Parlamentarnemu pridružitvenemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega parlamenta in predstavnik parlamenta Republike Moldavije v skladu z določbami njegovega poslovnika.

Člen 441

1.   Parlamentarni pridružitveni odbor lahko od Pridružitvenega sveta zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in Pridružitveni Svet Parlamentarnemu pridružitvenemu odboru zahtevane informacije zagotovi.

2.   Parlamentarni pridružitveni odbor se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

3.   Parlamentarni pridružitveni odbor lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

4.   Parlamentarni pridružitveni odbor lahko ustanovi parlamentarne pridružitvene pododbore.

Člen 442

1.   Pogodbenici prav tako spodbujata redna srečanja predstavnikov njunih civilnih družb, da jih obveščata o izvajanju tega sporazuma in zbirata njihove predloge za njegovo izvajanje.

2.   Ustanovi se platforma civilne družbe.. Sestavljajo jo predstavniki civilne družbe na strani EU, vključno s člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ter predstavniki civilne družbe na strani Republike Moldavije, in sicer v obliki foruma, na katerem se člani platforme sestajajo in si izmenjujejo mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določa sama.

3.   Platforma civilne družbe sprejme svoj poslovnik.

4.   Platformi civilne družbe izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in predstavnik civilne družbe Republike Moldavije v skladu z določbami njenega poslovnika.

Člen 443

1.   Platforma civilne družbe se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

2.   Platforma civilne družbe lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

3.   Pridružitveni odbor in Parlamentarni pridružitveni odbor organizirata redne stike s predstavniki platforme civilne družbe, da prejmeta njena stališča glede uresničevanja ciljev tega sporazuma.

POGLAVJE 2

Splošne in končne določbe

Člen 444

Dostop do sodišč in upravnih organov

V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov, da tam lahko branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

Člen 445

Dostop do uradnih dokumentov

Določbe tega sporazuma ne vplivajo na uporabo relevantnih nacionalnih zakonov in drugih predpisov pogodbenic v zvezi z dostopom javnosti do uradnih dokumentov.

Člen 446

Varnostne izjeme

Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje, da sprejmeta katere koli ukrepe:

(a)

ki se jima zdijo potrebni za preprečitev razkritja informacij, ki je v nasprotju z njunimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene, ter

(c)

za katere menita, da so bistveni za njuno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki sta jih prevzeli z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

Člen 447

Nediskriminacija

1.   Na področjih, ki jih ureja ta sporazum, in brez vpliva na posebne določbe tega sporazuma:

(a)

ureditve, ki jih Republika Moldavija uporablja v razmerju do Unije ali njenih držav članic, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji ter

(b)

ureditve, ki jih Unija ali njene države članice uporabljajo v razmerju do Republike Moldavije, ne smejo povzročati diskriminacije med državljani, družbami ali podjetji Republike Moldavije.

2.   Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabita ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki niso v enakem položaju glede kraja prebivališča.

Člen 448

Postopno približevanje

Republika Moldavija bo svojo zakonodajo postopoma približala zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom iz prilog k temu sporazumu na podlagi zavez iz tega sporazuma ter v skladu z določbami navedenih prilog. Ta določba ne posega v nobene posebne določbe in obveznosti o približevanju na podlagi naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 449

Dinamično približevanje

V skladu s ciljem postopnega približevanja zakonodaje Republike Moldavije pravu EU, zlasti kar zadeva zaveze iz naslovov III, IV, V in VI tega sporazuma, ter v skladu z določbami prilog k temu sporazumu Pridružitveni svet redno pregleduje in posodablja navedene priloge, pri tem pa upošteva tudi razvoj prava EU, kot je določen v tem sporazumu. Ta določba ne posega v nobene posebne določbe iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 450

Spremljanje

Spremljanje pomeni stalno ocenjevanje napredka pri izvajanju in izvrševanju ukrepov, zajetih v tem sporazumu. Pogodbenici sodelujeta, da olajšata proces spremljanja v okviru institucionalnih organov, ustanovljenih na podlagi tega sporazuma.

Člen 451

Ocenjevanje približevanja

1.   EU ocenjuje približevanje prava Republike Moldavije pravu EU, kot je določeno v tem sporazumu. To vključuje vidike izvajanja in izvrševanja. To ocenjevanje lahko EU izvede sama, v dogovoru z Republiko Moldavijo, ali pa ga pogodbenici izvedeta skupaj. Za olajšanje procesa ocenjevanja Republika Moldavija poroča EU o napredku pri približevanju, po potrebi pred koncem prehodnih obdobij, določenih v tem sporazumu, v zvezi s pravnimi akti EU. Pri poročanju in procesu ocenjevanja, vključno z načinom in pogostostjo ocenjevanj, se upoštevajo posebni postopki, opredeljeni v tem sporazumu, ali odločitve institucionalnih organov, ustanovljenih s tem sporazumom.

2.   Ocenjevanje približevanja lahko vključuje misije na kraju samem, pri katerih po potrebi sodelujejo institucije, organi in agencije EU, nevladni organi, nadzorni organi, neodvisni strokovnjaki in drugi.

Člen 452

Rezultati spremljanja, vključno z ocenjevanjem približevanja

1.   O rezultatih dejavnosti spremljanja, vključno z ocenjevanjem približevanja iz člena 451 tega sporazuma, razpravljajo vsi ustrezni organi, ustanovljeni na podlagi tega sporazuma. Taki organi lahko sprejemajo skupna priporočila, dogovorjena soglasno, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu.

2.   Če pogodbenici soglašata, da so bili potrebni ukrepi iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma izvedeni in se izvršujejo, Pridružitveni svet na podlagi pooblastil, ki se nanj prenesejo s členom 436 tega sporazuma, soglaša z nadaljnjim odpiranjem trga, kot je opredeljeno v naslovu V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Za skupna priporočila iz odstavka 1 tega člena, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu, ali v primerih, ko je priprava takih priporočil neuspešna, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Za odločitve, ki jih sprejme ustrezen institucionalni organ, ustanovljen v skladu s tem sporazumom, ali v primerih, ko je sprejetje takih odločitev neuspešno, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 453

Izpolnjevanje obveznosti

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Odgovorni sta za doseganje ciljev tega sporazuma.

2.   Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene od njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi katerih koli zadev v zvezi z razlago, izvajanjem ali uporabo tega sporazuma v dobri veri in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

3.   Pogodbenici na Pridružitveni svet naslovita kakršen koli spor glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri v skladu s členom 454 tega sporazuma. Pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujoče odločitve.

Člen 454

Reševanje sporov

1.   Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri, vsaka od pogodbenic predloži drugi pogodbenici in Pridružitvenemu svetu uradno zahtevo za rešitev spora. Izjemoma spore glede razlage, izvajanja ali uporabe naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) v dobri veri ureja izključno poglavje 14 (Reševanje sporov) navedenega naslova.

2.   Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora, tako da v okviru Pridružitvenega sveta in drugih ustreznih organov iz členov 437 in 439 tega sporazuma, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se v najkrajšem možnem času poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

3.   Pogodbenici Pridružitvenemu svetu in drugim ustreznim organom zagotovita vse informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja.

4.   Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Pridružitvenega sveta. Spor se šteje za rešen, ko Pridružitveni svet sprejme zavezujočo odločitev za rešitev zadeve, kot je določeno v odstavku 3 člena 453 tega sporazuma, ali spor razglasi za končan. Posvetovanja glede spora lahko potekajo tudi na katerem koli srečanju Pridružitvenega odbora ali katerega koli drugega ustreznega organa iz člena 439 tega sporazuma, kot se dogovorita pogodbenici ali na zahtevo katere koli od pogodbenic. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.

5.   Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

Člen 455

Ustrezni ukrepi v primeru neizpolnjevanja obveznosti

1.   Pogodbenica lahko sprejme ustrezne ukrepe, če sporna zadeva ni rešena v treh mesecih od dne uradnega obvestila o uradni zahtevi za rešitev spora v skladu s členom 454 tega sporazuma in če pogodbenica, ki je vložila pritožbo, še naprej šteje, da druga pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz tega sporazuma. Zahteva za trimesečno posvetovalno obdobje se ne uporablja v izjemnih primerih, kot je določeno v odstavku 3 tega člena.

2.   Pri izbiri ustreznih ukrepov imajo prednost tisti, ki kar najmanj motijo delovanje tega sporazuma. Razen v primerih, opisanih v odstavku 3 tega člena, taki ukrepi ne smejo vključevati ukinitve kakršnih koli pravic ali obveznosti, določenih z določbami tega sporazuma iz naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve). O ukrepih, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, se takoj obvesti Pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo v skladu s členom 453(2) tega sporazuma ter se zanje uporabi reševanje sporov v skladu s členom 453(3) in členom 454 tega sporazuma.

3.   Izjeme iz odstavkov 1 in 2 se nanašajo na:

(a)

odpoved tega sporazuma, ki ni sankcionirana s splošnimi pravili mednarodnega prava, ali

(b)

kršitev katerih koli bistvenih elementov tega sporazuma, navedenih v členu 2 naslova I (Splošna načela) tega sporazuma, s strani druge pogodbenice.

Člen 456

Razmerje do drugih sporazumov

1.   Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi, ki je bil podpisan v Luxembourgu 28. novembra 1994 in je začel veljati 1. julija 1998, se razveljavi.

2.   Ta sporazum nadomesti sporazum iz odstavka 1. Sklicevanja na navedeni sporazum v vseh drugih sporazumih med pogodbenicama se štejejo kot sklicevanja na ta sporazum.

3.   Ta sporazum nadomešča Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila, ki je bil podpisan 26. junija 2012 v Bruslju in je začel veljati 1. aprila 2013.

Člen 457

1.   Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo enake pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujočimi za eno ali več držav članic na eni strani in Republiko Moldavijo na drugi strani.

2.   Obstoječi sporazumi, ki se nanašajo na posebna področja sodelovanja, ki spadajo v področje uporabe tega sporazuma, se štejejo kot del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in kot del skupnega institucionalnega okvira.

Člen 458

1.   Pogodbenici lahko ta sporazum dopolnita s sklenitvijo posebnih sporazumov na katerem koli področju, ki spada na njegovo področje uporabe. Taki sporazumi so sestavni del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in so del skupnega institucionalnega okvira.

2.   Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije niti ta sporazum niti ukrepi, sprejeti na njegovi podlagi, na noben način ne vplivajo na pooblastila držav članic, da izvajajo dejavnosti dvostranskega sodelovanja z Republiko Moldavijo ali po potrebi sklenejo nove sporazume o sodelovanju z Republiko Moldavijo.

Člen 459

Priloge in protokoli

Priloge in protokoli k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 460

Veljavnost

1.   Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.

2.   Vsaka od pogodbenic lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejema takega uradnega obvestila.

Člen 461

Opredelitev pogodbenic

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni EU ali njene države članice ali EU in njene države članice, v okviru njihovih pristojnosti, kot izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ter, kjer je primerno, Euratom, v okviru njegovih pristojnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani.

Člen 462

Ozemlje uporabe

1.   Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, ter brez poseganja v odstavek 2 tega člena, na ozemlju Republike Moldavije na drugi strani.

2.   Ta sporazum ali njegov naslov V (Trgovina in z njo povezane zadeve) se za območja Republike Moldavije, nad katerimi vlada Republike Moldavije ne izvaja nadzora, začneta uporabljati, ko Republika Moldavija zagotovi celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma ali njegovega naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) na svojem celotnem ozemlju.

3.   Pridružitveni svet sprejme sklep, ko je zagotovljeno celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma ali njegovega naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) na celotnem ozemlju Republike Moldavije.

4.   Če ena od pogodbenic meni, da celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma oziroma njegovega naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) na območjih Republike Moldavije iz odstavka 2 tega člena ni več zagotovljeno, lahko od Pridružitvenega sveta zahteva, da prouči nadaljnjo uporabo tega sporazuma oziroma njegovega naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) za zadevna območja. Pridružitveni svet prouči razmere in v treh mesecih od zahtevka sprejme odločitev glede nadaljnje uporabe tega sporazuma ali naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve). Če Pridružitveni svet ne sprejme odločitve v treh mesecih od zahtevka, se uporaba tega sporazuma ali njegovega naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) glede zadevnih območij začasno prekine, dokler Pridružitveni svet ne sprejme odločitve.

5.   Odločitve Pridružitvenega sveta na podlagi tega člena glede uporabe naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma se nanašajo na celoten navedeni naslov in ne le na njegov del.

Člen 463

Depozitar Sporazuma

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretariat Sveta Evropske unije.

Člen 464

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1.   Ta sporazum pogodbenici ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi notranjimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2.   Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3.   Ne glede na odstavek 2 tega člena, Unija in Republika Moldavija soglašata, da se ta sporazum začne začasno uporabljati v delu, ki ga je določila Unija, kot je določeno v odstavku 4 tega člena, ter v skladu z njunimi notranjimi postopki in zakonodajo.

4.   Začasna uporaba začne veljati na prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega je depozitar tega sporazuma prejel:

(a)

obvestilo Unije o zaključku postopkov, potrebnih za ta namen, z navedbo delov sporazuma, ki se uporabljajo začasno, ter

(b)

uradno obvestilo Republike Moldavije o dokončanju postopkov, potrebnih za začasno uporabo tega sporazuma.

5.   Za namene zadevnih določb tega sporazuma, vključno z njegovimi prilogami in protokoli, kot so določeni v členu 459, se v skladu z odstavkom 3 tega člena kakršno koli sklicevanje na „datum začetka veljavnosti tega sporazuma“ razume kot „datum, s katerim se ta sporazum začasno uporablja“.

6.   Če določbe sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 28. novembra 1994 in je začel veljati 1. julija 1998, niso zajete v začasno uporabo tega sporazuma, se v obdobju začasne uporabe uporabljajo še naprej.

7.   Vsaka od pogodbenic lahko pisno obvesti depozitarja tega sporazuma, da namerava prekiniti začasno uporabo tega sporazuma. Prenehanje začasne uporabe začne veljati šest mesecev po tem, ko je depozitar tega sporazuma prejel obvestilo.

Člen 465

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so v ta namen pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Voor het Koninkrijk België

Pour le Royaume de Belgique

Für das Königreich Belgien

Image

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Република България

Image

Za Českou republiku

Image

For Kongeriget Danmark

Image

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image

Eesti Vabariigi nimel

Image

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Image

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image

Por el Reino de España

Image

Pour la République française

Image

Za Republiku Hrvatsku

Image

Per la Repubblica italiana

Image

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Image

Latvijas Republikas vārdā –

Image

Lietuvos Respublikos vardu

Image

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image

Magyarország részéről

Image

Għar-Repubblika ta' Malta

Image

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image

Für die Republik Österreich

Image

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Image

Pela República Portuguesa

Image

Pentru România

Image

Za Republiko Slovenijo

Image

Za Slovenskú republiku

Image

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

Image

För Konungariket Sverige

Image

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image

За Европейската общност за атомна енергия

Por la Comunidad Europea de la Energía Atómica

Za Evropské společenství pro atomovou energii

For Det Europæiske Atomenergifællesskab

Für die Europäische Atomgemeinschaft

Euroopa Aatomienergiaühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα Ατομικής Ενέργειας

For the European Atomic Energy Community

Pour la Communauté européenne de l'énergie atomique

Za Europsku zajednicu za atomsku energiju

Per la Comunità europea dell'energia atomica

Eiropas Atomenerģijas Kopienas vārdā –

Europos atominés energijos bendrijos vardu

Az Európai Atomenergia-közösség részéről

F'isem il-Komunità Ewropea tal-Enerġija Atomika

Voor de Europese Gemeenschap voor Atoomenergie

W imieniu Europejskiej Wspólnoty Energii Atomowej

Pela Comunidade Europeia da Energia Atómica

Pentru Comunitatea Europeană a Energiei Atomice

Za Európske spoločenstvo pre atómovú energiu

Za Evropsko skupnost za atomsko energtjo

Euroopan atomienergiajärjestön puolcsta

För Europeiska atomenergigemenskapen

Image

Pentru Republica Moldova

Image


(1)  V tem sporazumu „blago“ pomeni izdelke, kot se ta izraz razume v GATT 1994, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.

(2)  Dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za druge pa ne, ne pomeni, da se izničuje ali omejuje ugodnosti iz posebne obveznosti.

(3)  Zaradi večje gotovosti navedeno ozemlje vključuje izključno ekonomsko cono in epikontinentalni pas, kakor sta opredeljena v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.

(4)  Pravna oseba je pod nadzorom druge pravne osebe, če ima slednja moč, da imenuje večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja njeno delovanje.

(5)  Zaradi večje gotovosti predelava jedrskih materialov zajema vse dejavnosti, vključene v ISIC Rev. 3.1, oznaka 2330.

(6)  Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno domačo zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v državi članici ali Republiki Moldaviji in drugim pristaniščem ali točko v državi članici ali Republiki Moldaviji, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, kakor je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v državi članici ali Republiki Moldaviji.

(7)  Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med EU in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora.

(8)  Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

(9)  Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

(10)  Sem spadajo to poglavje ter prilogi XXVII-A in XXVII-E k temu sporazumu.

(11)  Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno domačo zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v državi članici ali Republiki Moldaviji in drugim pristaniščem ali točko v državi članici ali Republiki Moldaviji, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, kakor je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v državi članici ali Republiki Moldaviji.

(12)  Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med EU in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora.

(13)  Navedba „ki ni neprofitna organizacija“ velja le za Belgijo, Češko republiko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Slovenijo, Finsko in Združeno kraljestvo.

(14)  Od poslovne enote prejemnice se lahko zaradi predhodne odobritve zahteva, da predloži program usposabljanja, ki obsega čas bivanja, s čimer dokaže, da je namen bivanja usposabljanje. V Češki republiki, Nemčiji, Španiji, Franciji, na Madžarskem in v Avstriji mora biti usposabljanje povezano s pridobljeno univerzitetno diplomo.

(15)  Združeno kraljestvo: kategorija prodajalcev poslovnih storitev se prizna samo za prodajalce storitev.

(16)  Pogodba o storitvah iz točk (d) in (e) je skladna z zakoni, predpisi in zahtevami pogodbenice, v kateri se pogodba izvaja.

(17)  Pogodba o storitvah iz točk (d) in (e) je skladna z zakoni, predpisi in zahtevami pogodbenice, v kateri se pogodba izvaja.

(18)  Pridobljenih po tem, ko so postale polnoletne.

(19)  Kadar diploma ali kvalifikacija nista bili pridobljeni v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.

(20)  Kadar diploma ali kvalifikacija nista bili pridobljeni v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.

(21)  Pristojbine za izdajo licence ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij in tudi ne določenih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

(22)  CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu ZN, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991.

(23)  Pristojbine za izdajo licence ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij in tudi ne obveznih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

(24)  Ukrepi, namenjeni zagotavljanju pravične ali učinkovite uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov, vključujejo ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme v skladu s svojim sistemom obdavčevanja in ki:

(a)

veljajo za nerezidenčne podjetnike in ponudnike storitev ob priznavanju dejstva, da se davčna obveznost nerezidentov ugotavlja glede na obdavčljive izdelke, ki izvirajo z ozemlja pogodbenice ali se tam nahajajo;

(b)

veljajo za nerezidente, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov na ozemlju pogodbenice;

(c)

veljajo za nerezidente ali rezidente, da se prepreči izogibanje davkom ali davčna utaja, vključno z ukrepi za usklajevanje;

(d)

veljajo za uporabnike storitev, ki se opravljajo na ozemlju druge pogodbenice ali z njega, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov od takih uporabnikov iz virov na ozemlju pogodbenice;

(e)

ločujejo med podjetniki in ponudniki storitev, ki so predmet davka na po vsem svetu obdavčljivo blago, ter drugimi podjetniki in ponudniki storitev ob priznavanju razlike v naravi davčne osnove med njimi; ali

(f)

določajo, dodelijo ali razdelijo prihodek, dobiček, zaslužek, izgubo, odbitek ali dobropis posameznikov rezidentov ali podružnic ali med povezanimi posamezniki ali podružnicami iste osebe, tako da se ohrani davčna osnova pogodbenice.

Davčni izrazi ali pojmi iz točke (f) tega odstavka in v tej opombi so določeni v skladu z davčnimi opredelitvami in pojmi oziroma ekvivalentnimi ali podobnimi opredelitvami in pojmi iz domačega prava pogodbenice, ki sprejema ukrep.

(25)  V tem poglavju „posnetek“ pomeni posnetek zvoka ali slike ali njunih nadomestkov, ki jih je mogoče zaznati, reproducirati ali predvajati z ustrezno napravo.

(26)  Izraz „navedba“ pomeni zlasti kakršno koli uporabo proizvodov iz tarifne številke 20.09 harmoniziranega sistema, čeprav samo kolikor se ti proizvodi nanašajo na vina iz tarifne številke 22.04, aromatizirana vina iz tarifne številke 22.05 in žgane pijače iz tarifne številke 22.08 navedenega sistema.

(27)  Za namene tega člena lahko pogodbenica vzorec ali model, ki ima individualno naravo, obravnava kot originalnega.

(28)  V tem členu izraz „zdravila“ pomeni:

(i)

vsako snov ali kombinacijo snovi, ki so namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh, ali

(ii)

vsako snov ali kombinacijo snovi, ki se lahko daje ljudem za določitev diagnoze ali za ponovno vzpostavitev, izboljšanje ali spreminjanje fizioloških funkcij pri ljudeh.

Zdravila vključujejo na primer kemijska zdravila, biološka zdravila (npr. cepiva, (anti)toksini), vključno z zdravili, pridobljenimi iz človeške krvi ali plazme, zdravila za napredno zdravljenje (npr. zdravila za gensko zdravljenje in zdravila za celično zdravljenje), zelišča in radiofarmake.

(29)  V tem členu izraz „uporaba v manjši meri“ pomeni uporabo fitofarmacevtskega sredstva v pogodbenici za rastline ali rastlinske proizvode, ki v tej pogodbenici niso splošno razširjeni ali so splošno razširjeni, da bi se zadovoljila izjemna potreba po varstvu rastlin.

(30)  Za namene tega oddelka pojem „pravice intelektualne lastnine“ obsega vsaj naslednje pravice: avtorske pravice in njim sorodne pravice, sui generis pravico izdelovalca zbirke podatkov, pravice ustvarjalca topografij polprevodniškega izdelka, pravice iz blagovne znamke, pravice iz vzorca ali modela, pravice iz patenta (vključno s tistimi, ki izhajajo iz dodatnih varstvenih certifikatov), geografske označbe, pravice iz uporabnega modela, žlahtniteljske pravice ter trgovska imena, kolikor so po zadevnem domačem pravu zaščitena kot izključne pravice.

(31)  V tem členu „blago, ki krši pravico intelektualne lastnine“, pomeni:

(a)

„ponarejeno blago“, in sicer:

(i)

blago, vključno z embalažo, ki je brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je enaka blagovni znamki, ustrezno registrirani za enako vrsto blaga, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od take blagovne znamke, s čimer je kršena pravica imetnika blagovne znamke;

(ii)

vsak simbol blagovne znamke, na primer logotip, etiketo, nalepko, brošuro, navodila za uporabo ali garancijski dokument, tudi če je predložen ločeno, pod enakimi pogoji kot blago iz točke (i),

(iii)

embalažne materiale, na katerih so blagovne znamke ponarejenega blaga, predložene ločeno, pod enakimi pogoji kot blago iz točke (i);

(b)

„piratsko blago“, in sicer blago, ki je kopija ali vključuje kopije, izdelane brez soglasja imetnika avtorskih pravic ali osebe, ki jo je imetnik pravilno pooblastil v državi proizvodnje, ter ki je posredno ali neposredno izdelano iz predmeta, pri katerem bi izdelava kopije pomenila kršitev avtorskih ali sorodnih pravic v skladu s pravom države uvoza, ne glede na to, ali je registrirana po domači zakonodaji;

(c)

blago, ki po zakonodaji pogodbenice, v kateri se vloži zahtevek za carinsko ukrepanje, krši patent, žlahtniteljsko pravico ali geografsko označbo.

(32)  Izraz „splošni gospodarski interes“ je treba razumeti na enak način kot v členu 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti v skladu s pravno prakso Sodišča Evropske unije.

(33)  Kakor je navedeno v priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o dobrem upravljanju, CM/Rec(2007)7 z dne 20. junija 2007.

(34)  Pojem dela v tem poglavju vključuje vprašanja, relevantna za strateške cilje MOD, ki izražajo agendo za dostojno delo, sprejeto v okviru deklaracije MOD o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008.


PRILOGA I

K NASLOVU III (SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA)

Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij

Zaveze in načela na področju varstva osebnih podatkov

1.

Pogodbenici v okviru izvajanje tega ali drugih sporazumov zagotovita pravno raven varstva osebnih podatkov, ki je vsaj enaka ravni iz Direktive 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ter Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki je bila podpisana 28. januarja 1981 (ETS št. 108), in njenega Dodatnega protokola glede nadzornih organov in čezmejnega prenosa podatkov, ki je bil podpisan 8. novembra 2001 (ETS št. 181). Pogodbenici po potrebi upoštevata Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R (87) 15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju.

2.

Poleg tega veljajo naslednja načela:

(a)

tako organ, ki posreduje osebne podatke, kot organ prejemnik sprejmeta vse razumne ukrepe, da se po potrebi zagotovi popravek, izbris ali blokiranje osebnih podatkov, kadar obdelava ni skladna z določbami člena 13 tega sporazuma, zlasti ker navedeni podatki niso ustrezni, relevantni, točni ali pa so pretirani glede na namen obdelave. Navedeno vključuje uradno obvestilo o kakršnih koli popravkih, izbrisu ali blokiranju drugi pogodbenici;

(b)

na zahtevo organ prejemnik obvesti organ, ki posreduje osebne podatke, o uporabi posredovanih podatkov in tako pridobljenih rezultatih;

(c)

osebni podatki se lahko posredujejo samo pristojnim organom. Nadaljnje posredovanje drugim organom zahteva predhodno soglasje organa, ki sporoča osebne podatke;

(d)

organ, ki posreduje osebne podatke, in organ prejemnik morata voditi pisno evidenco sporočenih in prejetih osebnih podatkov.


PRILOGA II

K POGLAVJU 3 (PRAVO GOSPODARSKIH DRUŽB, RAČUNOVODSTVO, REVIZIJA IN UPRAVLJANJE PODJETIJ) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Pravo gospodarskih družb

Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti, kakor je bila spremenjena z direktivami 92/101/EGS, 2006/68/ES in 2009/109/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 77/91/EGS se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tretja direktiva Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, kakor je bila spremenjena z direktivama 2007/63/ES in 2009/109/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 78/855/EGS se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Šesta direktiva Sveta 82/891/EGS z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, kakor je bila spremenjena z direktivama 2007/63/ES in 2009/109/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 82/891/EGS se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Enajsta Direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Računovodstvo in revizije

Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2008 o zunanjem zagotavljanju kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki opravljajo revizije subjektov javnega interesa (2008/362/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 5. junija 2008 o omejevanju civilne odgovornosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij (2008/473/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Upravljanje podjetij

Načela OECD glede upravljanja podjetij.

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 14. decembra 2004 o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb (2004/913/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 15. februarja 2005 o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali nadzornega sveta (2005/162/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (2009/384/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi priporočil 2004/913/ES in 2005/162/ES glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb (2009/385/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

PRILOGA III

K POGLAVJU 4 (ZAPOSLOVANJE, SOCIALNA POLITIKA IN ENAKE MOŽNOSTI) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Delovno pravo

Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14.oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC – Priloga: Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti – Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanosti zaposlenih

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Nediskriminacija in enakost spolov

Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 92/85/EGS se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Zdravje in varnost pri delu

Direktiva 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za nova delovna mesta se določbe Direktive 89/654/EGS izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II k navedeni direktivi.

Za delovna mesta, ki so ob začetku veljavnosti tega sporazuma že bila v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II k navedeni direktivi.

Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za novo delovno opremo se določbe Direktive 2009/104/ES izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi zahtevami iz Priloge I k navedeni direktivi.

Za delovno opremo, ki je ob začetku veljavnosti tega sporazuma že bila v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi zahtevami iz Priloge I k navedeni direktivi.

Direktiva Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (tretja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 89/656/EGS se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 92/57/EGS se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2004/37/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2000/54/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 90/270/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 90/270/EGS se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 92/58/EGS se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za nova delovna mesta se določbe Direktive 92/91/EGS izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za delovna mesta, ki so ob začetku veljavnosti tega sporazuma že bila v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v dvanajstih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge k navedeni direktivi.

Direktiva Sveta 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin (dvanajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za nova delovna mesta se določbe Direktive 92/104/EGS izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za delovna mesta, ki so ob začetku veljavnosti tega sporazuma že bila v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v šestnajstih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge k navedeni direktivi.

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 98/24/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 1999/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 1999/92/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij) (šestnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/44/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup) (sedemnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2003/10/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (18. posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2004/40/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (19. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/25/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 93/103/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 90/269/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 90/269/EGS se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije z dne 29. maja 1991 o določitvi indikativne mejne vrednosti v skladu z Direktivo Sveta 80/1107/EGS o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom pri delu

Časovni razpored: določbe Direktive 91/322/EGS se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2000/39/ES z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu

Časovni razpored: določbe Direktive 2000/39/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/15/ES z dne 7. februarja 2006 o določitvi drugega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/15/ES se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2009/161/EU z dne 17. decembra 2009 o določitvi tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 2009/161/EU se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA IV

K POGLAVJU 5 (VARSTVO POTROŠNIKOV) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Varnost izdelkov

Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 87/357/EGS z dne 25. junija 1987 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z izdelki, ki zaradi zavajajočega videza ogrožajo zdravje ali varnost potrošnikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2009/251/ES z dne 17. marca 2009 o zahtevi, da države članice zagotovijo, da se proizvodi, ki vsebujejo biocid dimetil fumarat, ne dajo na trg ali na njem niso dostopni

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2006/502/ES z dne 11. maja 2006 o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Trženje

Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pogodbeno pravo

Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/122/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Finančne storitve

Direktiva 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Potrošniška posojila

Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pravna sredstva

Priporočilo Komisije z dne 30. marca 1998 o načelih, ki se uporabljajo za organe, pristojne za izvensodno reševanje potrošniških sporov (98/257/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 4. aprila 2001 o načelih za izvensodne subjekte, ki opravljajo dejavnost na področju sporazumnega reševanja potrošniških sporov (2001/310/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Izvrševanje

Direktiva 98/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Sodelovanje na področju varstva potrošnikov (uredba)

Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov)

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA V

K POGLAVJU 6 (STATISTIKA) NASLOVA IV

Pravni red EU na področju statistike, kot je naveden v členu 46 poglavja 6 (Statistika) naslova IV (Gospodarsko sodelovanje in sodelovanje v drugih sektorjih) tega sporazuma, je določen v letno posodobljenem priročniku o statističnih zahtevah, za katerega pogodbenici soglašata, da je priložen temu sporazumu.

Zadnja razpoložljiva različica priročnika o statističnih zahtevah je na voljo na spletni strani Statističnega urada Evropske unije (Eurostat) v elektronski obliki: http://epp.eurostat.ec.europa.eu


PRILOGA VI

K POGLAVJU 8 (OBDAVČITEV) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Posredna obdavčitev

Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

Predmet in področje uporabe (člen 1, člen 2(1)a, člen 2(1)c, člen 2(1)d naslova I)

Davčni zavezanci (člen 9(1) in členi 10 do 13 naslova III)

Obdavčljive transakcije (členi 14 do 16, člena 18 in 19, členi 24 do 30 naslova IV)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Kraj obdavčljivih transakcij (člena 31 in 32 naslova V)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Kraj obdavčljivih transakcij (člen 36(1), člena 38 in 39, členi 43 do 49, členi 53 do 56, členi 58 do 61 naslova V)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna davka (členi 62 do 66, člena 70 in 71 naslova VI)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Davčna osnova (členi 72 do 82 in členi 85 do 92 naslova VII)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Stopnje (členi 93 do 99, člena 102 in 103 naslova VIII)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Oprostitve (členi 131 do 137, členi 143, 144, 146(1)(a,c,d,e), 146(2), 147, 148, 150(2), členi 151 do 161, člen 163)

Časovni razpored: Brez poseganja v druga poglavja tega sporazuma se za vse oprostitve, ki spadajo na področje uporabe Direktive Sveta 2006/112 v povezavi z blagom in storitvami v prostih conah, določbe navedene direktive izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma

Za vse druge oprostitve se navedene določbe navedene direktive izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odbitki (členi 167 do 169 in členi 173 do 192 naslova X)

Časovni razpored: za vse odbitke za davčne zavezance, ki spadajo med pravne subjekte, se navedene določbe navedene direktive izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za vse druge odbitke se navedene določbe navedene direktive izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Obveznosti davčnih zavezancev in nekaterih oseb, ki niso davčni zavezanci (členi 193, 194, 198, 199, členi 201 do 208, členi 211, 212, člen 213(1), člen 214(1)(a), člen 214(2) člen 215, členi 217 do 236, členi 238 do 242, člen 244, členi 246 do 248, členi 250 do 252, členi 255, 256, 260, 261, členi 271 do 273 naslova XI)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Posebne ureditve (členi 281 do 292, členi 295 do 344, členi 346 do 356 naslova XII)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Druge določbe (člen 401, naslova XIV)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2007/74/ES z dne 20. decembra 2007 o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

Oddelek 3: Količinske omejitve

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tobak

Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma z izjemo člena 7(2), členov 8, 9, 10, 11, 12, člena 14(1), člena 14(2), člena 14(4), členov 18 in 19 navedene direktive, ki se izvede do leta 2025. Pridružitveni svet bo sprejel odločitev o drugačnem časovnem razporedu za izvajanje, če bi bilo to potrebno zaradi regionalnih razmer.

Alkohol

Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Energija

Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije

Časovni razpored: vse določbe v zvezi s stopnjami navedene direktive se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Vse druge določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

Člen 1 navedene Direktive

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Trinajsta direktiva Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti

Časovni razpored: Za vse odbitke za davčne zavezance, ki spadajo med pravne subjekte, se navedene določbe navedene direktive izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Vse druge določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.


PRILOGA VII

K POGLAVJU 12 (KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Politika kakovosti

Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila.

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1898/2006 z dne 14. decembra 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 1898/2006 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT), del, ki se nanaša na geografske označbe vin v poglavju I naslova II dela II

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju, in sicer naslov V (Izvajanje nadzora v vinskem sektorju)

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 555/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1216/2007 z dne 18. oktobra 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 1216/2007 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Ekološko kmetijstvo

Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 889/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 1235/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tržni standardi za rastline, semena rastlin, proizvode iz rastlin, sadje in zelenjavo

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT)

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

za horizontalna vprašanja: Člen 113, Priloga I, Priloga III in Priloga IV;

za semena za setev: Člen 157;

za sladkor: točka B Priloge IV;

za žita/riž: točka A Priloge IV;

za surovi tobak: členi 123, 124 in 126; treba bi bilo opozoriti, da se člen 104 za ta sporazum ne uporablja;

za hmelj: člen 117, točka (g) prvega pododstavka člena 121 člen 158; treba bi bilo opozoriti, da se člen 185 za ta sporazum ne uporablja;

za jedilno olje/oljčno olje: člen 118, Priloga XVI

za žive rastline, sveže rezano cvetje in sveže listje: del XIII Priloge I;

za sadje in zelenjavo Člen 113a

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1295/2008 z dne 18. decembra 2008 o uvažanju hmelja iz tretjih držav

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2008/72/ES z dne 15. julija 2008 o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/34/EGS z dne 28. aprila 1992 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/111/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih sladkorjih, namenjenih za prehrano ljudi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta z dne 20. julija 1976 o določitvi zgornje mejne vrednosti eruka kisline v oljih in masteh, namenjenih prehrani ljudi, ter v živilih, ki so jim dodana olja in masti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1019/2002 z dne 13. junija 2002 o tržnih standardih za oljčno olje

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2000 o izdelkih iz kakava in čokolade, namenjenih za prehrano ljudi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/113/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 1999/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o kavnih in cikorijinih ekstraktih

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave

Uporabljajo se vse določbe Uredbe (ES) št. 1580/2007, vključno s prilogami, z izjemo naslova III in naslova IV navedene uredbe

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tržni standardi za žive živali in živalske proizvode

Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1825/2000 z dne 25. avgusta 2000 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta glede označevanja govejega mesa in izdelkov iz govejega mesa

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 1825/2000 se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT)

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

za horizontalna vprašanja: člen 113, Priloga I, Priloga III in Priloga IV;

za perutnino in jajca: deli A, B in C Priloge XIV: vsi členi;

za telečje meso: člen 113b, Priloga XIa: vsi členi;

za odraslo govedo, prašiče in ovce: Priloga V;

za mleko in mlečne izdelke: člena 114 in 115 s prilogami; Priloga XII: vsi členi, Priloga XIII: vsi členi, Priloga XV: vsi členi

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 566/2008 z dne 18. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 pri trženju mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ 12 mesecev

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 566/2008 se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 589/2008 z dne 23. junija 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za jajca

Uporabljajo se vse določbe Uredbe (ES) št. 589/2008, z izjemo členov 33 do 35, Priloge III in priloge V navedene uredbe

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1249/2008 z dne 10. decembra 2008 o podrobnih pravilih za uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanje njihovih cen

Uporabljajo se vse določbe navedene uredbe z izjemo člena 18, člena 26, člena 35 in člena 37 navedene uredbe

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 617/2008 z dne 27. junija 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede standardov trženja valilnih jajc in piščancev domače perutnine

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 617/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 445/2007 z dne 23. aprila 2007 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2991/94 o določitvi standardov za mazave maščobe in Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 o zaščiti poimenovanj, uporabljenih pri trženju mleka in mlečnih proizvodov

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 445/2007 se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/114/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 273/2008 z dne 5. marca 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 o analitskih metodah in ocenjevanju kakovosti mleka in mlečnih proizvodov

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 273/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 543/2008 z dne 16. junija 2008 o uvedbi podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 543/2008 se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA VIII

K POGLAVJU 14 (SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETIKE) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Časovni razporedi v zvezi z določbami iz te priloge, ki sta jih pogodbenici že določili v okviru drugih sporazumov, se bodo uporabljali, kakor je določeno v ustreznih sporazumih.

Električna energija

Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Direktiva 2005/89/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Plin

Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Nafta

Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Infrastruktura

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 617/2010 z dne 24. junija 2010 o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Iskanje in raziskovanje ogljikovodikov

Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Energetska učinkovitost

Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2008/952/ES z dne 19. novembra 2008 o določitvi podrobnih smernic za izvajanje in uporabo Priloge II k Direktivi 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije z dne 21. decembra 2006 o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Izvedbene direktive/uredbe:

Uredba Komisije (ES) št. 278/2009 z dne 6. aprila 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije zunanjih napajalnikov v stanju brez obremenitve in njihov povprečni izkoristek pod obremenitvijo

Uredba Komisije (EU) št. 347/2010 z dne 21. aprila 2010 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 245/2009 v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk

Uredba Komisije (ES) št. 245/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk

Uredba Komisije (ES) št. 244/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo neusmerjenih svetil v gospodinjstvu

Uredba Komisije (ES) št. 107/2009 z dne 4. februarja 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo enostavnih TV-komunikatorjev

Uredba Komisije (ES) št. 1275/2008 z dne 17. decembra 2008 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti

Uredba Komisije (ES) št. 641/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke

Uredba Komisije (ES) št. 640/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev

Uredba Komisije (ES) št. 643/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih hladilnih aparatov

Uredba Komisije (ES) št. 642/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo televizorjev

Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva

Časovni razpored: določbe okvirne direktive ter relevantnih obstoječih izvedbenih ukrepov se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku.

Časovni razpored: se izvaja v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Izvedbene direktive/uredbe:

Direktiva Komisije 2003/66/ES z dne 3. julija 2003 o spremembi Direktive 94/2/ES o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem električnih hladilnikov, zamrzovalnikov in njihovih kombinacij

Direktiva Komisije 2002/40/ES z dne 8. maja 2002 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih električnih pečic

Direktiva Komisije 2002/31/ES z dne 22. marca 2002 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih klimatskih naprav

Direktiva Komisije 1999/9/ES z dne 26. februarja 1999 o spremembah Direktive 97/17/ES o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pomivalnih strojev

Direktiva Komisije 98/11/ES z dne 27. januarja 1998 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih svetilk

Direktiva Komisije 97/17/ES z dne 16. aprila 1997 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pomivalnih strojev

Direktiva Komisije 96/89/ES z dne 17. decembra 1996 o spremembi Direktive 95/12/ES o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralnih strojev

Direktiva Komisije 96/60/ES z dne 19. septembra 1996 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralno-sušilnih strojev

Direktiva Komisije 95/13/ES z dne 23. maja 1995 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih električnih sušilnih strojev

Direktiva Komisije 95/12/ES z dne 23. maja 1995 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralnih strojev

Direktiva Komisije 94/2/ES z dne 21. januarja 1994 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem električnih hladilnikov, zamrzovalnikov in njihovih kombinacij

Direktiva Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku

Časovni razpored: določbe okvirne direktive ter relevantnih obstoječih izvedbenih ukrepov se izvedejo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Sklep Sveta 2006/1005/ES z dne 18. decembra 2006 o sklenitvi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

Časovni razpored: določbe navedenega sklepa se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Obnovljivi viri energije

Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v skladu s časovnim razporedom, ki je bil dogovorjen v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

PRILOGA IX

K POGLAVJU 15 (PROMET) NASLOVA IV

1.

Pogodbenici sta sprejeli odločitev o sodelovanju pri razvoju strateškega prometnega omrežja na ozemlju Republike Moldavije. Okvirni zemljevid strateškega prometnega omrežja, ki ga je predlagala Republika Moldavija, je vključen v to prilogo (glej točko 6 te priloge).

2.

V zvezi s tem pogodbenici prepoznavata pomen izvajanja glavnih prednostnih ukrepov v okviru naložbene strategije za prometno infrastrukturo v Republiki Moldaviji, ki ima za cilj obnovo in širitev železniških in cestnih povezav mednarodnega pomena, ki prečkajo ozemlje Republike Moldavije, pri čemer so na prvem mestu državne ceste M3 Chisinau – Giurgiulesti in M14 Brest – Briceni –Tiraspol – Odessa, pa tudi nadgradnja in modernizacija železniških povezav s sosednjimi državami, ki se uporabljajo za mednarodni in tranzitni promet.

3.

Pogodbenici priznavata pomen izboljšanja prometnih povezav, tako da si prizadevata za njihovo nemoteno delovanje, večjo varnost in zanesljivost. To je v obojestransko korist EU in Republike Moldavije. Pogodbenici bosta sodelovali pri nadaljnjem razvoju prometnih povezav, zlasti prek:

(a)

sodelovanja na področju politik, izboljšanja izvajanja upravnih postopkov na mejnih prehodih in odstranjevanja ozkih grl v infrastrukturi;

(b)

sodelovanja na področju prometa v okviru vzhodnega partnerstva;

(c)

sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami, ki lahko prispevajo k izboljšanju prometa;

(d)

nadaljnjega razvoja mehanizma za koordinacijo ter informacijskega sistema v Republiki Moldaviji za zagotovitev učinkovitosti in preglednosti načrtovanja infrastrukture, vključno s sistemi za upravljanje prometa, zaračunavanjem pristojbin in financiranjem;

(e)

sprejetja ukrepov za lažji prehod meje v skladu z določbami poglavja 5 (Olajševanje carinskih postopkov in trgovine) naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki so usmerjene k izboljšanju delovanja prometnega omrežja, da se poveča pretočnost prometnih tokov med EU, Republiko Moldavijo in regionalnimi partnerji;

(f)

izmenjave dobre prakse o možnosti financiranja projektov (za infrastrukturo in horizontalne ukrepe), vključno z javno-zasebnimi partnerstvi, ustrezno zakonodajo in pristojbinami za uporabnike;

(g)

spoštovanja okoljskih določb iz poglavja 16 (Okolje) naslova IV (Gospodarsko sodelovanje in sodelovanje v drugih sektorjih) tega sporazuma, zlasti iz strateške ocene učinka, ocene vpliva na okolje, ter zakonodaje EU, povezane s kakovostjo zraka in naravo, če je to primerno;

(h)

razvoja učinkovitih sistemov upravljanja prometa, kot je evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) na regionalni ravni, ki zagotavljajo stroškovno učinkovitost, interoperabilnost in visoko kakovost.

4.

Pogodbenici sodelujeta, da bi v Republiki Moldaviji vzpostavili strateško prometno omrežje, povezano z omrežjem TEN-T ter omrežji v regiji.

5.

Pogodbenici si prizadevata opredeliti projekte v skupnem interesu na območju strateškega prometnega omrežja Republike Moldavije.

6.

Zemljevid (zemljevid strateškega prometnega omrežja na ozemlju Republike Moldavije):

Image


PRILOGA X

K POGLAVJU 15 (PROMET) NASLOVA IV

Republika Moldavija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Cestni prevoz

Tehnični pogoji

Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti