Help Print this page 
Title and reference
Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, podpisana v Lizboni dne 13. decembra 2007

OJ C 306, 17.12.2007, p. 1–271 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Languages, formats and link to OJ
Multilingual display
Text

17.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 306/1


LIZBONSKA POGODBA, KI SPREMINJA

POGODBO O EVROPSKI UNIJI IN POGODBO O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI

(2007/C 306/01)

PREAMBULA

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV,

PREDSEDNIK REPUBLIKE BOLGARIJE,

PREDSEDNIK ČEŠKE REPUBLIKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA DANSKE,

PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ESTONIJE,

PREDSEDNICA IRSKE,

PREDSEDNIK HELENSKE REPUBLIKE,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ŠPANIJE,

PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE CIPER,

PREDSEDNICA REPUBLIKE LATVIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE LITVE,

NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MADŽARSKE,

PREDSEDNIK MALTE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE,

ZVEZNI PREDSEDNIK REPUBLIKE AVSTRIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE POLJSKE,

PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK ROMUNIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVAŠKE,

PREDSEDNICA REPUBLIKE FINSKE,

VLADA KRALJEVINE ŠVEDSKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

Z ŽELJO dokončati proces krepitve učinkovitosti in demokratične legitimnosti Unije ter izboljšanja doslednosti njenega delovanja, ki se je začel z Amsterdamsko pogodbo in s Pogodbo iz Nice,

SO SE DOGOVORILI o spremembah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV,

Guy VERHOFSTADT

predsednik vlade

Karel DE GUCHT

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOLGARIJE,

Sergei STANISHEV

predsednik vlade

Ivailo KALFIN

podpredsednik vlade in zunanji minister

ZA PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE,

Mirek TOPOLÁNEK

predsednik vlade

Karel SCHWARZENBERG

minister za zunanje zadeve

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO DANSKE,

Anders Fogh RASMUSSEN

predsednik vlade

Per Stig MØLLER

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

Dr. Angela MERKEL

zvezna kanclerka

Dr. Frank-Walter STEINMEIER

zvezni minister za zunanje zadeve in podkancler

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE,

Andrus ANSIP

predsednik vlade

Urmas PAET

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNICO IRSKE,

Bertie AHERN

predsednik vlade (Taoiseach)

Dermot AHERN

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE,

Konstantinos KARAMANLIS

predsednik vlade

Dora BAKOYANNIS

ministrica za zunanje zadeve

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA ŠPANIJE,

José Luis RODRÍGUEZ ZAPATERO

predsednik vlade

Miguel Ángel MORATINOS CUYAUBÉ

minister za zunanje zadeve in sodelovanje

ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,

Nicolas SARKOZY

predsednik republike

François FILLON

predsednik vlade

Bernard KOUCHNER

minister za zunanje in evropske zadeve

ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,

Romano PRODI

predsednik vlade

Massimo D'ALEMA

podpredsednik vlade in zunanji minister

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER,

Tassos PAPADOPOULOS

predsednik vlade

Erato KOZAKOU-MARCOULLIS

ministrica za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE LATVIJE,

Valdis ZATLERS

predsednik republike

Aigars KALVĪTIS

predsednik vlade

Māris RIEKSTIŅŠ

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE LITVE,

Valdas ADAMKUS

predsednik republike

Gediminas KIRKILAS

predsednik vlade

Petras VAITIEKŪNAS

minister za zunanje zadeve

ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURŠKEGA,

Jean-Claude JUNCKER

predsednik vlade

Jean ASSELBORN

minister za zunanje zadeve in imigracijo

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADŽARSKE,

Ferenc GYURCSÁNY

predsednik vlade

Dr. Kinga GÖNCZ

ministrica za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA MALTE,

The Hon Lawrence GONZI

predsednik vlade

The Hon Michael FRENDO

minister za zunanje zadeve

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE,

Dr. J. P. BALKENENDE

predsednik vlade

M. J. M. VERHAGEN

minister za zunanje zadeve

ZA ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE,

Dr. Alfred GUSENBAUER

zvezni kancler

Dr. Ursula PLASSNIK

zvezna ministrica za evropske in mednarodne zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE,

Donald TUSK

predsednik vlade

Radosław SIKORSKI

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE,

José SÓCRATES CARVALHO PINTO DE SOUSA

predsednik vlade

Luís Filipe MARQUES AMADO

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA ROMUNIJE,

Traian BĂSESCU

predsednik republike

Cãlin POPESCU TĂRICEANU

predsednik vlade

Adrian CIOROIANU

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE,

Janez JANŠA

predsednik vlade

Dr. Dimitrij RUPEL

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVAŠKE,

Robert FICO

predsednik vlade

Ján KUBIŠ

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE FINSKE,

Matti VANHANEN

predsednik vlade

Ilkka KANERVA

minister za zunanje zadeve

ZA VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE,

Fredrik REINFELDT

predsednik vlade

Cecilia MALMSTRÖM

ministrica za evropske zadeve

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

The Rt. Hon Gordon BROWN

predsednik vlade

The Rt. Hon David MILIBAND

minister za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

SPREMEMBE POGODBE O EVROPSKI UNIJI IN POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI

Člen 1

Pogodba o Evropski uniji se spremeni v skladu z določbami tega člena.

PREAMBULA

1)

Preambula se spremeni na naslednji način:

(a)

naslednje besedilo se vstavi kot druga uvodna izjava:

„OB ZAJEMANJU navdiha iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države,“;

(b)

v sedmi uvodni izjavi, ki je postala osma uvodna izjava, se besedilo „te pogodbe“ nadomesti z besedilom „te pogodbe in Pogodbe o delovanju Evropske unije“;

(c)

v enajsti uvodni izjavi, ki je postala dvanajsta uvodna izjava, se besedilo „te pogodbe“ nadomesti z besedilom „te pogodbe in Pogodbe o delovanju Evropske unije“.

SPLOŠNE DOLOČBE

2)

Člen 1 se spremeni na naslednji način:

(a)

na koncu prvega pododstavka se doda naslednje besedilo:

„..., na katero države članice prenašajo pristojnosti za uresničevanje svojih skupnih ciljev.“;

(b)

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Unija temelji na tej pogodbi in na Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu ‚Pogodbi‘). Ti pogodbi imata enako pravno veljavnost. Unija nadomesti Evropsko skupnost in je njena naslednica.“

3)

Vstavi se člen 1a:

„Člen 1a

Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“

4)

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1.   Cilj Unije je krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov.

2.   Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb.

3.   Unija vzpostavi notranji trg. Prizadeva si za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. Spodbuja znanstveni in tehnološki napredek.

Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok.

Spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami.

Spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.

4.   Unija vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je euro.

5.   V odnosih s preostalim svetom Unija podpira in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov. Prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov.

6.   Unija svoje cilje uresničuje z ustreznimi sredstvi na podlagi pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama.“

5)

Člen 3 se razveljavi in vstavi se člen 3a:

„Člen 3a

1.   Države članice v skladu s členom 3b ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji.

2.   Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo. Spoštuje njihove temeljne državne funkcije, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in miru ter varovanje nacionalne varnosti. Zlasti nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice.

3.   Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb.

Države članice sprejemajo vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije.

Države članice podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije.“

6)

Vstavi se člen 3b, ki nadomesti člen 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti:

„Člen 3b

1.   Za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo prenosa pristojnosti. Za izvajanje pristojnosti Unije veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

2.   V skladu z načelom prenosa pristojnosti Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih s Pogodbama nanjo prenesle države članice za uresničevanje ciljev, določenih v Pogodbah. Države članice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji.

3.   V skladu z načelom subsidiarnosti Unija deluje na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, le če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije.

Institucije Unije uporabljajo načelo subsidiarnosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Nacionalni parlamenti spoštujejo načelo subsidiarnosti v skladu s postopkom, določenim v tem protokolu.

4.   V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb.

Institucije Unije uporabljajo načelo sorazmernosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.“

7)

Člena 4 in 5 se razveljavita.

8)

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 7. decembra 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v Strassbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi.

Z določbami Listine se na nikakršen način ne širijo pristojnosti Unije, določene v Pogodbah.

Pravice, svoboščine in načela Listine se razlagajo v skladu s splošnimi določbami naslova VII Listine o njeni razlagi in uporabi ter ob ustreznem upoštevanju pojasnil iz Listine, ki navajajo vire teh določb.

2.   Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pristop ne spreminja pristojnosti Unije, opredeljene v Pogodbah.

3.   Temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic so kot splošna načela del prava Unije.“

9)

Člen 7 se spremeni na naslednji način:

(a)

v tem členu se besedi „pridobitvi privolitve“ povsod nadomestita z besedo „odobritvi“, besedilo „načela iz člena 6(1)“ se nadomesti z besedilom „vrednote iz člena 1a“, besedi „te pogodbe“ se nadomestita s „teh pogodb“, „tej pogodbi“ pa s „teh pogodbah“ in beseda „Komisija“ se nadomesti z besedama „Evropska komisija“ v ustreznem sklonu;

(b)

v odstavku 1 se v prvem stavku prvega pododstavka črta zadnji del stavka „... in nanjo naslovi ustrezna priporočila“; v zadnjem stavku se zadnji del stavka „..., v skladu z istim postopkom pa lahko pozove neodvisne osebe, da v razumnem roku predložijo poročilo o stanju v zadevni državi članici“ nadomesti z besedilom „… in lahko po istem postopku nanjo naslovi priporočila“;

(c)

v odstavku 2 se besedilo „Svet v sestavi voditeljev držav ali vlad ...“ nadomesti z „Evropski svet ...“, besedilo „... vlado zadevne države članice ...“ pa se nadomesti z besedilom „... zadevno državo članico ...“;

(d)

odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5.   Podrobnosti glasovanja, ki se za namene tega člena uporabljajo za Evropski parlament, Evropski svet in Svet, so določene v členu 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije.“

10)

Vstavi se nov člen 7a:

„Člen 7a

1.   Unija razvija posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja.

2.   Za namene odstavka 1 lahko Unija s temi državami sklepa posebne sporazume. Ti sporazumi lahko vsebujejo vzajemne pravice in obveznosti, kakor tudi možnost skupnega delovanja. O izvajanju teh sporazumov potekajo redna posvetovanja.“

11)

Določbe naslova II se vključijo v Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, kakor je bila spremenjena in ki se preimenuje v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

DEMOKRATIČNA NAČELA

12)

Naslov II in člen 8 se nadomestita z novim naslovom in s členi 8 do 8c:

„NASLOV II

DOLOČBE O DEMOKRATIČNIH NAČELIH

Člen 8

Unija pri vseh svojih dejavnostih spoštuje načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij, organov, uradov in agencij. Vsi državljani držav članic so državljani Unije. Državljanstvo Unije se doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomešča.

Člen 8a

1.   Delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji.

2.   Državljani so na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu.

Države članice v Evropskem svetu predstavljajo voditelji držav ali vlad in v Svetu njihove vlade, ki so demokratično odgovorni bodisi svojemu nacionalnemu parlamentu bodisi svojim državljanom.

3.   Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani.

4.   Politične stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje državljanov Unije.

Člen 8b

1.   Institucije dajejo državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.

2.   Institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.

3.   Evropska komisija izvaja obsežna posvetovanja z udeleženimi stranmi, da se zagotovi usklajenost in preglednost delovanja Unije.

4.   Najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Evropsko komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije.

Postopki in pogoji, potrebni za predložitev take pobude, se določijo v skladu s prvim pododstavkom člena 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 8c

Nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu delovanju Unije, tako da:

(a)

jih institucije Unije obveščajo in jim predložijo osnutke zakonodajnih aktov Unije v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji;

(b)

skrbijo za spoštovanje načela subsidiarnosti v skladu s postopki iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

(c)

v okviru območja svobode, varnosti in pravice sodelujejo v mehanizmih ocenjevanja izvajanja politik Unije na tem področju v skladu s členom 61c Pogodbe o delovanju Evropske unije ter so vključeni v politični nadzor Europola in ocenjevanje dejavnosti Eurojusta v skladu s členoma 69g in 69d navedene pogodbe;

(d)

sodelujejo v postopkih za spremembo Pogodb v skladu s členom 48 te pogodbe;

(e)

so obveščeni o prošnjah za pristop k Uniji v skladu s členom 49 te pogodbe;

(f)

so udeleženi pri medparlamentarnem sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in z Evropskim parlamentom v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.“

INSTITUCIJE

13)

Določbe naslova III se razveljavijo. Naslov III se nadomesti z novim naslovom:

14)

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

1.   Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov.

Institucije Unije so:

Evropski parlament,

Evropski svet,

Svet,

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu ‚Komisija‘),

Sodišče Evropske unije,

Evropska centralna banka,

Računsko sodišče.

2.   Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3.   Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4.   Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.“

15)

Vstavi se člen 9a:

„Člen 9a

1.   Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo političnega nadzora in posvetovanja v skladu s Pogodbama. Izvoli predsednika Komisije.

2.   Evropski parlament je sestavljen iz predstavnikov državljanov Unije. Njihovo število ne sme preseči sedemsto petdeset, poleg predsednika. Državljani so v Evropskem parlamentu zastopani proporcionalno upadajoče, z najnižjim pragom šestih članov na državo članico. Nobena država članica nima več kot šestindevetdeset sedežev.

Evropski svet na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo odobritvijo soglasno sprejme sklep o sestavi Evropskega parlamenta ob upoštevanju načel iz prvega pododstavka.

3.   Člani Evropskega parlamenta se volijo s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem za dobo petih let.

4.   Evropski parlament izvoli svojega predsednika in svoje predsedstvo med svojimi člani.“

16)

Vstavi se člen 9b:

„Člen 9b

1.   Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne cilje. Ne opravlja zakonodajne funkcije.

2.   Evropski svet sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic skupaj z njegovim predsednikom in predsednikom Komisije. Pri njegovem delu sodeluje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

3.   Evropski svet se sestane dvakrat v vsakem polletju na sklic svojega predsednika. Glede na dnevni red, lahko člani Evropskega sveta sklenejo, da vsakemu od njih pri delu pomaga minister, predsedniku Komisije pa član Komisije. Če razmere tako zahtevajo, predsednik skliče izredno zasedanje Evropskega sveta.

4.   Evropski svet odloča soglasno, razen če Pogodbi ne določata drugače.

5.   Evropski svet izvoli svojega predsednika s kvalificirano večino za dobo dveh let in pol, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. V primeru njegove zadržanosti ali hude kršitve ga Evropski svet po istem postopku razreši.

6.   Predsednik Evropskega sveta:

(a)

predseduje Evropskemu svetu in vodi njegovo delo,

(b)

skrbi za pripravo in kontinuiteto dela Evropskega sveta v sodelovanju s predsednikom Komisije in na podlagi dela Sveta za splošne zadeve,

(c)

si prizadeva za krepitev povezanosti in soglasja v Evropskem svetu,

(d)

po vsakem zasedanju Evropskega sveta Evropskemu parlamentu predloži poročilo.

V zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, predsednik Evropskega sveta na svoji ravni in v tej vlogi predstavlja Unijo navzven, ne da bi to posegalo v pooblastila visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Predsednik Evropskega sveta ne sme imeti nacionalnega mandata.“

17)

Vstavi se člen 9c:

„Člen 9c

1.   Svet skupaj z Evropskim parlamentom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo oblikovanja politike in usklajevanja v skladu s Pogodbama.

2.   Svet sestavlja po en predstavnik vsake države članice na ministrski ravni, pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade države članice, ki jo predstavlja, in za izvrševanje glasovalne pravice.

3.   Svet odloča s kvalificirano večino, če Pogodbi ne določata drugače.

4.   Od 1. novembra 2014 je kvalificirana večina najmanj 55 % članov Sveta, ki jo tvori najmanj petnajst članov in ki predstavljajo države članice, ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva Unije.

Za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, so potrebni najmanj štirje člani Sveta, sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena.

Druge podrobnosti glasovanja s kvalificirano večino so določene v členu 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

5.   Prehodne določbe o opredelitvi kvalificirane večine, ki se uporabljajo do 31. oktobra 2014, in prehodne določbe, ki se bodo uporabljale med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 so vključene v Protokol o prehodnih določbah.

6.   Svet zaseda v različnih sestavah, katerih seznam se sprejme v skladu s členom 201b Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Svet za splošne zadeve skrbi za doslednost dela različnih sestav Sveta. Skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Komisijo skrbi za pripravo zasedanj Evropskega sveta in nadaljnje ukrepanje.

Svet za zunanje zadeve v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta oblikuje zunanje delovanje Unije in zagotavlja doslednost ukrepanja Unije.

7.   Za pripravo dela Sveta je odgovoren Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic.

8.   Svet zaseda javno, ko odloča in glasuje o osnutku zakonodajnega akta. V ta namen ima vsako zasedanje Sveta dva dela, del namenjen razpravi o zakonodajnih aktih Unije in del namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne.

9.   Sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve, predsedujejo predstavniki držav članic v Svetu po načelu enakopravne rotacije pod pogoji, določenimi v skladu s členom 201b Pogodbe o delovanju Evropske unije.“

18)

Vstavi se člen 9d:

„Člen 9d

1.   Komisija spodbuja splošni interes Unije in v ta namen sprejema ustrezne pobude. Skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi. Skrbi za uporabo prava Unije pod nadzorom Sodišča Evropske unije. Izvršuje proračun in upravlja programe. V skladu s Pogodbama opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo. Razen pri skupni zunanji in varnostni politiki in v drugih primerih, predvidenih v Pogodbah, zagotavlja zastopanje Unije navzven. Daje pobude za letno in večletno načrtovanje Unije z namenom doseči med-institucionalne sporazume.

2.   Če Pogodbi ne določata drugače, se lahko zakonodajni akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Drugi akti se sprejemajo na predlog Komisije, če je to predvideno v Pogodbah.

3.   Mandat Komisije je pet let.

Člani Komisije so izbrani na podlagi svoje splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo, med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna.

Komisija je pri izvrševanju svojih obveznosti popolnoma neodvisna. Brez poseganja v člen 9e(2) člani Komisije ne smejo zahtevati niti sprejemati navodil od posameznih vlad, institucij, organov, uradov ali agencij. Vzdržijo se vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovo funkcijo ali opravljanjem njihovih nalog.

4.   Komisijo, imenovano med dnem začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in 31. oktobrom 2014, sestavlja po en državljan vsake države članice, vključno z njenim predsednikom in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je eden od njenih podpredsednikov.

5.   Od 1. novembra 2014 število članov Komisije skupaj z njenim predsednikom in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ustreza dvema tretjinama števila držav članic, razen če Evropski svet soglasno ne odloči o spremembi tega števila.

Člani Komisije so izbrani med državljani držav članic po sistemu popolnoma enakopravne rotacije med državami članicami, s čimer se izrazi demografski in geografski razpon celote držav članic. Ta sistem soglasno vzpostavi Evropski svet v skladu s členom 211a Pogodbe o delovanju Evropske unije.

6.   Predsednik Komisije:

(a)

določa smernice, po katerih Komisija opravlja svoje naloge,

(b)

odloča o notranji organizaciji Komisije, s čimer zagotavlja, da deluje usklajeno, učinkovito in kot kolegij,

(c)

imenuje podpredsednike med člani Komisije, razen visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Član Komisije odstopi na zahtevo predsednika. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko na zahtevo predsednika odstopi v skladu s postopkom iz člena 9e(1).

7.   Ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih Evropski svet s kvalificirano večino Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Komisije. Evropski parlament izvoli tega kandidata z večino svojih članov. Če ta kandidat ne dobi zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga Evropski parlament izvoli po istem postopku.

Svet v medsebojnem soglasju z izvoljenim predsednikom sprejme seznam drugih oseb, ki jih predlaga v imenovanje za člane Komisije. Osebe so izbrane na podlagi predlogov držav članic v skladu z merili iz drugega pododstavka odstavka 3 in drugega pododstavka odstavka 5.

Predsednika, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in druge člane Komisije kot kolegij z glasovanjem potrdi Evropski parlament. Na podlagi te potrditve Evropski svet s kvalificirano večino imenuje Komisijo.

8.   Komisija je kot kolegij odgovorna Evropskemu parlamentu. Evropski parlament lahko v skladu s členom 201 Pogodbe o delovanju Evropske unije glasuje o predlogu nezaupnice Komisiji. Če je nezaupnica izglasovana, člani Komisije kolektivno odstopijo, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pa odstopi s funkcije, ki jo opravlja v Komisiji.“

19)

Vstavi se nov člen 9e:

„Člen 9e

1.   Evropski svet imenuje visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko s kvalificirano večino in s soglasjem predsednika Komisije. Evropski svet lahko zaključi njegov mandat po enakem postopku.

2.   Visoki predstavnik vodi skupno zunanjo in varnostno politiko Unije. S svojimi predlogi prispeva k oblikovanju te politike in jo izvaja po pooblastilu Sveta. Enako velja za skupno varnostno in obrambno politiko.

3.   Visoki predstavnik predseduje Svetu za zunanje zadeve.

4.   Visoki predstavnik je eden od podpredsednikov Komisije. Skrbi za doslednost zunanjega delovanja Unije. V Komisiji je odgovoren za njene obveznosti na področju zunanjih odnosov in za usklajevanje drugih vidikov zunanjega delovanja Unije. Pri izvajanju teh obveznosti v Komisiji, in izključno glede teh obveznosti, visoki predstavnik upošteva postopke, ki urejajo delovanje Komisije, kolikor je to združljivo z odstavkoma 2 in 3.“

20)

Vstavi se člen 9f:

„Člen 9f

1.   Sodišče Evropske unije sestavljajo Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča. Zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb.

Države članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.

2.   Sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake države članice. Sodišču pomagajo generalni pravobranilci.

Splošno sodišče ima najmanj po enega sodnika iz vsake države članice.

Sodniki in generalni pravobranilci Sodišča ter sodniki Splošnega sodišča se izberejo med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje iz členov 223 in 224 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Vlade držav članic jih v medsebojnem soglasju imenujejo za dobo šestih let. Sodniki in generalni pravobranilci, ki jim mandat poteče, so lahko ponovno imenovani.

3.   Sodišče Evropske unije v skladu z določbami Pogodb:

(a)

odloča o tožbah, ki jih vloži država članica, institucija, fizična ali pravna oseba;

(b)

na predlog nacionalnih sodišč predhodno odloča o vprašanjih glede razlage prava Unije ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejele institucije;

(c)

odloča o drugih zadevah, predvidenih v Pogodbah.“

21)

Določbe naslova IV so vključene v Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, kakor je bila spremenjena.

OKREPLJENO SODELOVANJE

22)

Naslov IV povzema poimenovanje naslova VII, „DOLOČBE O OKREPLJENEM SODELOVANJU“, členi 27a do 27e, členi 40 do 40b in členi 43 do 45 pa se nadomestijo z naslednjim členom 10, ki prav tako nadomesti člene 11 in 11a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Te iste člene prav tako nadomestijo členi 280a do 280i Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je to navedeno tudi v členu 2, točka 278) te pogodbe:

„Člen 10

1.   Države članice, ki želijo med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področjih, ki niso v izključni pristojnosti Unije, lahko v mejah in v skladu s postopki ter pod pogoji, določenimi v tem členu in v členih 280a do 280i Pogodbe o delovanju Evropske unije, uporabijo njene institucije in izvajajo te pristojnosti ob uporabi ustreznih določb Pogodb.

Okrepljeno sodelovanje je namenjeno uresničevanju ciljev Unije, zaščiti njenih interesov in krepitvi njenih integracijskih procesov. V skladu s členom 280c Pogodbe o delovanju Evropske unije se lahko vsaka država članica kadar koli vključi v to sodelovanje.

2.   Svet sprejme sklep, s katerim odobri okrepljeno sodelovanje kot zadnje sredstvo, če ugotovi, da Unija kot celota ne more doseči ciljev takega sodelovanja v razumnem roku, in če se sodelovanja udeleži najmanj devet držav članic. Svet odloča v skladu s postopkom, določenim v členu 280d Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.   Vsi člani Sveta lahko sodelujejo pri njegovih razpravah, glasujejo pa samo tisti člani Sveta, ki predstavljajo države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju. Podrobnosti glasovanja so določene v členu 280e Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.   Akti, sprejeti v okviru okrepljenega sodelovanja, so zavezujoči samo za udeležene države članice. Niso del pravnega reda, ki ga morajo sprejeti države kandidatke za pristop k Uniji.“

23)

Poimenovanje naslova V se nadomesti z naslednjim: „SPLOŠNE DOLOČBE O ZUNANJEM DELOVANJU UNIJE IN POSEBNE DOLOČBE O SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI“.

SPLOŠNE DOLOČBE O ZUNANJEM DELOVANJU

24)

Vstavi se poglavje 1 in člena 10a in 10b:

„POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE O ZUNANJEM DELOVANJU UNIJE

Člen 10a

1.   Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

Unija si prizadeva razvijati odnose in graditi partnerstvo s tretjimi državami in mednarodnimi, regionalnimi ali svetovnimi organizacijami, ki z njo delijo načela iz prvega pododstavka. Zavzema se za večstranske rešitve skupnih problemov, zlasti v okviru Združenih narodov.

2.   Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za:

(a)

zaščito svojih vrednot, temeljnih interesov, varnosti, neodvisnosti in celovitosti;

(b)

utrjevanje in podporo demokracije, pravne države, človekovih pravic in načel mednarodnega prava;

(c)

ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti v skladu s cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov, z načeli Helsinške sklepne listine ter cilji Pariške listine, tudi s tistimi, ki se nanašajo na zunanje meje;

(d)

pospeševanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s prednostnim ciljem izkoreninjenja revščine;

(e)

spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini;

(f)

pomoč pri oblikovanju mednarodnih ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja in trajnostnega gospodarjenja s svetovnimi naravnimi viri, da se zagotovi trajnostni razvoj;

(g)

pomoč prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih je povzročil človek, in

(h)

podpiranje mednarodne ureditve, ki temelji na okrepljenem večstranskem sodelovanju in odgovorni svetovni politiki.

3.   Unija pri oblikovanju in izvajanju svojih zunanjih dejavnosti na različnih področjih iz tega naslova in iz petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zunanjih vidikov svojih drugih politik spoštuje načela in uresničuje cilje iz odstavkov 1 in 2.

Unija skrbi za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami. Svet in Komisija, ki jima pomaga visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zagotavljata to usklajenost in v ta namen sodelujeta.

Člen 10b

1.   Evropski svet določa strateške interese in cilje Unije na podlagi načel in ciljev iz člena 10a.

Sklepi Evropskega sveta o strateških interesih in ciljih Unije se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko ter na druga področja zunanjega delovanja Unije. Zadevajo lahko odnose Unije s posamezno državo ali regijo, lahko pa so tudi tematsko usmerjeni. Določijo se njihovo trajanje in sredstva, ki jih dajo na razpolago Unija in države članice.

Evropski svet odloča soglasno na priporočilo Sveta, ki ga ta sprejme v skladu z ureditvijo za vsako področje. Sklepi Evropskega sveta se izvajajo v skladu s postopki iz Pogodb.

2.   Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisija lahko Svetu predložita skupne predloge, prvi s področja skupne zunanje in varnostne politike, druga pa s preostalih področij zunanjega delovanja.“

SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA

25)

Vstavita se naslednja naslova:

26)

Vstavi se nov člen 10c:

„Člen 10c

Delovanje Unije na mednarodni ravni v smislu tega poglavja temelji na načelih in uresničuje cilje ter je v skladu s splošnimi določbami iz poglavja 1.“

27)

Člen 11 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjima odstavkoma:

„1.   Pristojnost Unije na področju skupne zunanje in varnostne politike zajema vsa področja zunanje politike in vsa vprašanja, ki so povezana z varnostjo Unije, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki lahko vodi do skupne obrambe.

Za skupno zunanjo in varnostno politiko veljajo posebna pravila in postopki. Če v Pogodbah ni določeno drugače, jo opredeljujeta in izvajata Evropski svet in Svet, ki odločata soglasno. Sprejemanje zakonodajnih aktov je izključeno. Skupno zunanjo in varnostno politiko izvajajo visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice v skladu s Pogodbama. Posebna vloga Evropskega parlamenta in Komisije na tem področju je opredeljena v Pogodbah. Sodišče Evropske unije ni pristojno za te določbe, razen za nadzor skladnosti s členom 25c te pogodbe ter za nadzor zakonitosti nekaterih sklepov iz drugega odstavka člena 240a Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.   Unija v okviru načel in ciljev svojega zunanjega delovanja vodi, določa in izvaja skupno zunanjo in varnostno politiko, ki temelji na razvoju medsebojne politične solidarnosti držav članic, opredelitvi vprašanj splošnega pomena in doseganju vse bolj skladnega ukrepanja držav članic.“;

(b)

odstavek 2, ki postane odstavek 3, se spremeni na naslednji način:

(i)

na koncu prvega pododstavka se doda naslednje besedilo:

„… ter upoštevajo delovanje Unije na tem področju.“;

(ii)

tretji pododstavek se nadomesti z besedilom „Svet in visoki predstavnik skrbita za spoštovanje teh načel.“

28)

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Unija vodi skupno zunanjo in varnostno politiko z:

(a)

določitvijo splošnih smernic;

(b)

sprejemanjem sklepov o določitvi:

(i)

ukrepov, ki naj jih izvaja Unija;

(ii)

stališč, ki naj jih sprejme Unija;

(iii)

podrobnosti izvajanja sklepov iz točk (i) in (ii);

in

(c)

krepitvijo rednega sodelovanja med državami članicami pri vodenju njihove politike.“

29)

Člen 13 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se besedilo „... določi načela in splošne smernice ...“ nadomesti z besedilom „... opredeli strateške interese Unije ter določi cilje in splošne smernice ...“, doda se stavek „Sprejema potrebne sklepe.“; doda se tudi naslednji pododstavek:

„Če tako zahteva mednarodni razvoj dogodkov, predsednik Evropskega sveta skliče izredno zasedanje Evropskega sveta za določitev strateških usmeritev politike Unije glede tega razvoja.“;

(b)

odstavek 2 se črta, odstavek 3 pa postane odstavek 2. Prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Svet oblikuje skupno zunanjo in varnostno politiko in sprejema sklepe, potrebne za določitev in izvajanje te politike na podlagi splošnih smernic in strateških usmeritev, ki jih določi Evropski svet.“ Drugi pododstavek se črta. V tretjem pododstavku, ki postane drugi pododstavek, se beseda „... zagotavlja ...“ nadomesti z besedilom „... in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko skrbita za...“;

(c)

doda se nov odstavek:

„3.   Visoki predstavnik in države članice izvajajo skupno zunanjo in varnostno politiko z uporabo nacionalnih sredstev in sredstev Unije.“

30)

Vstavi se nov člen 13a:

„Člen 13a

1.   Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki predseduje Svetu za zunanje zadeve, s svojimi predlogi prispeva k oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike in zagotavlja izvajanje sklepov, ki sta jih sprejela Evropski svet in Svet.

2.   Visoki predstavnik zastopa Unijo v zadevah, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko. V imenu Unije vodi politični dialog s tretjimi stranmi in izraža stališča Unije v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah.

3.   Visokemu predstavniku pri izpolnjevanju njegovih nalog pomaga Evropska služba za zunanje delovanje. Ta služba opravlja svoje delo v sodelovanju z diplomatskimi službami držav članic in jo sestavljajo uradniki iz ustreznih oddelkov generalnega sekretariata Sveta in Komisije ter napoteno osebje iz nacionalnih diplomatskih služb. Sklep Sveta določa organizacijo in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje. Svet odloča na predlog visokega predstavnika po posvetovanju z Evropskim parlamentom in po odobritvi Komisije.“

31)

Člen 14 se spremeni na naslednji način:

(a)

v celotnem besedilu člena se besedi „skupni ukrepi“ nadomestita z besedo „sklepi“ v ustreznem sklonu in v odstavku 1 se prva dva stavka nadomestita z naslednjim: „Kadar mednarodni položaj zahteva operativno ukrepanje Unije, Svet sprejme potrebne sklepe.“;

(b)

odstavek 2 postane drugi pododstavek odstavka 1, odstavki ki sledijo pa se ustrezno oštevilčijo. V prvem stavku se besedilo „... skupnih ukrepov“ nadomesti s „... sklepa“, za besedo „cilje“ pa se doda „tega sklepa“. Zadnji stavek se črta;

(c)

v odstavku 3, ki je postal odstavek 2, se besedilo „Skupni ukrepi ...“ nadomesti z besedilom „... Sklepi iz odstavka 1 ...“;

(d)

odstavek 4 se črta, odstavki, ki sledijo, se ustrezno preštevilčijo;

(e)

v odstavku 5, ki postane odstavek 3, se v prvem stavku besedilo „... skladno s skupnim ukrepanjem, se to sporoči dovolj zgodaj, da se omogoči ...“ nadomesti z besedilom „... skladno s sklepom iz odstavka 1, zadevna država članica to sporoči dovolj zgodaj, da se omogoči ...“;

(f)

v odstavku 6, ki postane odstavek 4, se v prvem stavku besedilo „... če Svet o tem ni sprejel nobene odločitve“ nadomesti z besedilom „... če Svet ni revidiral sklepa iz odstavka 1“, besedilo „... skupnega ukrepanja“ pa se nadomesti s „... tega sklepa“;

(g)

v odstavku 7, ki postane odstavek 5, se v prvem stavku besedilo „skupnih ukrepov“ nadomesti z besedilom „sklepa iz tega člena“ in v drugem stavku besedilo „skupnega ukrepanja“ z besedilom „sklepa iz odstavka 1“.

32)

Na začetku člena 15 se besedilo „Svet sprejema skupna stališča. V skupnih stališčih je opredeljen ...“ nadomesti z besedilom „Svet sprejema sklepe, ki opredeljujejo ...“, zadnji besedi „skupnimi stališči“ pa se nadomestita s „stališči Unije“.

33)

Vstavi se člen 15a, ki povzema besedilo člena 22, z naslednjimi spremembami:

(a)

v odstavku 1 se besedilo „Države članice ali Komisija lahko na Svet naslovijo ...“ nadomesti z besedilom „Države članice, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ali visoki predstavnik s podporo Komisije lahko na Svet naslovijo ...“, besedilo „... predložijo svoje predloge ...“ pa se nadomesti z besedilom „... predložijo svoje pobude ali predloge ...“;

(b)

v odstavku 2 se beseda „predsedstvo“ nadomesti z besedama „visoki predstavnik“, besedilo „ali na zahtevo Komisije ali države članice“ pa se nadomesti z besedilom „ali na zahtevo države članice“.

34)

Vstavi se člen 15b, ki povzema besedilo člena 23 z naslednjimi spremembami:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom: „Sklepe iz tega poglavja sprejemata Evropski svet in Svet soglasno, razen če to poglavje ne določa drugače. Sprejemanje zakonodajnih aktov je izključeno.“; zadnji stavek drugega pododstavka se nadomesti z naslednjim besedilom: „Če člani Sveta, ki so se tako vzdržali, predstavljajo najmanj tretjino držav članic, ki imajo skupaj najmanj tretjino prebivalstva Unije, sklep ni sprejet.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni na naslednji način:

(i)

prva alinea se nadomesti z naslednjima alineama:

„—

pri sprejemanju sklepa o določitvi ukrepov ali stališč Unije na podlagi sklepa Evropskega sveta o strateških interesih in ciljih Unije iz člena 10b(1);

pri sprejemanju sklepa o določitvi ukrepov ali stališč Unije na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki ga je predložil na posebno zahtevo, ki mu jo je Evropski svet dal na lastno pobudo ali pobudo visokega predstavnika;“

(ii)

v drugi alinei, ki postane tretja alinea, se besedilo „... skupnega ukrepa ali skupnega stališča,“ nadomesti z besedilom „... sklepa o določitvi ukrepov ali stališč Unije,“;

(iii)

v drugem pododstavku se v prvem stavku beseda „pomembnih“ nadomesti z „bistvenih“; zadnji stavek se nadomesti z naslednjim: „Visoki predstavnik v tesnem posvetovanju z zadevno državo članico poišče zanjo sprejemljivo rešitev. Če mu to ne uspe, lahko Svet s kvalificirano večino zahteva predložitev zadeve Evropskemu svetu, da ta o njej soglasno sprejme sklep.“;

(iv)

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim novim odstavkom 3, zadnji pododstavek postane odstavek 4, odstavek 3 pa postane odstavek 5:

„3.   Evropski svet lahko soglasno sprejme sklep, ki določa, da Svet odloča s kvalificirano večino v primerih; ki niso navedeni v odstavku 2.“;

(c)

v odstavku, ki postane odstavek 4, se besedilo „Ta odstavek se ne uporablja ...“ nadomesti z besedilom „Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata ...“.

35)

Člen 16 se spremeni se na naslednji način:

(a)

besedilo „... medsebojno obveščajo in ...“ se črta, beseda „Sveta“ se nadomesti z „Evropskega sveta in Sveta“, besedilo „... da bi z usklajenim in konvergentnim delovanjem zagotovile čim bolj učinkovito uveljavljanje vpliva Unije“ pa se nadomesti z besedilom „... da bi določile skupen pristop“;

(b)

za prvim stavkom se doda naslednje besedilo: „Pred ukrepanjem na mednarodni ravni ali prevzemom obveznosti, ki bi lahko vplivala na interese Unije, se države članice med seboj posvetujejo v okviru Evropskega sveta ali Sveta. Države članice z uskladitvijo ukrepanja omogočajo, da lahko Unija uveljavi svoje interese in vrednote na mednarodni ravni. Države članice so medsebojno solidarne.“;

(c)

dodata se naslednja dva pododstavka:

„Kadar Evropski svet ali Svet določi skupni pristop Unije v smislu prvega pododstavka, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in ministri za zunanje zadeve držav članic usklajujejo svoje dejavnosti v okviru Sveta.

Diplomatska predstavništva držav članic in delegacije Unije v tretjih državah in pri mednarodnih organizacijah sodelujejo in prispevajo k oblikovanju in izvajanju skupnega pristopa.“

36)

Besedilo člena 17 postane člen 28a in se spremeni kakor je opisano v točki 49.

37)

Člen 18 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavki 1 do 4 se črtajo;

(b)

v odstavku 5, ki ni več oštevilčen, se besedilo „..., kadar meni, da je to potrebno, ...“ nadomesti z besedilom „... na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ...“, na koncu pa se doda naslednji stavek: „Posebni predstavnik opravlja svoje naloge pod vodstvom visokega predstavnika.“

38)

Člen 19 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se v prvem in drugem pododstavku besedilo „... skupna stališča“ nadomesti s „... stališča Unije“, na koncu prvega pododstavka pa se doda naslednji stavek: „Tako usklajevanje organizira visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni na naslednji način:

(i)

v prvem pododstavku se besedilo „Brez poseganja v odstavek 1 in člen 14(3)“ nadomesti z besedilom „V skladu s členom 11(3)“, za besedo „slednje“ pa se vstavi besedilo „in visokega predstavnika“;

(ii)

v drugem pododstavku se v prvem stavku za besedilom „... druge države članice“ vstavi besedilo „in visokega predstavnika“; v drugem stavku se črta beseda „stalne“;

(iii)

doda se nov tretji pododstavek:

„Kadar Unija sprejme stališče do zadeve, ki je na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov, države članice, ki so v Varnostnem svetu, zahtevajo, da se visoki predstavnik zaprosi, naj predstavi stališče Unije.“

39)

Člen 20 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se besedilo „delegacije Komisije“ nadomesti z „delegacije Unije“, besedilo „... skupna stališča in skupni ukrepi, ki jih sprejme Svet“ pa se nadomesti z besedilom „... in izvajajo sklepi o določitvi stališč in ukrepov Unije, sprejeti na podlagi tega poglavja“;

(b)

v drugem pododstavku se besedilo „... informacij, s pripravo skupnih ocen“ nadomesti z besedilom „... informacij in s pripravo skupnih ocen.“, črta se del stavka „... in prispevanjem k izvajanju določb iz člena 20 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.“;

(c)

doda se nov pododstavek:

„Prispevajo k uresničevanju pravic državljanov Unije do zaščite na ozemlju tretjih držav iz člena 17(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije in ukrepov, sprejetih v skladu s členom 20 navedene pogodbe.“

40)

Člen 21 se spremeni na naslednji način:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko se redno posvetuje z Evropskim parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike in ga obveščati o razvoju teh politik. Skrbi, da se mnenja Evropskega parlamenta ustrezno upoštevajo. Pri obveščanju Evropskega parlamenta lahko so sodelujejo posebni predstavniki.“;

(b)

v drugem pododstavku se v prvem stavku za besedo „Svetu“ vstavi besedilo „in visokemu predstavniku“, besedilo „Vsako leto“, se nadomesti z „Dvakrat na leto“, na koncu pa se vstavi besedilo „vključno s skupno varnostno in obrambno politiko“.

41)

Besedilo člena 22 postane člen 15a; spremeni se, kakor je navedeno v točki 33.

42)

Besedilo člena 23 postane člen 15b; spremeni se, kakor je navedeno v točki 34.

43)

Člen 24, se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Unija lahko z eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami sklepa sporazume na področjih iz tega poglavja.“

44)

Člen 25 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se v prvem stavku sklicevanje na Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti nadomesti s sklicevanjem na Pogodbo o delovanju Evropske unije, za besedilom „... na njegovo zahtevo“ se vstavi besedilo „…, na zahtevo visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko“; v drugem stavku se besedilo „... ne da bi to posegalo v pristojnosti predsedstva in Komisije“ nadomesti z besedilom „ne da bi to posegalo v pristojnosti visokega predstavnika“;

(b)

besedilo drugega pododstavka se nadomesti z naslednjim: „Politični in varnostni odbor na področju uporabe tega poglavja v okviru odgovornosti Sveta in visokega predstavnika izvaja politični nadzor in strateško vodi operacije za krizno upravljanje iz člena 28b.“;

(c)

v tretjem pododstavku se črtajo besede „, ne da bi posegal v člen 47“.

45)

Člena 26 in 27 se razveljavita. Vstavita se člena 25a in 25b, pri čemer člen 25b nadomesti člen 47:

„Člen 25a

V skladu s členom 16b Pogodbe o delovanju Evropske unije in z odstopanjem od odstavka 2 navedenega člena Svet sprejme sklep o določitvi pravil o varstvu fizičnih oseb, ko države članice obdelujejo osebne podatke pri opravljanju dejavnosti s področja uporabe tega poglavja, in o prostem pretoku takih podatkov. Upoštevanje teh pravil nadzirajo neodvisni organi.

Člen 25b

Izvajanje skupne zunanje in varnostne politike ne vpliva na uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti Unije iz členov 2b do 2e Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Prav tako izvajanje politik iz navedenih členov ne vpliva na uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti Unije iz tega poglavja.“

46)

Členi 27a do 27e o okrepljenem sodelovanju se nadomestijo s členom 10 v skladu s točko 22.

47)

Člen 28 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavek 1 se črta, odstavki, ki sledijo, se ustrezno preštevilčijo; besedilo „Evropskih skupnosti“ se povsod v členu nadomesti z „Unije“;

(b)

v odstavku 2, ki postane odstavek 1, se besedilo „... določb o področjih iz tega naslova“ nadomesti z besedilom „... izvajanja tega poglavja“;

(c)

v odstavku 3, ki postane odstavek 2, se v prvem pododstavku besedilo „... izvajanja teh določb“ nadomesti z besedilom „... izvajanja tega poglavja“;

(d)

doda se nov odstavek 3, odstavek 4 pa se črta:

„3.   Svet sprejme sklep o določitvi posebnih postopkov za zagotovitev hitrega dostopa do odobrenih sredstev iz proračuna Unije za nujno financiranje pobud v okviru skupne zunanje in varnostne politike, predvsem za pripravljalne dejavnosti za misijo iz prvega odstavka člena 28a in iz člena 28b. Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Pripravljalne dejavnosti za misijo iz prvega odstavka člena 28a in iz člena 28b, ki se ne krijejo iz proračuna Unije, se financirajo iz zagonskega sklada, v katerem so prispevki držav članic.

Svet s kvalificirano večino na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sprejme sklepe o določitvi:

(a)

postopkov za ustanovitev in financiranje zagonskega sklada, zlasti zneskov, ki se prispevajo v sklad;

(b)

postopkov za upravljanje zagonskega sklada;

(c)

postopkov finančnega nadzora.

Kadar misija, načrtovana po prvem odstavku člena 28a in členu 28b, ne more biti financirana iz proračuna Unije, Svet visokega predstavnika pooblasti za uporabo sredstev iz sklada. Visoki predstavnik Svetu poroča o izvajanju tega pooblastila.“

SKUPNA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA

48)

Vstavi se naslednji nov oddelek 2:

49)

Vstavi se člen 28a, ki povzema besedilo člena 17 z naslednjimi spremembami:

(a)

vstavi se nov odstavek 1, odstavek, ki sledi, postane odstavek 2:

„1.   Skupna varnostna in obrambna politika je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike. Uniji zagotavlja operativno sposobnost, oprto na civilna in vojaška sredstva. Unija jih lahko uporablja pri misijah zunaj svojih meja za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov. Za izvajanje teh misij se uporabijo zmogljivosti, ki jih zagotovijo države članice.“;

(b)

odstavek 1, ki postane odstavek 2, se spremeni na naslednji način:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„2.   Skupna varnostna in obrambna politika vključuje postopno oblikovanje skupne obrambne politike Unije. Ta vodi do skupne obrambe, če Evropski svet soglasno tako odloči. V tem primeru državam članicam priporoči sprejetje takšne odločitve v skladu z njihovimi ustavnimi pravili.“;

(ii)

v drugem pododstavku se besedilo „v skladu s tem členom“ nadomesti z besedilom „v skladu s tem oddelkom“;

(iii)

tretji pododstavek se črta;

(c)

Sedanji odstavki 2, 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjimi odstavki 3 do 7:

„3.   Države članice dajo Uniji na razpolago civilne in vojaške zmogljivosti za izvajanje skupne varnostne in obrambne politike za uresničevanje ciljev, ki jih opredeli Svet. Države članice, ki med seboj ustanovijo večnacionalne sile, lahko te sile dajo na razpolago tudi za skupno varnostno in obrambno politiko.

Države članice si prizadevajo za postopno izboljšanje svojih vojaških zmogljivosti. Agencija za področje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oborožitve (v nadaljnjem besedilu ‚Evropska obrambna agencija‘) ugotavlja operativne potrebe, spodbuja ukrepe za njihovo izpolnjevanje, prispeva k določanju in po potrebi izvajanju vseh ukrepov, ki so potrebni za krepitev industrijskih in tehnoloških temeljev obrambnega sektorja, sodeluje pri določanju evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja ter pomaga Svetu pri ocenjevanju izboljšanja vojaških zmogljivosti.

4.   Sklepe o skupni varnostni in obrambni politiki, vključno s tistimi o uvedbi misije po tem členu, sprejme Svet soglasno na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ali na pobudo države članice. Visoki predstavnik lahko predlaga uporabo nacionalnih sredstev kakor tudi instrumentov Unije, po potrebi skupaj s Komisijo.

5.   Svet lahko za ohranitev vrednot Unije in v korist njenih interesov izvedbo misije v okviru Unije zaupa skupini držav članic. Izvajanje take misije ureja člen 28c.

6.   Države članice, ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjujejo višja merila in so sprejele večje medsebojne obveznosti na tem področju v zvezi z najzahtevnejšimi misijami, vzpostavijo stalno strukturno sodelovanje v okviru Unije. Takšno sodelovanje ureja člen 28e. To sodelovanje ne vpliva na določbe člena 28b.

7.   V primeru oboroženega napada na ozemlje države članice, ji morajo druge države članice v skladu z 51. členom Ustanovne listine Združenih narodov zagotoviti pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. To ne vpliva na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.

Obveznosti in sodelovanje na tem področju so skladni z obveznostmi v Organizaciji Severnoatlantske pogodbe, ki za njene države članice ostaja temelj njihove kolektivne obrambe in okvir za njeno izvajanje.“

50)

Vstavijo se novi členi 28b do 28e:

„Člen 28b

1.   Misije iz prvega odstavka člena 28a, pri katerih lahko Unija uporabi civilna in vojaška sredstva, vključujejo skupne operacije razoroževanja, humanitarne in reševalne misije, vojaško svetovanje in pomoč, misije za preprečevanje sporov in ohranjanje miru, bojne operacije za krizno upravljanje, vključno z vzpostavljanjem miru in pokonfliktno stabilizacijo. Vse te misije lahko prispevajo k boju proti terorizmu, skupaj s pomočjo tretjim državam v boju proti terorizmu na njihovih ozemljih.

2.   Svet sprejme sklepe v zvezi z misijami iz odstavka 1, s katerimi določi njihove cilje in obseg ter splošne pogoje za njihovo izvajanje. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pod nadzorom Sveta ter v tesnem sodelovanju in stalnem stiku s Političnim in varnostnim odborom skrbi za usklajevanje med civilnimi in vojaškimi vidiki takšnih ukrepov.

Člen 28c

1.   V okviru sklepov, sprejetih v skladu s členom 28b, lahko Svet izvedbo misije zaupa skupini držav članic, ki to želijo in imajo ustrezne zmogljivosti za takšno misijo. Te države članice se, v sodelovanju z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, med seboj dogovorijo glede vodenja misije.

2.   Države članice, ki sodelujejo pri izvajanju misije, na lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice o njenem poteku redno obveščajo Svet. Če ima izvajanje misije večje posledice ali zahteva spremembo cilja, obsega in pogojev misije, določenih v sklepih iz odstavka 1, te države nemudoma obvestijo Svet. V takih primerih Svet sprejme potrebne sklepe.

Člen 28d

1.   Naloge Evropske obrambne agencije iz člena 28a(3), ki je podrejena Svetu, so:

(a)

sodelovati pri ugotavljanju ciljev držav članic glede njihovih vojaških zmogljivosti in pri oceni izpolnjevanja obveznosti, ki so jih države članice prevzele v zvezi s temi zmogljivostmi;

(b)

spodbujati usklajevanje operativnih potreb in sprejetje učinkovitih in združljivih postopkov naročanja;

(c)

predlagati večstranske projekte za izpolnjevanje ciljev glede vojaških zmogljivosti, zagotavljati usklajevanje programov, ki jih izvajajo države članice, in upravljanje posebnih programov sodelovanja;

(d)

podpirati raziskave na področju obrambne tehnologije ter usklajevati in načrtovati skupne raziskovalne dejavnosti in preučevati tehnične rešitve za prihodnje operativne potrebe;

(e)

prispevati k določanju, in po potrebi k izvajanju, vsakršnih koristnih ukrepov za krepitev industrijskih in tehnoloških temeljev obrambnega sektorja ter izboljšanju učinkovitosti vojaških odhodkov.

2.   V Evropski obrambni agenciji lahko sodelujejo vse države članice, ki to želijo. Svet s kvalificirano večino sprejme sklep o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Agencije. Sklep upošteva raven dejanskega sodelovanja pri dejavnostih Agencije. Znotraj Agencije se oblikujejo posebne skupine, v katerih sodelujejo države članice, ki izvajajo skupne projekte. Agencija izvaja svoje naloge po potrebi v povezavi s Komisijo.

Člen 28e

1.   Države članice, ki se želijo vključiti v stalno strukturno sodelovanje iz člena 28a(6), izpolnjujejo merila in so sprejele obveznosti o vojaških zmogljivostih iz Protokola o stalnem strukturnem sodelovanju, o svoji nameri uradno obvestijo Svet in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

2.   V treh mesecih po uradnem obvestilu iz odstavka 1 Svet sprejme sklep o stalnem strukturnem sodelovanju in sestavi seznam vključenih držav članic. Svet odloča s kvalificirano večino po posvetovanju z visokim predstavnikom.

3.   Država članica, ki se želi pozneje vključiti v stalno strukturno sodelovanje, o svoji nameri uradno obvesti Svet in visokega predstavnika.

Svet sprejme sklep o potrditvi sodelovanja države članice, ki izpolnjuje merila in prevzema obveznosti iz členov 1 in 2 Protokola o stalnem strukturnem sodelovanju. Svet odloča s kvalificirano večino po posvetovanju z visokim predstavnikom. Glasujejo le člani Sveta, ki predstavljajo vključene države članice.

Kvalificirana večina se določi v skladu s členom 205(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.   Če vključena država članica meril ne izpolnjuje več ali ni več sposobna izpolnjevati sprejetih obveznosti iz členov 1 in 2 Protokola o stalnem strukturnem sodelovanju, lahko Svet sprejme sklep o mirovanju sodelovanja zadevne države članice.

Svet odloča s kvalificirano večino. Glasujejo le člani Sveta, ki predstavljajo vključene države članice, z izjemo zadevne države članice.

Kvalificirana večina se določi v skladu s členom 205(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

5.   Vključena država članica, ki želi izstopiti iz stalnega strukturnega sodelovanja, o svoji odločitvi uradno obvesti Svet, ki se seznani s tem, da zadevna država članica vanj ni več vključena.

6.   Sklepi in priporočila Sveta, sprejeti v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, razen tistih iz odstavkov 2 do 5, se sprejmejo soglasno. Za namene tega odstavka soglasje pomeni samo glasove predstavnikov vključenih držav članic.“

51)

Členi 29 do 39 naslova VI o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah in o policijskem sodelovanju se nadomestijo z določbami poglavij 1, 4 in 5 naslova IV tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Kakor je navedeno v členu 2, točke 64), 67) in 68) te pogodbe, se člen 29 nadomesti s členom 61 Pogodbe o delovanju Evropske unije, člen 30 se nadomesti s členi 69f in 69g iste pogodbe in člen 31 se nadomesti s členi 69a, 69b in 69d omenjene pogodbe; člen 32 se nadomesti s členom 61e omenjene pogodbe in člen 36 se nadomesti s členom 61d. Poimenovanje naslova se črta, oštevilči pa se s številko naslova o končnih določbah.

52)

Členi 40 do 40b naslova VI in členi 43 do 45 naslova VII o okrepljenem sodelovanju se v skladu s točko 22 nadomestijo s členom 10, naslov VII pa se razveljavi.

53)

Člena 41 in 42 se razveljavita.

KONČNE DOLOČBE

54)

Naslov VIII o končnih določbah postane naslov VI; ta naslov in členi 48, 49 in 53 se spremenijo, kakor je navedeno v točkah 56, 57 in 61. Člen 47 se nadomesti s členom 25b, kakor je navedeno v točki 45, členi 46 do 50 pa se razveljavijo.

55)

Vstavi se nov člen 46a:

„Člen 46a

Unija je pravna oseba.“

56)

Člen 48 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 48

1.   Pogodbi se lahko spremenita po rednem postopku za spremembo Pogodb. Spremenita se lahko tudi po poenostavljenih postopkih za spremembo Pogodb.

2.   Vlada vsake države članice, Evropski parlament ali Komisija lahko Svetu predlagajo spremembo Pogodb. Namen teh predlogov je lahko med drugim povečati ali zmanjšati pristojnosti, ki so na Unijo prenesene s Pogodbama. Te predloge Svet predloži Evropskemu svetu in o njih uradno obvesti nacionalne parlamente.

3.   Če Evropski svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo z navadno večino sprejme sklep o preučitvi predlaganih sprememb, predsednik Evropskega sveta skliče Konvencijo predstavnikov nacionalnih parlamentov, voditeljev držav ali vlad držav članic, Evropskega parlamenta in Komisije. Pri institucionalnih spremembah na monetarnem področju se posvetuje tudi z Evropsko centralno banko. Konvencija preuči osnutke sprememb in s soglasjem sprejme priporočilo za konferenco predstavnikov vlad držav članic, kakor je predvidena v odstavku 4.

Evropski svet lahko po odobritvi Evropskega parlamenta z navadno večino odloči, da ne skliče Konvencije, če obseg predlaganih sprememb tega ne upravičuje. V tem primeru Evropski svet določi mandat konference predstavnikov vlad držav članic.

4.   Konferenco predstavnikov vlad držav članic skliče predsednik Sveta, da se v medsebojnem soglasju sporazumejo o spremembah te pogodbe.

Spremembe začnejo veljati, ko jih ratificirajo vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

5.   Če v dveh letih po podpisu Pogodbe, ki spreminja Pogodbi, štiri petine držav članic to pogodbo ratificira, ena ali več držav članic pa ima težave v postopku ratifikacije, zadevo obravnava Evropski svet.

6.   Vlada vsake države članice, Evropski parlament ali Komisija lahko Evropskemu svetu predloži spremembo vseh ali nekaterih določb tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije o notranjih politikah in ukrepih Unije.

Evropski svet lahko sprejme sklep o spremembi vseh ali nekaterih določb tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Evropski svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo, pri institucionalnih spremembah na monetarnem področju pa z Evropsko centralno banko. Ta sklep začne veljati šele, ko ga države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

S sklepom iz drugega pododstavka se ne smejo povečati pristojnosti, ki so na Unijo prenesene s Pogodbama.

7.   Kadar Svet v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ali naslovom V te pogodbe na določenem področju ali v določenem primeru odloča soglasno, lahko Evropski svet sprejme sklep, s katerim Svet pooblašča, da na tem področju ali v tem primeru lahko odloča s kvalificirano večino. Ta pododstavek se ne uporablja za sklepe o vojaških ali obrambnih zadevah.

Kadar Svet v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije sprejme zakonodajne akte po posebnem zakonodajnem postopku, lahko Evropski svet sprejme sklep, po katerem se ti zakonodajni akti lahko sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku.

Vsaka pobuda Evropskega sveta na podlagi prvega ali drugega pododstavka, se posreduje nacionalnim parlamentom. Če nacionalni parlament v šestih mesecih od dne takega posredovanja pobude izjavi, da temu nasprotuje, se sklep iz prvega ali drugega pododstavka ne sprejme. Če nasprotovanja ni, Evropski svet sklep lahko sprejme.

Za sprejetje sklepa iz prvega ali drugega pododstavka Evropski svet odloča soglasno po odobritvi Evropskega parlamenta, ki odloča z večino svojih članov.“

57)

Prvi pododstavek člena 49 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem stavku se besedilo „... spoštuje načela iz člena 6(1), lahko zaprosi ...“ nadomesti z besedilom „... spoštuje vrednote iz člena 1a in si prizadeva za njihovo spodbujanje, lahko zaprosi ...“;

(b)

v drugem stavku se besedilo „Prošnjo naslovi na Svet, ki o tem odloča soglasno ...“ nadomesti z besedilom „O tej prošnji se obvestijo Evropski parlament in nacionalni parlamenti. Država prosilka naslovi prošnjo na Svet, ki o tem odloča soglasno ...“, besedilo „prejemu privolitve“ se nadomesti z besedo „odobritvi“ in črta se beseda „absolutno“;

(c)

na koncu pododstavka se doda nov stavek: „Upoštevajo se merila za pristop, o katerih se je dogovoril Evropski svet.“

58)

Vstavi se nov člen 49a:

„Člen 49a

1.   Vsaka država članica se lahko v skladu s svojimi ustavnimi pravili odloči za izstop iz Unije.

2.   Država članica, ki se odloči izstopiti, o svoji nameri uradno obvesti Evropski svet. Na podlagi smernic, ki jih določi Evropski svet, se Unija pogaja in sklene s to državo sporazum o podrobnostih izstopa, ki upošteva okvir njenih prihodnjih odnosov z Unijo. Pogajanja o tem sporazumu potekajo v skladu s členom 188n(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Svet s kvalificirano večino po odobritvi Evropskega parlamenta sklene sporazum v imenu Unije.

3.   Pogodbi se za zadevno državo prenehata uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po uradnem obvestilu iz odstavka 2, razen če Evropski svet po dogovoru z zadevno državo članico soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša.

4.   Za namene odstavkov 2 in 3 član Evropskega sveta in Sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Svetu in v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju sklepov v tej zadevi.

Kvalificirana večina se določi v skladu s členom 205(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

5.   Če država, ki je izstopila iz Unije, zaprosi za ponoven pristop, prošnjo vloži po postopku iz člena 49.“

59)

Vstavi se člen 49b:

„Člen 49b

Protokoli in priloge so sestavni del Pogodb.“

60)

Vstavi se člen 49c:

„Člen 49c

1.   Pogodbi se uporabljata za Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

2.   Ozemeljska veljavnost Pogodb je določena v členu 311a Pogodbe o delovanju Evropske unije.“

61)

Člen 53 se spremeni se na naslednji način:

(a)

prvi pododstavek postane odstavek 1, seznam jezikov se dopolni z jeziki iz drugega pododstavka sedanjega člena 53 Pogodbe o Evropski uniji, drugi pododstavek pa se črta;

(b)

doda se nov pododstavek 2:

„2.   Ta pogodba se lahko prevede v druge jezike, ki jih določijo države članice, če ti v skladu z njihovim ustavnim redom uživajo status uradnega jezika na njihovem celotnem ozemlju ali delu tega ozemlja. Zadevne države članice zagotovijo overjeno kopijo takih prevodov in jo deponirajo v arhivu Sveta.“

Člen 2

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti se spremeni v skladu z določbami tega člena.

1)

Naslov Pogodbe se nadomesti z naslovom „Pogodba o delovanju Evropske unije“.

A.   HORIZONTALNE SPREMEMBE

2)

Povsod v Pogodbi se:

(a)

beseda „Skupnost“ ali besedi „Evropska skupnost“ v vseh sklonih nadomestita z „Unija“ v ustreznem sklonu, „Evropske skupnosti“ ali „EGS“ se v vseh sklonih pa se nadomesti z „Evropska unija“ v ustreznem sklonu, pridevnik „skupnosti“ se nadomesti z „Unije“ v ustreznem sklonu, razen v členu 299(6)(c), ki je postal člen 311a(5)(c). V prvem pododstavku člena 136 se prejšnja sprememba uporablja le za „Skupnost“;

(b)

besedi „ta pogodba“ v vseh sklonih nadomesti s „Pogodbi“ v ustreznem sklonu, ustrezni glagol in pridevniki so po potrebi v dvojini; ta točka se ne uporablja za tretji pododstavek člena 182 ter člena 312 in 313;

(c)

besede „Svet v skladu s postopkom iz člena 251“ ali „Svet ... v skladu s postopkom iz člena 251“ nadomestijo z besedami „Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku“ oziroma „Evropski parlament in Svet ... po rednem zakonodajnem postopku“, „postopek iz člena 251“ v vseh sklonih se nadomesti z „redni zakonodajni postopek“ v ustreznem sklonu, ustrezni glagol pa je po potrebi v dvojini;

(d)

črta se besedilo „s kvalificirano večino odloči“ in „s kvalificirano večino“;

(e)

„Svet v sestavi voditeljev držav ali vlad“ v vseh sklonih oziroma „Svet ... v sestavi voditeljev držav ali vlad“ v vseh sklonih nadomesti z „Evropski svet“ v ustreznem sklonu;

(f)

besede „institucije ali organi“ in „institucije in organi“ v vseh sklonih nadomesti z „institucije, organi, uradi ali agencije“ v ustreznem sklonu, razen v prvem pododstavku člena 193;

(g)

besedi „skupni trg“ v vseh sklonih nadomesti z „notranji trg“ v ustreznem sklonu;

(h)

beseda „eku“ v vseh sklonih in številih nadomesti z „euro“ v ustreznem sklonu in številu;

(i)

besede „države članice brez odstopanja“ v vseh sklonih nadomesti z „države članice, katerih valuta je euro“ v ustreznem sklonu;

(j)

okrajšava „ECB“ nadomesti z „Evropska centralna banka“ v ustreznem sklonu;

(k)

„Statut ESCB“ v vseh sklonih nadomesti s „Statut ESCB in ECB“ v ustreznem sklonu;

(l)

„odbor, predviden v členu 114“ in „odbor iz člena 114“ v vseh sklonih nadomestita z „Ekonomsko-finančni odbor“ v ustreznem sklonu;

(m)

„Statut Sodišča“ v vseh sklonih nadomesti s „Statut Sodišča Evropske unije“ v ustreznem sklonu;

(n)

„Sodišče prve stopnje“ v vseh sklonih nadomesti s „Splošno sodišče“ v ustreznem sklonu;

(o)

„sodni oddelek“ v vseh sklonih in številih nadomesti s „specializirano sodišče“ v ustreznem sklonu in številu, stavek pa se ustrezno slovnično prilagodi.

3)

V naslednjih členih se po besedi „Svet“ vstavi besedilo „po posebnem zakonodajnem postopku“, besedilo „na predlog Komisije“ pa se črta:

člen 13, ki je postal člen 16e(1)

člen 19(1)

člen 19(2)

drugi pododstavek člena 22

člen 93

člen 94, ki je postal člen 95

drugi pododstavek člena 104(14)

prvi pododstavek člena 175(2).

4)

V naslednjih členih se za besedo „Svet“ vstavi besedilo „z navadno večino“:

prvi pododstavek člena 130

prvi pododstavek člena 144

člen 208

člen 209

tretji stavek zadnjega pododstavka člena 213

člen 216

člen 284

5)

V naslednjih členih se besedilo „po posvetovanju z Evropskim parlamentom“ nadomesti z besedilom „po odobritvi Evropskega parlamenta“:

člen 13, ki je postal člen 16e(1)

drugi pododstavek člena 22

6)

V naslednjih členih se beseda „institucija“ v vseh sklonih in številih nadomesti z „institucija, organ, urad ali agencija“ v ustreznem sklonu in številu, pri čemer se stavek po potrebi ustrezno slovnično prilagodi:

drugi pododstavek člena 195(1)

drugi pododstavek člena 232

prvi pododstavek člena 233

člen 234(b)

člen 255(3), ki je postal tretji pododstavek člena 16a(3).

7)

V naslednjih členih se beseda „Sodišče“ (razen v besedni zvezi „Sodišče prve stopnje“) v vseh sklonih nadomesti s „Sodišče Evropske unije“ v ustreznem sklonu:

člen 83(2)(d)

drugi pododstavek člena 88(2)

člen 95, ki je postal člen 94(9)

člen 195(1)

šesti pododstavek člena 225a

drugi pododstavek člena 226

prvi pododstavek člena 227

člen 228(1), prvi sklic

člen 229

člen 229a

prvi pododstavek člena 230

prvi pododstavek člena 231

prvi pododstavek člena 232

prvi pododstavek člena 233

prvi pododstavek člena 234

člen 235

člen 236

uvodni stavek člena 237

člen 238

člen 240

člen 242, prvi stavek

člen 243

člen 244

člen 247(9), ki je postal (8)

drugi pododstavek člena 256.

8)

V naslednjih členih se sklicevanje na drug člen Pogodbe nadomesti s sklicevanjem na člen Pogodbe o Evropski uniji:

tretji pododstavek, ki je postal četrti pododstavek člena 21:

sklicevanje na člen 9 (prvo sklicevanje) in člen 53(1) (drugo sklicevanje)

člen 97b:

sklicevanje na člen 2

člen 98:

sklicevanje na člen 2 (prvo sklicevanje)

drugi stavek člena 105(1):

sklicevanje na člen 2

člen 125, tretji pododstavek, ki je postal četrti pododstavek člena 215:

sklicevanje na prvi pododstavek člena 9d(7)

9)

V slovenski različici te pogodbe se v naslednjih členih beseda „odločba“ ali „odločitev“ nadomesti z besedo „sklep“ v ustreznem sklonu:

člen 75(4)

drugi pododstavek člena 76(2)

člen 85(2), dva krat

člen 86(3)

člen 88(2) in (3)

člen 95, ki postane člen 94, drugi pododstavek odstavka 6

B.   POSEBNE SPREMEMBE

PREAMBULA

10)

Besedilo „SO SKLENILI ustanoviti EVROPSKO SKUPNOST in so v ta namen imenovali ...“ se nadomesti z besedilom „SO v ta namen IMENOVALI ...“.

SKUPNE DOLOČBE

11)

Člen 1 in 2 se razveljavita. Vstavi se člen 1a:

„Člen 1a

1.   Ta pogodba ureja delovanje Unije in določa področja, razmejitev in način izvajanja njenih pristojnosti.

2.   Ta pogodba in Pogodba o Evropski uniji sta temeljni Pogodbi Unije. Za ti pogodbi, ki imata enako pravno veljavnost, se uporablja poimenovanje ‚Pogodbi‘.“

VRSTE IN PODROČJA PRISTOJNOSTI

12)

Vstavi se novi naslov in novi členi 2a do 2e:

„NASLOV I

VRSTE IN PODROČJA PRISTOJNOSTI UNIJE

Člen 2a

1.   Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju izključno pristojnost, lahko samo Unija izdaja zakonodajne in sprejema pravno zavezujoče akte; države članice lahko tako ukrepajo same le, če jih Unija za to pooblasti, ali za izvajanje aktov Unije.

2.   Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, lahko Unija in države članice na tem področju izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Države članice ponovno izvajajo svojo pristojnost, kolikor se je Unija odločila, da bo svojo pristojnost prenehala izvajati.

3.   Države članice usklajujejo svoje ekonomske politike in politike zaposlovanja v okviru ureditev iz te pogodbe, za opredelitev katerih je pristojna Unija.

4.   Unija je v skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji pristojna za opredelitev in izvajanje skupne zunanje in varnostne politike, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike.

5.   Unija je na nekaterih področjih in pod pogoji, določenimi s Pogodbama, pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic, ne da bi s tem nadomestila pristojnost držav članic na teh področjih.

Pravno zavezujoči akti Unije, sprejeti na podlagi določb iz Pogodb, ki se nanašajo na ta področja, ne smejo vključevati usklajevanja zakonov in drugih predpisov držav članic.

6.   Obseg in načini izvajanja pristojnosti Unije so določeni z ustreznimi določbami za vsako področje iz Pogodb.

Člen 2b

1.   Unija ima izključno pristojnost na naslednjih področjih:

(a)

carinska unija,

(b)

določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga,

(c)

monetarna politika držav članic, katerih valuta je euro,

(d)

ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike,

(e)

skupna trgovinska politika.

2.   Unija ima tudi izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kadar je ta sklenitev predvidena v zakonodajnem aktu Unije ali je potrebna, da se Uniji omogoči izvajanje njene notranje pristojnosti, ali kolikor lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe.

Člen 2c

1.   Unija si deli pristojnost z državami članicami, če ji Pogodbi dodeljujeta pristojnost, ki se ne nanaša na področja iz členov 2b in 2e.

2.   Deljena pristojnost med Unijo in državami članicami velja za naslednja glavna področja:

(a)

notranji trg,

(b)

socialno politiko glede vidikov, opredeljenih v tej pogodbi,

(c)

ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo,

(d)

kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov,

(e)

okolje,

(f)

varstvo potrošnikov,

(g)

promet,

(h)

vseevropska omrežja,

(i)

energijo,

(j)

območje svobode, varnosti in pravice,

(k)

skupno skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v tej pogodbi.

3.   Na področjih raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja ima Unija pristojnost ukrepanja, zlasti za opredelitev in izvajanje programov, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti.

4.   Na področjih razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ima Unija pristojnost ukrepanja in vodenja skupne politike, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti.

Člen 2d

1.   Države članice usklajujejo svoje ekonomske politike znotraj Unije. V ta namen Svet sprejema ukrepe, zlasti širše smernice za te politike.

Za države članice, katerih valuta je euro, se uporabljajo posebne določbe.

2.   Unija sprejme ukrepe za zagotovitev usklajevanja politik zaposlovanja držav članic, zlasti z opredelitvijo smernic za te politike.

3.   Unija lahko daje pobude za zagotovitev usklajevanja socialnih politik držav članic.

Člen 2e

Unija je pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. Takšni ukrepi na evropski ravni se nanašajo na naslednja področja:

(a)

varovanje in izboljšanje človekovega zdravja,

(b)

industrijo,

(c)

kulturo,

(d)

turizem,

(e)

izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport,

(f)

civilno zaščito,

(g)

upravno sodelovanje.“

SPLOŠNE DOLOČBE

13)

Vstavi se naslov in člen 2f:

„NASLOV II

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 2f

Unija skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev in v skladu z načelom prenosa pristojnosti.“

14)

Člen 3(1) se razveljavi. Njegov drugi odstavek se spremeni, kakor sledi: besedilo „... dejavnostih iz tega člena“ se nadomesti z besedilom „... svojih dejavnostih“ in ostane neoštevilčen.

15)

Besedilo člena 4 postane člen 97b. Spremeni se, kakor je opisano v točki 85.

16)

Člen 5 se razveljavi in se nadomesti s členom 3b Pogodbe o Evropski uniji.

17)

Vstavi se člen 5a:

„Člen 5a

Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.“

18)

Vstavi se člen 5b:

„Člen 5b

Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti si Unija prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“

19)

V členu 6 se črta besedilo „iz člena 3“.

20)

Vstavi se člen 6a z besedilom člena 153(2).

21)

Vstavi se člen 6b z besedilom določbe Protokola o zaščiti in dobrem počutju živali; po besedi „kmetijstva“ se doda „, ribištva,“, besedilo „... in raziskav,“ se nadomesti z „... raziskav in tehnološkega razvoja ter vesolja,“, po besedilu „... dobrem počutju živali“ pa se doda „kot čutečih bitij“.

22)

Razveljavijo se členi 7 do 10. Člena 11 in 11a se nadomestita s členom 10 Pogodbe o Evropski uniji in s členoma 280a do 280i Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je opisano v točki 278).

23)

Besedilo člena 12 postane člen 16d.

24)

Besedilo člena 13 postane člen 16e. Spremeni se kakor je navedeno v točki 33.

25)

Besedilo člena 14 postane člen 22a. Spremeni se kakor je navedeno v točki 41.

26)

Besedilo člena 15 postane člen 22b. Spremeni se kakor je navedeno v točki 42.

27)

Člen 16 se spremeni na naslednji način:

(a)

na začetku člena se besedilo „Brez poseganja v člene 73, 86 in 87…“ nadomesti z besedilom „Brez poseganja v člen 3a Pogodbe o Evropski uniji in člene 73, 86 in 87 te pogodbe…“;

(b)

na koncu stavka se besedilo „... in pogojev, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog“ nadomesti z besedilom „... in pogojev, zlasti ekonomskih in finančnih, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog“;

(c)

doda se nov stavek:

„Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita ta načela in pogoje brez poseganja v pristojnosti držav članic, da v skladu s Pogodbama zagotavljajo in financirajo take službe ter naročajo njihove storitve.“

28)

Vstavi se člen 16a z besedilom člena 255 in se spremeni na naslednji način:

(a)

pred odstavkom 1 se vstavi spodaj navedeno besedilo, odstavek 1 postane odstavek 3, odstavka 2 in 3 pa postaneta pododstavka:

„1.   Institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe, pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja.

2.   Evropski parlament zaseda javno, prav tako tudi Svet, ko razpravlja in glasuje o osnutku zakonodajnega akta.“;

(b)

v odstavku 1, preštevilčen v odstavek 3, ki postane prvi pododstavek tega odstavka 3, se v prvem pododstavku besedilo „Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije“ nadomesti z besedilom „institucij, organov, uradov in agencij Unije, ne glede na nosilec dokumenta“, besede „v skladu z odstavkoma 2 in 3“ pa se nadomestijo z besedami „v skladu s tem odstavkom“;

(c)

v odstavku 2, ki postane drugi pododstavek odstavka 1, preštevilčen 3, se za besedilom „določi Svet“ doda „z uredbami“, črta pa se besedilo „v dveh letih po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe“;

(d)

v odstavku 3, ki postane tretji pododstavek odstavka 1, preštevilčen 3, se besedilo „... od zgoraj navedenih institucij v svojem poslovniku predpiše ...“ nadomesti z besedilom „... institucija zagotavlja preglednost svojega dela in v svojem poslovniku predpiše ...“, na koncu pododstavka se doda besedilo „… v skladu z uredbami iz drugega pododstavka“, dodata pa se tudi nova pododstavka:

„Sodišče Evropske unije, Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka upoštevajo ta odstavek le pri izvajanju svojih upravnih nalog.

Evropski parlament in Svet zagotovita javni dostop do dokumentov, ki se nanašajo na zakonodajne postopke v skladu s pogoji, določenimi v uredbi iz drugega pododstavka.“

29)

Vstavi se člen 16b, ki nadomesti člen 286:

„Člen 16b

1.   Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

2.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določata pravila o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic v okviru dejavnosti s področja uporabe prava Unije, in o prostem pretoku takih podatkov. Upoštevanje teh pravil nadzirajo neodvisni organi.

Pravila, sprejeta na podlagi tega člena, ne posegajo v posebna pravila iz člena 25a Pogodbe o Evropski uniji.“

30)

Vstavi se nov člen 16c:

„Člen 16c

1.   Unija spoštuje status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, in ne posega vanj.

2.   Enako Unija spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu.

3.   Unija tem cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog.“

NEDISKRIMINACIJA IN DRŽAVLJANSTVO

31)

Naslov drugega dela se nadomesti z naslednjim: „NEDISKRIMINACIJA IN DRŽAVLJANSTVO UNIJE“.

32)

Vstavi se člen 16d z besedilom člena 12.

33)

Vstavi se člen 16e z besedilom člena 13; v odstavku 2 se besedilo „Kadar Svet sprejme ...“ nadomesti z „Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta temeljna načela za...“, na koncu člena pa se črta besedilo „..., odloča v skladu s postopkom iz člena 251“.

34)

Člen 17 se spremeni se na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se besedilo „dopolnjuje in ne nadomešča nacionalnega državljanstva“ nadomesti z besedilom „se doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomešča“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Državljani Unije imajo pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah. Med drugim imajo:

(a)

pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;

(b)

pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države;

(c)

pravico na ozemlju tretje države, kjer država članica, katere državljani so, nima predstavništva, do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države;

(d)

pravico naslavljati peticije na Evropski parlament in obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic kot tudi na institucije in posvetovalne organe Unije v katerem koli jeziku Pogodb in prejeti odgovor v istem jeziku.

Te pravice se uresničujejo v skladu s pogoji in omejitvami, opredeljenimi s Pogodbama in ukrepi, sprejetimi za njuno izvajanje.“

35)

Člen 18 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 2 se besedilo „... lahko Svet sprejme ...“ nadomesti z besedilom „... lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ...“, zadnji stavek pa se črta;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Za namene, enake tistim iz odstavka 1, in če v Pogodbah niso predvidena potrebna pooblastila, lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku sprejme ukrepe v zvezi s socialnim varstvom ali socialno zaščito. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.“

36)

V členu 20 se besedilo „... med seboj določijo potrebna pravila in ...“ nadomesti z besedilom „... sprejmejo potrebne predpise in ...“. Doda se nov odstavek:

„Svet lahko po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme direktive o določitvi ukrepov za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje te zaščite.“

37)

V členu 21 se vstavi nov prvi odstavek:

„Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita postopke in pogoje za vložitev državljanske pobude v smislu člena 8b Pogodbe o Evropski uniji, vključno z najmanjšim številom držav članic, iz katerih so ti državljani.“

38)

V členu 22 se v drugem pododstavku besedilo „... okrepitev ali razširitev pravic iz tega dela ter priporoči državam članicam, da jih sprejmejo v skladu s svojimi ustavnimi pravili ...“ nadomesti z besedilom „... dopolnitev pravic iz člena 17(2). Te določbe začnejo veljati, ko jih države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.“

39)

V naslovu tretjega dela se pred besedo „POLITIKE“ doda „NOTRANJE“, za „POLITIKE“ pa „IN UKREPI“.

NOTRANJI TRG

40)

Na začetku tretjega dela se vstavi naslov I „NOTRANJI TRG“.

41)

Vstavi se člen 22a z besedilom člena 14. Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Unija sprejme ukrepe za vzpostavitev ali zagotavljanje delovanja notranjega trga v skladu z ustreznimi določbami Pogodb.“

42)

Vstavi se člen 22b z besedilom člena 15. V prvem odstavku se besedilo „... med vzpostavljanjem ...“ nadomesti z besedilom „... za vzpostavitev ...“.

43)

Naslov I o prostem pretoku blaga postane naslov „Ia“.

44)

V členu 23(1) se besedilo „... temelji na carinski uniji ...“ nadomesti z besedilom „... vključuje carinsko unijo ...“.

45)

Za členom 27 se vstavi poglavje 1a z naslovom „CARINSKO SODELOVANJE“, vstavi se tudi člen 27a z besedilom člena 135, katerega zadnji stavek se črta.

KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO

46)

V poimenovanju naslova II se doda besedilo „IN RIBIŠTVO“.

47)

Člen 32 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se vstavi nov prvi pododstavek:

 

   „Unija opredeli in izvaja skupno kmetijsko in ribiško politiko.“;
sedanje besedilo odstavka 1 postane drugi pododstavek.

V drugem pododstavku se v prvem stavku za besedo „kmetijstvo“ doda „, ribištvo“, kot zadnji stavek pododstavka pa se doda naslednji stavek: „Sklicevanje na skupno kmetijsko politiko ali na kmetijstvo ter uporaba izraza ‚kmetijski‘ pomeni tudi sklicevanje na ribištvo, ob upoštevanju posebnosti tega sektorja.“;

(b)

v odstavku 2 se za besedo „vzpostavitev“ doda besedilo „... ali delovanje ...“;

(c)

v odstavku 3 se črtajo besede „k tej pogodbi“.

48)

Člen 36 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se pred besedo „Svet“ doda „Evropski parlament in“, beseda „določi“ se nadomesti z „določita“ in črta se sklicevanje na odstavek 3;

(b)

v drugem pododstavku se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „Svet lahko na predlog Komisije odobri dodelitev pomoči:“.

49)

Člen 37 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavek 1 se črta.

(b)

odstavek 2 postane odstavek „1“; del stavka „Komisija ob upoštevanju dela konference iz odstavka 1 in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom v dveh letih po začetku veljavnosti te pogodbe da predloge ...“ se nadomesti z besedilom „Komisija da predloge ...“, tretji pododstavek pa se črta;

(c)

kot nova odstavka 2 in 3 se vstavita naslednja odstavka, ostali odstavki pa se preštevilčijo:

„2.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom določita skupne ureditve kmetijskih trgov iz člena 34(1) in druge določbe, potrebne za doseganje ciljev skupne kmetijske in ribiške politike.

3.   Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev ter o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.“;

(d)

v uvodnem stavku odstavka 3, ki je preštevilčen v odstavek 4, se črta besedilo „Svet lahko s kvalificirano večino in“, besedilo „nadomesti nacionalne tržne ureditve“ pa se nadomesti z besedilom „se nacionalne tržne ureditve nadomestijo“;

(e)

v tej točki je navedena sprememba, ki ne zadeva slovenske različice.

PROSTO GIBANJE DELAVCEV

50)

V členu 39(3)(d) se črta beseda „izvedbenih“.

51)

Člen 42 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se besedilo „... delavcem migrantom in njihovim vzdrževancem“ nadomesti z besedilom „zaposlenim in samozaposlenim delavcem migrantom in njihovim vzdrževancem“;

(b)

zadnji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Kadar član Sveta izjavi, da bi osnutek zakonodajnega akta iz prvega odstavka posegal na bistvene vidike njegovega sistema socialne varnosti, vključno z njegovim obsegom, stroški ali finančno strukturo, ali da bi vplival na finančno uravnoteženost sistema, lahko zahteva, da se zadeva predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek začasno prekine. Po razpravi Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve bodisi:

(a)

vrne osnutek Svetu, s čimer se začasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka konča, ali

(b)

ne ukrepa ali od Komisije zahteva, da predloži nov predlog; v tem primeru se šteje, da prvotno predlagani akt ni bil sprejet.“

PRAVICA DO USTANAVLJANJA

52)

V členu 44(2) se na začetku prvega pododstavka doda besedilo „Evropski parlament, …“, besedilo „... izvajata naloge, ki jima ...“ se nadomesti z „... izvajajo naloge, ki jim ...“, v točkah (a) do (h) se posledično tudi vsi glagoli v dvojini nadomestijo z ustrezno množinsko obliko.

53)

V členu 45 se v drugem pododstavku besedilo „Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, ...“ nadomesti z besedilom „Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku odločita, ...“.

54)

Člen 47 se spremeni na naslednji način:

(a)

na koncu odstavka 1 se doda naslednje besedilo: „ter za uskladitev določb zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti samozaposlenih oseb.“;

(b)

odstavek 2 se črta, odstavek 3 pa postane odstavek „2“.

55)

Vstavi se člen 48a z besedilom člena 294.

STORITVE

56)

Člen 49 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se besedilo „držav Skupnosti“ nadomesti z „držav članic“;

(b)

v drugem pododstavku se besedilo „Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, ...“ nadomesti z besedilom „Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku odločita, ...“.

57)

V členu 50 se v tretjem pododstavku beseda „državi“ nadomesti z „državi članici“.

58)

V členu 52(1) se besedilo „...Svet na predlog Komisije ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Evropskim parlamentom izdaja ...“ nadomesti z besedilom „... Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom izdajata ...“.

59)

V členu 53 se besedilo „... izrazijo pripravljenost liberalizirati ...“ nadomesti z besedilom „... si prizadevajo liberalizirati ...“.

KAPITAL

60)

V členu 57(2) se besedilo „... lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme ukrepe ...“ nadomesti z besedilom „... Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe ...“, zadnji stavek odstavka 2 pa postane odstavek 3, ki se glasi:

„3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko le Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme ukrepe, ki pomenijo v pravu Unije nazadovanje glede liberalizacije pretoka kapitala v tretje države ali iz njih.“

61)

V členu 58 se doda nov odstavek 4:

„4.   Če ni ukrepov v skladu s členom 57(3), lahko Komisija ali, če v treh mesecih od zahteve zadevne države članice Komisija ni sprejela sklepa, Svet, sprejme sklep, s katerim potrdi, da se omejevalni davčni ukrepi, ki jih sprejme država članica glede ene ali več tretjih držav, štejejo za združljive s Pogodbama, kolikor so utemeljeni z enim od ciljev Unije in so združljivi s pravilnim delovanjem notranjega trga. Na prošnjo države članice Svet odloča soglasno.“

62)

Člen 60 postane člen 67h. Spremeni se, kakor je navedeno v točki 64.

OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE

63)

Naslov IV „OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE“ nadomesti naslov IV o vizumih, azilu, priseljevanju in drugih politikah v zvezi s prostim gibanjem oseb. Ta naslov vsebuje naslednja poglavja:

Poglavje 1:

Splošne določbe

Poglavje 2:

Politika glede mejne kontrole, azila in priseljevanja

Poglavje 3:

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah

Poglavje 4:

Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

Poglavje 5:

Policijsko sodelovanje

SPLOŠNE DOLOČBE

64)

Člen 61 se nadomesti s poglavjem 1 in členi 61 do 61h. Člen 61 nadomesti tudi člen 29 Pogodbe o Evropski uniji, člen 61d nadomesti člen 36 iste pogodbe, člen 61e nadomesti člen 64(1) in člen 33 Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, člen 61g nadomesti člen 66 Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije in člen 61h povzame člen 60 te zadnje pogodbe, kakor je navedeno v točki 62:

„POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 61

1.   Unija vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic in različnih pravnih sistemov in izročil držav članic.

2.   Unija zagotovi, da se osebe pri prehajanju notranjih meja ne preverjajo, in oblikuje skupno politiko o azilu, priseljevanju in nadzoru zunanjih meja na podlagi solidarnosti med državami članicami, ki je pravična do državljanov tretjih držav. Za namene tega naslova se osebe brez državljanstva obravnavajo enako kakor državljani tretjih držav.

3.   Unija si prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti z ukrepi za preprečevanje kriminala, rasizma in ksenofobije in za boj proti njim ter z ukrepi za uskladitev in sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi ter drugimi pristojnimi organi, kakor tudi z vzajemnim priznavanjem sodnih odločb v kazenskih zadevah in, po potrebi, približevanjem kazenskih zakonodaj.

4.   Unija olajšuje dostop do sodnega varstva, zlasti z načelom vzajemnega priznavanja sodnih in zunajsodnih odločb v civilnih zadevah.

Člen 61a

Evropski svet določi strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje na območju svobode, varnosti in pravice.

Člen 61b

Nacionalni parlamenti skrbijo za to, da se v zakonodajnih predlogih in pobudah, predloženih v skladu s poglavjema 4 in 5, upošteva načelo subsidiarnosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

Člen 61c

Brez poseganja v člene 226, 227 in 228 lahko Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe, ki določajo podrobnosti, po katerih države članice v sodelovanju s Komisijo objektivno in nepristransko ocenjujejo, kako organi držav članic izvajajo politike Unije iz tega naslova, zlasti zaradi spodbujanja popolne uporabe načela vzajemnega priznavanja. Evropski parlament in nacionalni parlamenti so obveščeni o vsebini in rezultatih ocenjevanja.

Člen 61d

V okviru Sveta se ustanovi stalni odbor, da znotraj Unije zagotovi pospeševanje in krepitev operativnega sodelovanja na področju notranje varnosti. Brez poseganja v člen 207 olajša usklajevanje ukrepov pristojnih organov držav članic. Pri delu tega odbora lahko sodelujejo predstavniki zadevnih organov, uradov in agencij Unije. Evropski parlament in nacionalni parlamenti so obveščeni o tem delu.

Člen 61e

Ta naslov ne vpliva na izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo države članice glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti.

Člen 61f

Državam članicam je prepuščeno, da med seboj in v okviru lastne odgovornosti organizirajo takšne oblike sodelovanja in usklajevanja med pristojnimi službami svojih uprav, odgovornimi za zagotavljanje nacionalne varnosti, kakor se jim zdijo ustrezne.

Člen 61g

Svet sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi upravno sodelovanje med pristojnimi službami držav članic na področjih, ki so zajeta v tem naslovu, kakor tudi med temi službami in Komisijo. Odloča na predlog Komisije ob upoštevanju člena 68 in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Člen 61h

Če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 61, zlasti kar zadeva preprečevanje terorizma in z njim povezanih dejavnosti ter boj proti njim, Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita okvir upravnih ukrepov glede pretoka kapitala in plačil, kot so zamrznitev sredstev, finančnega premoženja ali ekonomskih dobičkov, ki pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom ali so v njihovi posesti ali imetništvu.

Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe za izvajanje okvira iz prvega pododstavka.

Akti iz tega člena vključujejo potrebne določbe o pravnih jamstvih.

Člen 61l

Akti iz poglavij 4 in 5 ter ukrepi iz člena 61g, ki zagotavljajo upravno sodelovanje na področjih iz navedenih poglavij, se sprejmejo:

(a)

na predlog Komisije, ali

(b)

na pobudo četrtine držav članic.“

MEJNA KONTROLA, AZIL IN PRISELJEVANJE

65)

Členi 62, 63 in 64(1) se nadomestijo s poglavjem 2 in členi 62 do 63b:

„POGLAVJE 2

POLITIKA GLEDE MEJNE KONTROLE,

AZILA IN PRISELJEVANJA

Člen 62

1.   Unija oblikuje politiko, da bi:

(a)

zagotovila, da se osebe, ne glede na državljanstvo, pri prehajanju notranjih meja ne preverjajo;

(b)

izvajala kontrola oseb in učinkovit nadzor pri prehajanju zunanjih meja;

(c)

se postopno uvedel integriran sistem upravljanja zunanjih meja.

2.   Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe glede:

(a)

skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje;

(b)

kontrolo oseb pri prehodu zunanjih meja;

(c)

pogojev za svobodno potovanje državljanov tretjih držav znotraj Unije za krajše obdobje;

(d)

vseh ukrepov, potrebnih za postopno uvedbo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja;

(e)

odprave preverjanj oseb pri prehajanju notranjih meja ne glede na njihovo državljanstvo.

3.   Če je ukrepanje Unije potrebno za lažje uresničevanje pravice iz člena 17(2)(a) in če v Pogodbah niso predvidena potrebna pooblastila za tako ukrepanje, lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku sprejme določbe o potnih listinah, osebnih izkaznicah, dovoljenjih za prebivanje ali drugih takih listinah. Svet odloča s soglasjem po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

4.   Ta člen ne vpliva na pristojnost držav članic glede geografske razmejitve njihovih meja v skladu z mednarodnim pravom.

Člen 63

1.   Unija oblikuje skupno politiko o azilu, subsidiarni zaščiti in začasni zaščiti z namenom ponuditi ustrezen status vsem državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in zagotoviti skladnost z načelom nevračanja. Ta politika mora biti v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in Protokolom z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev ter drugimi ustreznimi Pogodbami.

2.   Za namene odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za skupni evropski azilni sistem, ki zajema:

(a)

enoten status azila za državljane tretjih držav, ki velja v celotni Uniji;

(b)

enoten status subsidiarne zaščite za državljane tretjih držav, ki bi brez pridobitve evropskega azila potrebovali mednarodno zaščito;

(c)

skupen sistem začasne zaščite razseljenih oseb v primeru množičnega prihoda;

(d)

skupne postopke za dodelitev ali odvzem enotnega statusa azila ali subsidiarne zaščite;

(e)

merila in mehanizme za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil ali subsidiarno zaščito;

(f)

standarde glede pogojev za sprejem prosilcev za azil ali subsidiarno zaščito;

(g)

partnerstvo in sodelovanje s tretjimi državami za obvladovanje prihoda oseb, ki prosijo za azil ali subsidiarno ali začasno zaščito.

3.   V primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi nenadnega prihoda državljanov iz tretjih držav lahko Svet na predlog Komisije sprejme začasne ukrepe v korist zadevnih držav članic. Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Člen 63a

1.   Unija oblikuje skupno politiko priseljevanja, s katero v vseh fazah zagotovi učinkovito upravljanje migracijskih tokov, pravično obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in trgovine z ljudmi ter okrepljene ukrepe za boj proti temu.

2.   Za namene iz odstavka 1, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe na naslednjih področjih:

(a)

pogoji vstopa in prebivanja ter standardi glede postopkov držav članic za izdajo vizumov in dovoljenj za prebivanje za daljši čas, tudi tistih zaradi združitve družine;

(b)

opredelitev pravic državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, in pogojev, ki urejajo svobodo gibanja in prebivanja v drugih državah članicah;

(c)

nezakonito priseljevanje in nedovoljeno prebivanje, tudi odstranitev in vračanje oseb, ki prebivajo brez dovoljenja;

(d)

boj proti trgovini z ljudmi, zlasti z ženskami in otroci.

3.   Unija lahko s tretjimi državami sklene sporazume o ponovnem sprejemu državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje na ozemlju ene od držav članic, v njihovo državo izvora ali porekla.

4.   Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, s katerimi se spodbujajo in podpirajo dejavnosti držav članic zaradi pospeševanja vključevanja državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njihovem ozemlju, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

5.   Ta člen ne vpliva na pravice držav članic, da določijo število državljanov tretjih držav, ki lahko iz tretjih držav prihajajo na njeno ozemlje, da bi si poiskali delo, bodisi kot zaposleni ali samozaposleni.

Člen 63b

Za politike Unije iz tega poglavja in njihovo izvajanje velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnim področjem. Kadar koli je to potrebno, vsebujejo akti Unije, sprejeti v skladu s tem poglavjem, ustrezne ukrepe za uveljavitev tega načela.“

PRAVOSODNO SODELOVANJE V CIVILNIH ZADEVAH

66)

Člen 65 se nadomesti z naslednjim poglavjem 3 in členom 65:

„POGLAVJE 3

PRAVOSODNO SODELOVANJE V CIVILNIH ZADEVAH

Člen 65

1.   Unija razvija pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb in odločb v zunajsodnih zadevah. Takšno sodelovanje lahko vključuje sprejetje ukrepov za približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

2.   Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga, katerih cilj je zagotoviti:

(a)

vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb in odločb v zunajsodnih zadevah med državami članicami;

(b)

čezmejno vročanje sodnih in zunajsodnih listin;

(c)

združljivost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti;

(d)

sodelovanje pri pridobivanju dokazov;

(e)

učinkovit dostop do sodnega varstva;

(f)

odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki veljajo v državah članicah;

(g)

oblikovanje alternativnih načinov reševanja sporov;

(h)

pomoč pri usposabljanju sodnikov in sodnega osebja.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 Svet po posebnem zakonodajnem postopku določi ukrepe, ki zadevajo družinsko pravo s čezmejnimi posledicami. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Svet lahko na predlog Komisije sprejme sklep za opredelitev tistih vidikov družinskega prava s čezmejnimi posledicami, ki so lahko predmet aktov, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Predlog iz drugega pododstavka se posreduje nacionalnim parlamentom. Če nacionalni parlament v šestih mesecih od dne takega uradnega obvestila temu nasprotuje, se sklep ne sprejme. Če nasprotovanja ni, Svet sklep lahko sprejme.“

PRAVOSODNO SODELOVANJE V KAZENSKIH ZADEVAH

67)

Člen 66 se nadomesti s členom 61g, kakor to izhaja iz točke 64) in člena 67 in 69 se razveljavita. Vstavi se naslednje poglavje 4 in členi 69a do 69e. Členi 69a, 69b in 69d nadomestijo člen 31 sedanje Pogodbe o Evropski uniji, kakor je navedeno v točki 51) te pogodbe:

„POGLAVJE 4

PRAVOSODNO SODELOVANJE V KAZENSKIH ZADEVAH

Člen 69a

1.   Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb in vključuje približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic na področjih, navedenih v odstavku 2 in v členu 69b.

Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za:

(a)

določitev pravil in postopkov za zagotovitev priznavanja vseh oblik sodb in sodnih odločb v celotni Uniji;

(b)

preprečevanje in reševanje sporov o pristojnosti med državami članicami;

(c)

spodbujanje usposabljanja sodnikov in sodnega osebja;

(d)

lažje sodelovanje med sodnimi ali drugimi enakovrednimi organi držav članic pri kazenskih postopkih in izvrševanju odločb.

2.   Evropski parlament in Svet lahko z direktivami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita minimalna pravila, potrebna za lažje vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah s čezmejnimi posledicami. V teh pravilih se upoštevajo razlike med pravnimi sistemi in izročili držav članic.

Pravila se nanašajo na:

(a)

vzajemno dopustnost dokazov med državami članicami;

(b)

pravice posameznikov v kazenskem postopku;

(c)

pravice žrtev kaznivih dejanj;

(d)

druge posebne vidike kazenskega postopka, ki jih je Svet predhodno opredelil v sklepu; za sprejetje tega sklepa Svet odloča soglasno po odobritvi Evropskega parlamenta.

Sprejetje minimalnih pravil iz tega odstavka državam članicam ne preprečuje, da ohranijo ali uvedejo višjo raven zaščite posameznikov.

3.   Kadar član Sveta meni, da bi osnutek direktive iz odstavka 2 lahko kršil temeljna načela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva, da se osnutek direktive predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu, s čimer se začasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka konča.

V primeru nesoglasja in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka direktive, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je pooblastilo za nadaljevanje okrepljenega sodelovanja iz člena 10(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 280d(1) te pogodbe dano, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

Člen 69b

1.   Evropski parlament in Svet lahko z direktivami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim.

Ta področja kriminala so: terorizem, trgovina z ljudmi in spolna zloraba žensk in otrok, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in orožjem, pranje denarja, korupcija, ponarejanje plačilnih sredstev, računalniški kriminal in organizirani kriminal.

Glede na razvoj kriminala lahko Svet sprejme sklep, s katerim opredeli druga področja kriminala, ki ustrezajo merilom iz tega odstavka. Odloča s soglasjem po odobritvi Evropskega parlamenta.

2.   Če se izkaže, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike Unije na področju, za katerega veljajo usklajevalni ukrepi, se lahko z direktivami določijo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na zadevnem področju. Takšne direktive se sprejmejo po enakem rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, po katerem so bili sprejeti zadevni usklajevalni ukrepi, brez poseganja v člen 61l.

3.   Kadar član Sveta meni, da bi osnutek direktive iz odstavka 1 ali 2 lahko vplival na temeljna načela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva, da se osnutek direktive predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu, s čimer se začasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka konča.

V primeru nesoglasja, in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka direktive, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz člena 10(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 280d(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

Člen 69c

Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe za spodbujanje in podpiranje dejanj držav članic na področju preprečevanja kriminala, ne da bi to vključevalo usklajevanje določb zakonov in drugih predpisov držav članic.

Člen 69d

1.   Naloga Eurojusta je podpirati in krepiti koordinacijo in sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za preiskave in pregon hudih oblik kriminala, ki se nanašajo na dve ali več držav članic ali terjajo skupni pregon, na podlagi postopkov, ki jih izvajajo, in informacij, ki jih pošljejo organi držav članic in Europol.

V tej zvezi Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita strukturo, delovanje, področje ukrepanja in naloge Eurojusta. Te naloge lahko zajemajo:

(a)

uvedbo kazenskih preiskav, kakor tudi predlog uvedbe pregona, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi, zlasti v primeru kršitev finančnih interesov Unije;

(b)

koordinacijo preiskav in pregona iz točke (a);

(c)

krepitev pravosodnega sodelovanja, skupaj z reševanjem sporov o pristojnosti in s tesnim sodelovanjem z Evropsko pravosodno mrežo.

S temi uredbami se določijo tudi podrobnosti glede sodelovanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov držav članic pri ocenjevanju dejavnosti Eurojusta.

2.   V primeru pregona iz odstavka 1 in brez poseganja v člen 69e pristojni nacionalni uradniki izvajajo uradna dejanja pravosodnega postopka.

Člen 69e

1.   Zaradi boja proti kršitvam, ki vplivajo na finančne interese Unije, lahko Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, iz Eurojusta ustanovi Evropsko javno tožilstvo. Svet odloča s soglasjem po odobritvi Evropskega parlamenta.

Če ni soglasja, lahko skupina najmanj devetih držav članic zahteva, da se osnutek uredbe predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se postopek v Svetu začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu v sprejetje.

V primeru nesoglasja in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka uredbe, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz člena 10(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 280d(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

2.   Evropsko javno tožilstvo je pristojno, po potrebi v povezavi z Europolom, za preiskavo, pregon in obtožbo storilcev in sostorilcev kršitev, ki vplivajo na finančne interese Unije, kakor jih določa uredba iz odstavka 1. Opravlja dolžnosti tožilca na pristojnih sodiščih držav članic v zvezi s temi kršitvami.

3.   Z uredbo iz odstavka 1 se določijo statut Evropskega javnega tožilstva, pogoji za opravljanje njegovih nalog, poslovnik, ki ureja njegovo delovanje, ter pravila o dopustnosti dokazov in pravila, ki se uporabljajo za sodni nadzor postopkovnih dejanj, izvršenih pri opravljanju njegovih nalog.

4.   Evropski svet lahko sočasno ali naknadno sprejme sklep o spremembi odstavka 1, s katerim Evropskemu javnemu tožilstvu dodeli pristojnosti tudi za boj proti hudim oblikam kriminala s čezmejnimi posledicami, in o ustrezni spremembi odstavka 2 o storilcih in sostorilcih hudih kaznivih dejanj, ki vplivajo na več kot eno državo članico. Evropski svet odloča soglasno po odobritvi Evropskega parlamenta in po posvetovanju s Komisijo.“

POLICIJSKO SODELOVANJE

68)

Vstavi se poglavje 5 in naslednji členi 69f, 69g in 69h. Členi 69f in 69g nadomestijo člen 30 sedanje Pogodbe o Evropski uniji in člen 69h nadomešča člen 32 omenjene pogodbe, kakor je opisano v točki 51) člena 1:

„POGLAVJE 5

POLICIJSKO SODELOVANJE

Člen 69f

1.   Unija vzpostavi policijsko sodelovanje, ki vključuje vse pristojne organe držav članic, vključno s policijskimi, carinskimi in drugimi tovrstnimi specializiranimi službami kazenskega pregona, pri preprečevanju ali odkrivanju kaznivih dejanj in preiskav.

2.   Za namene iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe glede:

(a)

zbiranja, hrambe, obdelave, analize in izmenjave koristnih informacij;

(b)

pomoči pri usposabljanju osebja in sodelovanju pri izmenjavi osebja, opreme in pri kriminalističnih raziskavah;

(c)

skupnih preiskovalnih tehnik pri odkrivanju hudih oblik organiziranega kriminala.

3.   Svet lahko po posebnem zakonodajnem postopku določi ukrepe glede operativnega sodelovanja med organi iz tega člena. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Če ni soglasja, lahko skupina najmanj devetih držav članic zahteva, da se osnutek ukrepov predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se postopek v Svetu začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu v sprejetje.

V primeru nesoglasja in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka ukrepov, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz člena 10(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 280d(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

Posebni postopek iz drugega in tretjega pododstavka se ne uporablja za akte, ki pomenijo nadgradnjo schengenskega pravnega reda.

Člen 69g

1.   Naloga Europola je podpirati in krepiti dejavnosti policijskih organov in drugih služb kazenskega pregona držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih oblik kriminala, ki vplivajo na dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes politike Unije, ter boju proti njim.

2.   Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita strukturo, delovanje, področje ukrepanja in naloge Europola. Te naloge lahko zajemajo:

(a)

zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo informacij, ki so jih posredovali predvsem organi držav članic ali tretjih držav oziroma služb;

(b)

usklajevanje, organizacijo in izvajanje preiskovalnih in operativnih dejanj, ki se izvajajo skupaj s pristojnimi organi držav članic ali v okviru skupnih preiskovalnih ekip, po potrebi v povezavi z Eurojustom.

S temi uredbami se določijo tudi postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti.

3.   Europol mora vsa svoja operativna dejanja izvajati v povezavi in v dogovoru z organi držav članic, katerih ozemlje to zadeva. Uporaba prisilnih ukrepov je v izključni pristojnosti pristojnih nacionalnih organov.

Člen 69h

Svet po posebnem zakonodajnem postopku določi pogoje, pod katerimi lahko pristojni organi držav članic iz členov 69a do 69f v povezavi in v dogovoru z organi druge države članice delujejo na ozemlju te države članice, in omejitve tega delovanja. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.“

PROMET

69)

Besedilo člena 70 se nadomesti z besedilom „Cilji Pogodb se na področju, ki ga ureja ta naslov, uresničujejo v okviru skupne prometne politike.“

70)

Člen 71(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Kadar se sprejmejo ukrepi iz odstavka 1, se upoštevajo primeri, kjer bi njihova uporaba lahko resno vplivala na življenjsko raven in stopnjo zaposlenosti v nekaterih regijah ter na izkoriščanje prometne infrastrukture.“

71)

Na začetku člena 72 se črta besedilo „... in brez soglasne odobritve Sveta ...“, na koncu člena pa se doda besedilo „..., razen če Svet soglasno ne sprejme ukrepa, s katerim dovoljuje izjeme.“

72)

Člen 75 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se besedilo „Pri prevozu znotraj Skupnosti se odpravi diskriminacija ...“ nadomesti z besedilom „Pri prevozu znotraj Skupnosti se prepove diskriminacija ...“;

(b)

v odstavku 2 se beseda „Svetu“ nadomesti z besedilom „Evropskemu parlamentu in Svetu“;

(c)

v odstavku 3 se v prvem stavku besedilo „Ekonomsko-socialnim odborom“ nadomesti z besedilom „Evropskim parlamentom in Ekonomsko-socialnim odborom“.

73)

V členu 78 se doda naslednji stavek:

„Pet let po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, lahko Svet na predlog Komisije sprejme sklep o razveljavitvi tega člena.“

74)

V členu 79 se črta del stavka „ne da bi to posegalo v pooblastila Ekonomsko-socialnega odbora“.

75)

Člen 80(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku določita ustrezne predpise za pomorski in zračni promet. Odločata po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.“

PRAVILA O KONKURENCI

76)

V členu 85 se doda nov odstavek 3:

„3.   Komisija lahko sprejme uredbe glede skupine sporazumov, v zvezi s katerimi je Svet sprejel uredbo ali direktivo v skladu s členom 83(2)(b).“

77)

Člen 87 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 2 se na koncu točke (c) doda naslednji stavek:

„Pet let po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, lahko Svet na predlog Komisije sprejme sklep o razveljavitvi te točke.“;

(b)

v odstavku 3 se na koncu točke (a) doda naslednji del stavka: „..., in v regijah iz člena 299 glede na njihov strukturni, gospodarski in socialni položaj;“.

78)

V členu 88 se doda nov odstavek 4:

„4.   Komisija lahko sprejme uredbe o skupinah državnih pomoči, za katere je Svet v skladu s členom 89 odločil, da so lahko izvzete iz postopka iz odstavka 3 tega člena.“

DOLOČBE O DAVKIH

79)

Na koncu člena 93 se besedilo „... v roku, določenem v členu 14“ nadomesti z besedilom „... in preprečevanje izkrivljanja konkurence“.

PRIBLIŽEVANJE ZAKONODAJE

80)

Člena 94 in 95 zamenjata vrstni red. Člen 94 postane člen „95“ in člen 95 postane člen „94“.

81)

Člen 95, ki postane člen 94, se spremeni na naslednji način:

(a)

na začetku odstavka 1 se črta besedilo „Z odstopanjem od določb člena 94 in“;

(b)

na začetku odstavka 4 se del stavka „Če po tem, ko Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, ...“ nadomesti z besedilom „Če po tem, ko Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija sprejmejo usklajevalni ukrep, ...“;

(c)

na začetku odstavka 5 se del stavka „Brez poseganja v odstavek 4 pa država članica, če po tem, ko Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, ...“ nadomesti z besedilom „Brez poseganja v odstavek 4 pa država članica, če po tem, ko Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, ...“;

(d)

v odstavku 10 se besedilo „nadzornega postopka Skupnosti“ nadomesti z besedilom „nadzornega postopka Unije“.

82)

V členu 94, ki postane člen 95, se na začetku vstavi besedilo „Brez poseganja v člen 94 ...“.

83)

V členu 96 se prvem stavku drugega pododstavka besedilo „… Svet na predlog Komisije izda ...“ nadomesti z besedilom „Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku na predlog Komisije izdata ...“. Drugi stavek se nadomesti z besedilom „Sprejmejo se lahko tudi drugi ustrezni ukrepi, predvideni v Pogodbah.“

INTELEKTUALNA LASTNINA

84)

Vstavi se nov člen 97a, kot zadnji člen naslova VI:

„Člen 97a

Pri vzpostavitvi ali delovanju notranjega trga Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi enotno varstvo pravic intelektualne lastnine v vsej Uniji in vzpostavi centralizirana ureditev na ravni Unije na področju potrjevanja, usklajevanja in nadzorovanja.

Svet po posebnem zakonodajnem postopku z uredbami določi jezikovno ureditev za evropske pravice intelektualne lastnine. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.“

EKONOMSKA IN MONETARNA POLITIKA

85)

Vstavi se člen 97b kot prvi člen naslova VII, z besedilom člena 4; spremeni se na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se črta besedilo „in časovnim razporedom“;

(b)

v odstavku 2 se del stavka „Hkrati z zgoraj navedenim ter v skladu z določbami te pogodbe in v njej opredeljenim časovnim razporedom in postopki te dejavnosti vključujejo nepreklicno določitev deviznih tečajev, ki bo omogočila uvedbo enotne valute ekuja, …“ nadomesti s „Hkrati z zgoraj navedenim ter v skladu s Pogodbama in v njiju opredeljenimi postopki te dejavnosti vključujejo enotno valuto, euro, …“.

86)

Člen 99 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 4 se prvi stavek prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„Kadar se v okviru postopka iz odstavka 3 ugotovi, da ekonomske politike neke države članice niso skladne s širšimi smernicami iz odstavka 2 ali da bi lahko ogrozile pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, lahko Komisija to državo članico opozori. Svet lahko na priporočilo Komisije naslovi potrebna priporočila na to državo članico.“;

(b)

drugi pododstavek odstavka 4 postane odstavek „5“, odstavek 5 pa postane odstavek „6“;

(c)

v odstavku 4 se vstavita nova pododstavka:

„V okviru tega odstavka Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.

Kvalificirana večina ostalih članov Sveta se določi v skladu s členom 205(3)(a).“;

(d)

v odstavku 5, ki je postal odstavek 6, se del stavka „Svet lahko v skladu s postopkom iz člena 252 sprejme podrobna pravila …“ nadomesti z besedilom „Evropski parlament in Svet lahko z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita podrobna pravila …“, in črtajo se besede „tega člena“.

TEŽAVE PRI OSKRBI Z NEKATERIMI IZDELKI (ENERGIJA)

87)

Člen 100(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Brez poseganja v druge postopke, predvidene v Pogodbah, lahko Svet na predlog Komisije, v duhu solidarnosti med državami članicami odloči o ukrepih, ki ustrezajo gospodarskim razmeram, zlasti ob hudih težavah pri oskrbi z nekaterimi izdelki, zlasti na področju energetike.“

DRUGE DOLOČBE – EKONOMSKA IN MONETARNA POLITIKA

88)

V členu 102 se črta odstavek 2, odstavek 1 pa ni oštevilčen.

89)

Člen 103(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Po potrebi lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom opredeli pojme v zvezi z uporabo prepovedi iz členov 101 in 102 ter iz tega člena.“

POSTOPEK V ZVEZI S ČEZMERNIM PRIMANJKLJAJEM

90)

Člen 104 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Če Komisija meni, da v neki državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo, na zadevno državo članico naslovi svoje mnenje in o tem obvesti Svet.“;

(b)

v odstavku 6 se beseda „priporočilo“ nadomesti z besedo „predlog“;

(c)

v odstavku 7 se prvi stavek nadomesti s „Kadar Svet v skladu z odstavkom 6 odloči, da čezmerni primanjkljaj obstaja, Svet na priporočilo Komisije brez nepotrebnega odlašanja sprejme priporočila, ki jih naslovi na zadevno državo članico z namenom, da se to stanje v danem roku odpravi.“;

(d)

v odstavku 11 se v uvodnem stavku prvega pododstavka beseda „zaostritev“ nadomesti z besedo „okrepitev“;

(e)

v odstavku 12 se na začetku prvega stavka besedilo „svoje odločitve“ nadomesti z besedilom „svoje odločitve ali priporočila“;

(f)

odstavek 13 se nadomesti z naslednjim:

„13.   Pri sprejemanju odločitev ali priporočil iz odstavkov 8, 9, 11 in 12 Svet odloča na priporočilo Komisije.

Pri sprejemanju ukrepov iz odstavkov 6 do 9, 11 in 12 Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.

Kvalificirana večina ostalih članov Sveta se določi v skladu s členom 205(3)(a).“;

(g)

v odstavku 14 se v tretjem pododstavku črta besedilo „pred 1. januarjem 1994“.

MONETARNA POLITIKA

91)

Člen 105 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se v prvem stavku beseda „ESCB“ nadomesti z „Evropskega sistema centralnih bank, v nadaljnjem besedilu ‚ESCB‘, …“;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Svet lahko z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko, soglasno na Evropsko centralno banko prenese posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih in drugih finančnih institucij, razen zavarovalnic.“

92)

Člen 106 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se v prvem stavku beseda „… bankovcev …“ nadomesti z besedo „eurobankovcev“;

(b)

v odstavku 2 se v prvem stavku beseda „… kovance …“ nadomesti z besedo „eurokovance“; na začetku drugega stavka se besedilo „Svet lahko v skladu s postopkom iz člena 252 in po posvetovanju z ECB …“ nadomesti z besedilom „Svet lahko na predlog Komisije ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko …“.

93)

Člen 107 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavka 1 in 2 se črtata, odstavki 3, 4, 5 in 6 pa ustrezno postanejo odstavki 1, 2, 3 in 4;

(b)

v odstavku 4, ki postane odstavek 2, se besedilo „Statut ESCB“ nadomesti z naslednjim: „Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, v nadaljnjem besedilu ‚Statut ESCB in ECB‘, …“;

(c)

odstavek 5, ki postane odstavek 3, se nadomesti z naslednjim:

„3.   Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku spremenita člene 5.1, 5.2, 5.3, 17, 18, 19.1, 22, 23, 24, 26, 32.2, 32.3, 32.4, 32.6, 33.1(a) in 36 statuta ESCB in ECB. Odločata bodisi na priporočilo Evropske centralne banke in po posvetovanju s Komisijo ali na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropsko centralno banko.“

94)

Na začetku člena 109 se črta besedilo „Najpozneje do datuma ustanovitve ESCB…“.

95)

V členu 110(2) se črtajo prvi štirje pododstavki.

UKREPI V ZVEZI Z UPORABO EURA

96)

V členu 111 odstavki 1 do 3 in 5 postanejo odstavki 1 do 4 člena 188o; spremenijo se, kakor je navedeno v točki 174. Odstavek 4 postane odstavek 1 člena 115C; spremeni se, kakor je navedeno v točki 100.

97)

Vstavi se člen 111a:

„Člen 111a

Brez poseganja v dodeljene pristojnosti Evropske centralne banke Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za uporabo eura kot enotne valute. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropsko centralno banko.“

INSTITUCIONALNE DOLOČBE (EMU)

98)

Besedilo člena 112 postane člen 245b in se spremeni, kakor je navedeno v točki 228. Besedilo člena 113 postane člen 245c.

99)

Člen 114 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se besedilo v prvem pododstavku „Monetarni odbor s svetovalnim statusom“ nadomesti z besedilom „Ekonomsko-finančni odbor“;

(b)

v odstavku 1 se črtata drugi in tretji pododstavek;

(c)

v odstavku 2 se črta prvi pododstavek; v tretjem pododstavku se sklicevanje na člen 99(2), (3), (4) in (5) nadomesti s sklicevanjem na člen 99(2),(3),(4) in (6) in sklicevanje na člen 122(2) in člen 123(4) in (5) se nadomesti s sklicevanjem na člen 117a(2) in (3);

(d)

v odstavku 4 se sklicevanje na člena 122 in 123 nadomesti s sklicevanjem na člen 116a.

DOLOČBE ZA DRŽAVE ČLANICE, KATERIH VALUTA JE EURO

100)

Vstavijo se novo poglavje 3a in novi členi 115a, 115b in 115c:

„POGLAVJE 3a

DOLOČBE ZA DRŽAVE ČLANICE, KATERIH VALUTA JE EURO

Člen 115a

1.   Za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodb in po enem od ustreznih postopkov iz členov 99 in 104, razen postopka iz člena 104(14), sprejme ukrepe za tiste države članice, katerih valuta je euro:

(a)

za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline;

(b)

za določitev smernic njihove ekonomske politike ob zagotavljanju združljivosti s smernicami, sprejetimi za celotno Unijo, in njihovega nadzora.

2.   V zvezi z ukrepi iz odstavka 1 lahko pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.

Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 205(3)(a).

Člen 115b

Podrobnosti o sestankih ministrov držav članic, katerih valuta je euro, so določene s Protokolom o Euroskupini.

Člen 115c

1.   Za zagotovitev položaja eura v mednarodnem monetarnem sistemu Svet na predlog Komisije sprejme sklep, s katerim določi skupna stališča o zadevah posebnega pomena za ekonomsko in monetarno unijo znotraj pristojnih mednarodnih finančnih institucij in konferenc. Svet odloča po posvetovanju z Evropsko centralno banko.

2.   Svet lahko na predlog Komisije sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev enotnega zastopanja v mednarodnih finančnih institucijah in na konferencah. Svet odloča po posvetovanju z Evropsko centralno banko.

3.   V zvezi z ukrepi iz odstavkov 1 in 2 lahko pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.

Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 205(3)(a).“

PREHODNE DOLOČBE ZA DRŽAVE ČLANICE S POSEBNO UREDITVIJO

101)

Člen 116 se razveljavi in vstavi se naslednji člen 116a:

„Člen 116a

1.   Države članice, glede katerih Svet ni odločil, da izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo eura, se v nadaljnjem besedilu imenujejo ‚države članice s posebno ureditvijo‘.

2.   Za države članice s posebno ureditvijo se ne uporabljajo naslednje določbe Pogodb:

(a)

sprejetje delov širših smernic ekonomskih politik, ki se na splošno nanašajo na euroobmočje (člen 99(2));

(b)

prisilna sredstva za odpravo čezmernih primanjkljajev (člen 104(9) in (11));

(c)

cilji in naloge Evropskega sistema centralnih bank (člen 105(1), (2), (3) in (5));

(d)

izdajanje eura (člen 106);

(e)

akti Evropske centralne banke (člen 110);

(f)

ukrepi, ki se nanašajo na uporabo eura (člen 111a);

(g)

monetarni sporazumi in drugi ukrepi v zvezi s politiko deviznega tečaja (člen 188o);

(h)

imenovanje članov Izvršilnega odbora Evropske centralne banke (člen 245c(2));

(i)

sklepi, s katerimi se določijo skupna stališča o vprašanjih posebnega pomena za ekonomsko in monetarno unijo znotraj pristojnih mednarodnih finančnih institucij in konferenc (člen 115c(1));

(j)

ukrepi za zagotovitev enotnega zastopanja v okviru mednarodnih finančnih institucij in konferenc (člen 115c(2)).

Zaradi tega v členih, navedenih v točkah (a) do (j), ‚države članice‘ pomenijo države članice, katerih valuta je euro.

3.   V skladu s poglavjem IX statuta ESCB in ECB so države članice s posebno ureditvijo in njihove nacionalne centralne banke izvzete iz pravic in obveznosti v okviru ESCB.

4.   Glasovalne pravice članov Sveta, ki predstavljajo države članice s posebno ureditvijo, mirujejo, kadar Svet sprejema ukrepe iz členov, navedenih v odstavku 2, in v naslednjih primerih:

(a)

priporočila državam članicam, katerih valuta je euro, v okviru večstranskega nadzora, vključno s programi stabilnosti in opozorili (člen 99(4));

(b)

ukrepe glede čezmernega primanjkljaja držav članic, katerih valuta je euro (člen 104(6), (7), (8), (12) in (13)).

Kvalificirana večina ostalih članov Sveta se določi v skladu s členom 205(3)(a).“

102)

Člen 117 se razveljavi, razen prvih pet alinej odstavka 2, ki postanejo prvih pet alinej odstavka 2 člena 118a in se spremenijo, kakor je navedeno v točki 103. Vstavi se člen 117a, ki se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavek 1 povzame besedilo člena 121(1), ki se spremeni na naslednji način:

(i)

v besedilu odstavka se beseda „EMI“ nadomesti z besedo „Evropska centralna banka“ v ustreznem sklonu;

(ii)

na začetku prvega odstavka se vstavi stavek z naslednjim besedilom: „Najmanj vsaki dve leti ali na zahtevo države članice s posebno ureditvijo…“

(iii)

v prvem pododstavku se v prvem stavku besedilo „... o napredku, ki so ga države članice dosegle pri izpolnjevanju svojih obveznosti …“ nadomesti z „… o napredku, ki so ga države članice s posebno ureditvijo dosegle pri izpolnjevanju svojih obveznosti …“;

(iv)

v prvem pododstavku se besedilo drugega stavka „… nacionalnih zakonodaj držav članic …“ nadomesti z besedilom „... nacionalne zakonodaje posamezne države članice …“, besedilo „te pogodbe“ pa se črta;

(v)

v tretji alinei prvega pododstavka se besedilo „z mehanizmom deviznega tečaja …“ nadomesti z besedilom „z mehanizmom deviznih tečajev …“, besedilo „… glede na valuto katere koli druge države članice“ pa se nadomesti z besedilom „glede na euro“;

(vi)

v četrti alinei prvega pododstavka se besedilo „… države članice …“ nadomesti z besedilom „… države članice s posebno ureditvijo …“, besedilo „… v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema …“ pa se nadomesti z besedilom „… v mehanizmu deviznih tečajev…“;

(vii)

v drugem pododstavku se črta besedilo „razvoj ekuja, …“;

(b)

odstavek 2 povzame besedilo drugega stavka člena 122(2) in se spremeni na naslednji način:

(i)

na koncu besedila se besede „iz člena 121(1)“ nadomestijo z besedilom „iz odstavka 1“,

(ii)

dodata se nov drugi in tretji pododstavek:

„Svet odloča na priporočilo kvalificirane večine tistih svojih članov, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro. Ti člani odločijo v šestih mesecih po tem, ko Svet prejme predlog Komisije.

Kvalificirana večina teh članov iz drugega pododstavka se določi v skladu s členom 205(3)(a).“;

(c)

odstavek 3 povzame besedilo člena 123(5) in se spremeni na naslednji način:

(i)

začetek odstavka „Če je odločeno v skladu s postopkom iz člena 122(2), da se odstopanje odpravi, …“ se nadomesti z „Če je v skladu s postopkom iz odstavka 2 odločeno, da se posebna ureditev odpravi, …“;

(ii)

beseda „sprejme“ se črta, za besedilom „po posvetovanju z ECB“ pa se vstavi „nepreklicno določi …“;

103)

Člen 118 se razveljavi. Vstavi se člen 118a na naslednji način:

(a)

odstavek 1 povzame besedilo člena 123(3); besedi „te pogodbe“ se črtata;

(b)

odstavek 2 povzame besedilo prvih petih alinej člena 117(2); omenjenih pet alinej se spremeni na naslednji način, uvodni stavek pred njimi pa se glasi:

„Če in dokler obstajajo države članice s posebno ureditvijo, je naloga Evropske centralne banke v zvezi s temi državami članicami:“

(i)

v tretji alinei se besedilo „evropskega monetarnega sistema“ nadomesti z „mehanizma deviznih tečajev“;

(ii)

peta alinea se nadomesti z besedilom „izvajati naloge, ki jih je prej opravljal Evropski sklad za monetarno sodelovanje in pozneje prevzel Evropski monetarni inštitut.“

104)

Vstavi se člen 118b z besedilom člena 124(1); spremeni se na naslednji način:

(a)

del stavka „Do začetka tretje faze obravnava vsaka država članica …“ se nadomesti z „Vsaka država članica s posebno ureditvijo obravnava …“;

(b)

del stavka „… evropskega monetarnega sistema (EMS) in pri razvoju ekuja, spoštujejo pa tudi obstoječe pristojnosti na tem področju“ se nadomesti z „mehanizma deviznih tečajev“.

105)

Člen 119 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se v prvem in drugem pododstavku za besedilom „država članica“ vstavi besedilo „s posebno ureditvijo“, v prvem pododstavku se črta beseda „postopno“;

(b)

v odstavku 2(a) se za besedilom „države članice“ vstavi besedilo „s posebno ureditvijo“, v odstavku 2(b) se besedilo „država članica, ki je v težavah, …“ nadomesti z „država članica s posebno ureditvijo, ki je v težavah, …“;

(c)

v odstavku 3 se besedilo „Komisija dovoli državi, ki je v težavah, ...“ nadomesti z besedilom „Komisija dovoli državi članici s posebno ureditvijo, ki je v težavah, …“;

(d)

odstavek 4 se črta.

106)

Člen 120 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se besedilo „lahko zadevna članica preventivno sprejme …“ nadomesti z „lahko država članica s posebno ureditvijo preventivno sprejme …“;

(b)

v odstavku 3 se beseda „mnenju“ nadomesti z besedo „priporočilu“, za besedo „država“ pa se doda beseda „članica“;

(c)

odstavek 4 se črta.

107)

V členu 121, odstavek 1 postane odstavek 1 člena 117a; spremeni se, kakor je navedeno v točki 102. Preostali del člena 121 se razveljavi.

108)

Drugi stavek člena 122(2) postane prvi pododstavek člena 117a(2); spremeni se, kakor je navedeno v točki 102. Preostali del člena 122 se razveljavi.

109)

Odstavek 3 člena 123 postane odstavek 1 člena 118a in odstavek 5 člena 123 postane odstavek 3 člena 117; spremenita se, kakor je navedeno v točki 103 oziroma 102. Preostali del člena 123 se razveljavi.

110)

Odstavek 1 člena 124 postane novi člen 118b; spremeni se, kakor je navedeno v točki 104. Preostali del člena 124 se razveljavi.

ZAPOSLOVANJE

111)

V členu 125 se črta besedilo „in v členu 2 te pogodbe“.

PRESTAVLJENI NASLOVI

112)

Naslov IX „SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA“ postane naslov II petega dela o zunanjem delovanju Unije, člena 131 in 133 pa postaneta člena 188b in 188c. Člen 131 se spremeni, kakor je navedeno v točki 157, člen 133 pa se nadomesti s členom 188c.

Člena 132 in 134 se razveljavita.

113)

Naslov X „CARINSKO SODELOVANJE“ postane poglavje 1a naslova Ia „Prosti pretok blaga“, člen 135 pa postane člen 27a, kakor je navedeno v točki 45.

SOCIALNA POLITIKA

114)

Poimenovanje naslova XI „SOCIALNA POLITIKA, IZOBRAŽEVANJE, POKLICNO USPOSABLJANJE IN MLADINA“ se nadomesti z naslovom „SOCIALNA POLITIKA“, ki postane naslov IX, naslov „Poglavje 1 – Socialne določbe“ pa se črta.

115)

Vstavi se nov člen 136a:

„Člen 136a

Unija priznava in spodbuja vlogo socialnih partnerjev na ravni Unije ob upoštevanju različnosti nacionalnih sistemov. Pospešuje dialog med socialnimi partnerji ob upoštevanju njihove avtonomije.

Tristranski socialni vrh za rast in zaposlovanje prispeva k socialnemu dialogu.“

116)

Člen 137 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 2 se v uvodnem stavku prvega pododstavka beseda „Svet“ nadomesti z besedilom „Evropski parlament in Svet“, posledično se spremenijo tudi glagoli, prvi stavek drugega pododstavka pa se razdeli na pododstavka, ki se glasita:

„Evropski parlament in Svet odločata po rednem zakonodajnem postopku po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

Na področjih iz odstavka 1(c), (d), (f) in (g) Svet soglasno odloča po posebnem zakonodajnem postopku po posvetovanju z Evropskim parlamentom in navedenima odboroma.“

Drugi stavek drugega pododstavka postane zadnji pododstavek in črtata se besedi „tega člena“;

(b)

v odstavku 3 se na koncu prvega pododstavka doda „…, ali, kadar je primerno, izvajanje sklepa Sveta, sprejetega v skladu s členom 139.“; v drugem pododstavku se besedilo „… ko je treba v skladu s členom 249 direktivo prenesti“ nadomesti z besedilom „… ko je treba prenesti ali izvesti direktivo ali sklep“, na koncu pododstavka pa se doda besedilo „ali ta sklep“.

117)

V členu 138(4) se besedilo prvega stavka „Pri teh posvetovanjih …“ nadomesti z besedilom „Pri posvetovanjih iz odstavkov 2 in 3…“.

118)

Člen 139(2) se spremeni na naslednji način:

(a)

na koncu prvega pododstavka se doda stavek „Obvesti se Evropski parlament.“;

(b)

v drugem pododstavku se začetek prvega stavka „Svet odloča s kvalificirano večino, razen kadar zadevni sporazum …“ nadomesti z besedilom „Svet odloča soglasno, kadar zadevni sporazum …“, zadnji stavek pa se črta.

119)

V členu 140 se na koncu drugega pododstavka doda besedilo „…, zlasti pobud, namenjenih oblikovanju smernic in kazalnikov, organizaciji izmenjave najboljše prakse ter pripravi elementov, potrebnih za redno spremljanje in ocenjevanje. Evropski parlament se o tem izčrpno obvesti.“

120)

V členu 143 se črta drugi odstavek.

EVROPSKI SOCIALNI SKLAD

121)

Poglavje 2 postane „NASLOV X“.

122)

V členu 148 se besedilo „izvedbene sklepe“ nadomesti z besedilom „izvedbene uredbe“.

IZOBRAŽEVANJE, POKLICNO USPOSABLJANJE, MLADINA IN ŠPORT

123)

Poglavje 3 postane „NASLOV XI“, na koncu naslova se besedilo „IN MLADINA“ nadomesti z besedilom „MLADINA IN ŠPORT“.

124)

Člen 149 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge.“;

(b)

v odstavku 2 se na koncu pete alinee doda besedilo „… ter spodbujanje sodelovanja mladih v demokratičnem življenju v Evropi“, naslednja alinea pa se doda kot zadnja alinea:

„—

razvijanje evropske razsežnosti v športu s spodbujanjem pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih in sodelovanja med organi, odgovornimi za šport, ter z varovanjem telesne in moralne integritete športnikov, zlasti najmlajših.“;

(c)

v odstavku 3 se besedilo „na področju izobraževanja“ nadomesti z „na področju izobraževanja in športa“;

(d)

v odstavku 4 se besedilo „Da bi Svet prispeval k uresničevanju ciljev iz tega člena, sprejme:“ nadomesti z „Kot prispevek k uresničevanju ciljev iz tega člena:“, prva alinea se začne z „Evropski parlament in Svet sprejmeta …“; druga alinea pa se začne s „Svet sprejme...“.

125)

Na koncu člena 150(4) se doda naslednji stavek: „…; Svet na predlog Komisije sprejme priporočila“.

KULTURA

126)

Člen 151(5) se spremeni na naslednji način:

(a)

uvodni stavek se nadomesti z „Kot prispevek k uresničevanju ciljev iz tega člena:“;

(b)

prvi stavek prve alinee se začne z „Evropski parlament in Svet sprejmeta …“, drugi stavek prve alinee pa se črta;

(c)

v drugi alinei se črta besedilo „…, o katerih odloča soglasno“, alinea pa se začne z besedilom „Svet sprejme …“.

JAVNO ZDRAVJE

127)

Člen 152 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se v drugem pododstavku beseda „človekovih“ nadomesti s „telesnih in duševnih“, na koncu tega pododstavka pa se doda besedilo „ter spremljanje resne čezmejne ogroženosti zdravja, zgodnje obveščanje o taki ogroženosti boj proti njej.“;

(b)

v odstavku 2 se na koncu prvega pododstavka doda stavek „Zlasti spodbuja sodelovanje med državami članicami za izboljšanje komplementarnosti njihovih zdravstvenih storitev na obmejnih območjih.“;

(c)

v odstavku 2 se na koncu drugega pododstavka doda besedilo „…, zlasti pobude, namenjene oblikovanju smernic in kazalnikov, organizaciji izmenjave najboljših praks ter pripravi elementov, potrebnih za redno spremljanje in ocenjevanje. Evropski parlament se o tem izčrpno obvesti.“;

(d)

odstavek 4 se spremeni na naslednji način:

(i)

na začetku uvodnega stavka se vstavi naslednji del stavka: „Z odstopanjem od člena 2a(5) in člena 2e(a) ter v skladu s členom 2c(2)(k) ...“, na koncu pa se doda besedilo „… zaradi zagotavljanja skupnih potreb po varnosti:“;

(ii)

v točki (b) se črta besedilo „…, z odstopanjem od člena 37,…“;

(iii)

vstavi se nova točka (c):

„(c)

ukrepov, ki določajo visoke standarde kakovosti in varnosti zdravil in medicinskih pripomočkov.“;

(iv)

sedanja točka (c) postane odstavek 5 in se nadomesti z naslednjim:

„5.   Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Odborom regij in Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta tudi spodbujevalne ukrepe za varovanje in izboljšanje zdravja ljudi in zlasti za boj proti močno razširjenim čezmejnim težkim boleznim, ukrepe v zvezi z nadzorom resne čezmejne ogroženosti zdravja, zgodnjim obveščanjem o taki ogroženosti in bojem proti njej, kakor tudi ukrepe, katerih neposredni cilj je varovanje javnega zdravja glede tobaka in zlorabe alkohola, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.“;

(e)

zadnji pododstavek sedanjega odstavka 4 postane odstavek 6, odstavek 5, ki postane odstavek „7“, pa se nadomesti z naslednjim:

„7.   Pri dejavnosti Unije se upošteva odgovornost držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva. Odgovornosti držav članic vključujejo upravljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva in razporejanje dodeljenih virov. Ukrepi iz odstavka 4(a) ne vplivajo na nacionalne določbe o darovanju organov in krvi ali njihovi uporabi za namene zdravljenja.“

VARSTVO POTROŠNIKOV

128)

Člen 153(2) postane člen 6a, odstavki 3, 4 in 5 pa ustrezno postanejo odstavki 2, 3 in 4.

INDUSTRIJA

129)

Člen 157 se spremeni na naslednji način:

(a)

na koncu odstavka 2 se doda besedilo „…, zlasti pobude, namenjene oblikovanju smernic in kazalcev, organizaciji izmenjave najboljše prakse ter pripravi elementov, potrebnih za periodično spremljanje in ocenjevanje. Evropski parlament je izčrpno obveščen.“;

(b)

v odstavku 3 se na koncu drugega stavka prvega pododstavka doda besedilo „…, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.“

EKONOMSKA, SOCIALNA IN TERITORIALNA KOHEZIJA

130)

Poimenovanje naslova XVII se nadomesti z naslednjim: „EKONOMSKA, SOCIALNA IN TERITORIALNA KOHEZIJA“.

131)

Člen 158 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se besedilo „ekonomske in socialne kohezije“ nadomesti z „ekonomske, socialne in teritorialne kohezije“;

(b)

v drugem pododstavku se črta besedilo „ali otokov“ in „tudi podeželja“;

(c)

doda se nov pododstavek:

„Med zadevnimi regijami se posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam.“

132)

V členu 159 se v drugem pododstavku besedilo „ekonomske in socialne“ nadomesti z besedilom „ekonomske, socialne in teritorialne“;

133)

Člen 161 se spremeni na naslednji način:

(a)

na začetku prvega pododstavka se besedilo prvega stavka „Brez poseganja v člen 162 Svet na predlog Komisije in po pridobitvi privolitve Evropskega parlamenta ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij soglasno opredeli …“ nadomesti z „Brez poseganja v člen 162 Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij opredelita …“, v drugem stavku pa se besedilo „Svet po enakem postopku opredeli …“ nadomesti z besedilom „Po enakem postopku se opredelijo …“;

(b)

v drugem pododstavku se besedilo „ki ga je Svet ustanovil …“ nadomesti z „ustanovljen …“;

(c)

tretji pododstavek se črta;

134)

V členu 162 se v prvem pododstavku besedilo „Izvedbene sklepe“ nadomesti z besedilom „Izvedbene uredbe“.

RAZISKAVE IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ

135)

Naslov naslova XVIII se nadomesti z „RAZISKAVE, TEHNOLOŠKI RAZVOJ IN VESOLJE“.

136)

Člen 163 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Cilj Unije je okrepiti njene znanstvene in tehnološke temelje z oblikovanjem Evropskega raziskovalnega območja, v katerem raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, spodbujati njeno večjo konkurenčnost, vključno v industriji, in pospeševati vse raziskovalne dejavnosti, ki so potrebne zaradi drugih poglavij Pogodb.“

(b)

v odstavku 2 se del stavka „… pri čemer je njen glavni cilj omogočiti podjetjem, da v celoti izkoristijo možnosti notranjega trga, …“ nadomesti z „… pri čemer je njen glavni cilj omogočiti raziskovalcem, da neovirano sodelujejo prek meja, in podjetjem, da v celoti izkoristijo možnosti notranjega trga, …“.

137)

Na koncu člena 165(2) se doda besedilo „…, zlasti pobude, namenjene oblikovanju smernic in kazalcev, organizaciji izmenjave najboljše prakse ter pripravi elementov, potrebnih za redno spremljanje in ocenjevanje. Evropski parlament se o tem izčrpno obvesti.“

138)

Člen 166 se spremeni, kakor sledi:

(a)

v odstavku 4 se besede „Svet na predlog Komisije ..s kvalificirano večino….“ nadomestijo z besedami „Svet po posebnem zakonodajnem postopku….“

(b)

doda se nov odstavek 5:

„5.   Kot dopolnitev dejavnostim, načrtovanim v večletnem okvirnem programu, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom določita potrebne ukrepe za vzpostavitev Evropskega raziskovalnega območja.“

139)

V členu 167 se beseda „Svet“ nadomesti z „Unija“.

140)

V členu 168 se v drugem pododstavku beseda „Svet“ nadomesti z „Unija“.

141)

V drugem pododstavku člena 170 se črta zadnji del stavka „…, o teh sporazumih pa se pogajajo in jih sklepajo v skladu s členom 300“.

VESOLJE

142)

Vstavi se nov člen 172a:

„Člen 172a

1.   Za pospeševanje znanstvenega in tehničnega napredka, industrijske konkurenčnosti in izvajanje svojih politik Unija oblikuje evropsko politiko o vesolju. V ta namen lahko spodbuja skupne pobude, podpira raziskave in tehnološki razvoj ter usklajuje prizadevanja, potrebna za raziskovanje in izkoriščanje vesolja.

2.   Kot prispevek k doseganju ciljev iz odstavka 1, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita potrebne ukrepe, ki so lahko v obliki evropskega programa o vesolju, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

3.   Unija vzpostavi ustrezne odnose z Evropsko vesoljsko agencijo.

4.   Ta člen ne posega v druge določbe tega naslova.“

OKOLJE (PODNEBNE SPREMEMBE)

143)

Člen 174 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se četrta alinea nadomesti z naslednjim:

„—

spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.“;

(b)

v odstavku 2 se v drugem pododstavku besedilo „nadzorni postopek Skupnosti“ nadomesti z besedilom „nadzorni postopek Unije“;

(c)

v odstavku 4 se v prvem pododstavku črta zadnji del stavka „… o teh sporazumih pa se pogajajo in jih sklepajo v skladu s členom 300“.

144)

Člen 175 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij soglasno odloči o uporabi rednega zakonodajnega postopka za področja iz prvega pododstavka.“;

(b)

v odstavku 3 se v prvem pododstavku črta besedilo „Na drugih področjih …“, drugi pododstavek pa se nadomesti z naslednjim:

„Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje teh programov, se glede na primer sprejmejo v skladu s pogoji iz odstavka 1 ali odstavka 2.“;

(c)

v odstavku 4 se besedilo „… nekatere ukrepe skupnostne narave“ nadomesti z besedilom „nekatere ukrepe, ki jih je sprejela Unija“;

(d)

v odstavku 5 se besedilo „Svet v pravni akt, s katerim sprejme ta ukrep, vključi ustrezne določbe: …“ nadomesti s „se s takšnim ukrepom predvidijo ustrezne določbe“.

PRESTAVLJENI NASLOVI

145)

Naslov XX „RAZVOJNO SODELOVANJE“ postane poglavje 1 naslova III petega dela o zunanjem delovanju Unije, členi 177, 179, 180 in 181 pa postanejo členi 188d do 188g; ti členi se spremenijo, kakor je navedeno v točkah 161 do 164. Člen 178 se razveljavi.

146)

Naslov XXI „GOSPODARSKO, FINANČNO IN TEHNIČNO SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI“ postane poglavje 2 naslova III petega dela o zunanjem delovanju Unije, člen 181a pa postane nov člen 188h; ta člen se spremeni, kakor je navedeno v točki 166.

ENERGETIKA

147)

Naslov XX se nadomesti z novim naslovom in novim členom 176a:

„NASLOV XX

ENERGIJA

Člen 176a

1.   Pri vzpostavitvi in delovanju notranjega trga in ob upoštevanju potrebe po ohranitvi in izboljšanju okolja so cilji energetske politike Unije v duhu solidarnosti med državami članicami:

(a)

zagotoviti delovanje energetskega trga;

(b)

zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji;

(c)

spodbujati energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo ter razvijanje novih in obnovljivih virov energije; in

(d)

spodbujati medsebojno povezovanje energetskih omrežij.

2.   Brez poseganja v uporabo drugih določb Pogodb Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev iz odstavka 1. Takšni ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in z Odborom regij.

Ukrepi ne vplivajo na pravico držav članic, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, na izbiro med različnimi viri energije in na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo, ne glede na člen 175(2)(c).

3.   Kadar so ukrepi iz odstavka 2 predvsem davčnega značaja, jih Svet z odstopanjem od navedenega odstavka določi po posebnem zakonodajnem postopku soglasno in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.“

TURIZEM

148)

Naslov XXI se nadomesti z novim naslovom in novim členom 176b:

„NASLOV XXI

TURIZEM

Člen 176b

1.   Unija dopolnjuje dejavnost držav članic na področju turizma, zlasti s spodbujanjem konkurenčnosti podjetij Unije na tem področju.

V ta namen so cilji dejavnosti Unije:

(a)

spodbujanje ustvarjanja okolja, ki je naklonjeno razvoju podjetij na tem področju;

(b)

spodbujanje sodelovanja med državami članicami, zlasti z izmenjavo dobre prakse.

2.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita posebne ukrepe v dopolnitev ukrepov držav članic za doseganje ciljev iz tega člena, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.“

CIVILNA ZAŠČITA

149)

Vstavita se nov naslov XXII in nov člen 176c:

„NASLOV XXII

CIVILNA ZAŠČITA

Člen 176c

1.   Unija spodbuja sodelovanje med državami članicami, da bi izboljšala učinkovitost sistemov preprečevanja naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, in varstva pred njimi.

Cilji dejavnosti Unije so:

(a)

podpiranje in dopolnjevanje dejavnosti držav članic na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pri preprečevanju tveganja, pripravljenosti osebja na področju civilne zaščite in odzivanju na naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek, znotraj Unije;

(b)

spodbujanje hitrega in učinkovitega operativnega sodelovanja v Uniji med nacionalnimi službami civilne zaščite;

(c)

izboljšanje doslednosti ukrepov civilne zaščite na mednarodni ravni.

2.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev iz odstavka 1, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.“

UPRAVNO SODELOVANJE

150)

Vstavita se nov naslov XXIII in nov člen 176d:

„NASLOV XXIII

UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 176d

1.   Učinkovito izvajanje prava Unije v državah članicah, kar je bistveno za pravilno delovanje Unije, se šteje za zadevo skupnega interesa.

2.   Unija lahko podpira prizadevanja držav članic za izboljšanje zmogljivosti njihovih uprav za izvajanje prava Unije. Ta dejavnost lahko vključuje olajševanje izmenjave informacij in javnih uslužbencev, kakor tudi podporo izobraževalnih programov. Nobena država članica ni zavezana zaprositi za takšno podporo. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, v ta namen določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

3.   Ta člen ne posega v obveznosti držav članic, da izvajajo pravo Unije, niti v pristojnosti in dolžnosti Komisije. Prav tako ne posega v druge določbe Pogodb, ki urejajo upravno sodelovanje med državami članicami ter med njimi in Unijo.“

PRIDRUŽEVANJE ČEZMORSKIH DEŽEL IN OZEMELJ

151)

V členu 182 se na koncu prvega odstavka črta besedilo „k tej pogodbi“.

152)

V členu 186 se zadnji del stavka „…urejeno s sporazumi, ki se sklenejo naknadno ob soglasni odobritvi držav članic“ nadomesti z „urejeno z akti, sprejetimi v skladu s členom 187.“

153)

V členu 187 se beseda „soglasno“ nadomesti z „na predlog Komisije soglasno“, na koncu člena pa se doda stavek „Kadar je Svet te določbe sprejemal po posebnem zakonodajnem postopku, odloča soglasno na predlog Komisije po posvetovanju z Evropskim parlamentom.“

ZUNANJE DELOVANJE UNIJE

154)

Vstavi se nov peti del. Naslov tega dela je „ZUNANJE DELOVANJE UNIJE“, vsebuje pa naslednje naslove in poglavja:

Naslov I:

Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije

Naslov II:

Skupna trgovinska politika

Naslov III:

Sodelovanje s tretjimi državami in humanitarna pomoč

Poglavje 1:

Razvojno sodelovanje

Poglavje 2:

Gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje s tretjimi državami

Poglavje 3:

Humanitarna pomoč

Naslov IV:

Omejevalni ukrepi

Naslov V:

Mednarodni sporazumi

Naslov VI:

Odnosi z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami

ter delegacije Unije

Naslov VII:

Solidarnostna klavzula

SPLOŠNE DOLOČBE

155)

Vstavita se nov naslov I in nov člen 188a:

„NASLOV 1

SPLOŠNE DOLOČBE O ZUNANJEM DELOVANJU UNIJE

Člen 188a

Delovanje Unije na mednarodni ravni, v okviru tega dela, temelji na načelih in uresničuje cilje iz poglavja 1 naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter je v skladu s splošnimi določbami iz navedenega poglavja.“

SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA

156)

Vstavi se naslov II „SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA“, ki povzema poimenovanje naslova IX tretjega dela.

157)

Vstavi se člen 188b z besedilom člena 131 in se spremeni na naslednji način:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Z vzpostavitvijo carinske unije v skladu s členi 23 do 27 Unija v skupnem interesu prispeva k usklajenemu razvoju svetovne trgovine, postopnemu odpravljanju omejitev v mednarodni trgovini in pri tujih neposrednih naložbah ter k zmanjševanju carinskih in drugih ovir.“;

(b)

drugi odstavek se črta.

158)

Vstavi se člen 188c, ki nadomesti člen 133:

„Člen 188c

1.   Skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, ki se nanašajo na trgovino z blagom in storitvami ter gospodarskih vidikov intelektualne lastnine, tujih neposrednih naložbah, doseganja enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozne politike in ukrepov trgovinske zaščite, na primer pri dampingu ali subvencijah. Skupna trgovinska politika se izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije.

2.   Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita ukrepe, s katerimi se opredeli okvir za izvajanje skupne trgovinske politike.

3.   Če se je za sklenitev sporazumov z eno ali več tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami treba pogajati, se ob upoštevanju posebnih določb tega člena uporablja člen 188n.

Komisija predloži Svetu priporočila, ta pa jo pooblasti za začetek potrebnih pogajanj. Svet in Komisija zagotavljata, da so sporazumi, doseženi s pogajanji, skladni z notranjo politiko in pravili Unije.

Komisija vodi pogajanja ob posvetovanju s posebnim odborom, ki ga Svet imenuje za pomoč Komisiji pri izvajanju te naloge, in v okviru navodil, ki jih Svet lahko naslovi nanjo. Komisija o napredku pri pogajanjih redno poroča posebnemu odboru in Evropskemu parlamentu.

4.   O pogajanjih in sklenitvi sporazumov iz odstavka 3 Svet odloča s kvalificirano večino.

Kadar sporazum na področju trgovine s storitvami in gospodarskih vidikov intelektualne lastnine ter tujih neposrednih naložb vsebuje določbe, pri katerih je za sprejetje notranjih pravil potrebno soglasje, Svet o pogajanjih in sklenitvi takega sporazuma odloča s soglasjem.

Svet prav tako odloča soglasno o pogajanjih in sklenitvi sporazumov:

(a)

na področju trgovine s kulturnimi in avdio-vizualnimi storitvami, kadar obstaja nevarnost, da bi ti sporazumi utegnili poseči v kulturno in jezikovno raznolikost Unije;

(b)

na področju trgovine s socialnimi, izobraževalnimi in zdravstvenimi storitvami, kadar obstaja nevarnost, da bi ti sporazumi resno ovirali nacionalno ureditev teh storitev in poseči v pristojnost držav članic za njihovo zagotavljanje.

5.   Pogajanja in sklepanje mednarodnih sporazumov na področju prometa so v skladu z določbami naslova V tretjega dela in člena 188n.

6.   Izvajanje dodeljenih pristojnosti iz tega člena na področju trgovinske politike ne vpliva na razmejitev pristojnosti med Unijo in državami članicami in ne povzroči usklajevanja zakonov ali drugih predpisov držav članic, če Pogodbi takšno usklajevanje izključujeta.“

RAZVOJNO SODELOVANJE

159)

Vstavi se naslov III „SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI IN HUMANITARNA POMOČ“.

160)

Vstavi se poglavje 1 „RAZVOJNO SODELOVANJE“, ki povzema poimenovanje naslova XX tretjega dela.

161)

Vstavi se člen 188d z besedilom člena 177; spremeni se na naslednji način:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Politika Unije na področju razvojnega sodelovanja se izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije. Politika razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega sodelovanja držav članic se med seboj dopolnjujejo in krepijo.

Glavni cilj politike Unije na tem področju je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju.“;

(b)

odstavek 3 postane odstavek „2“.

162)

Vstavi se člen 188e z besedilom člena 179; spremeni se na naslednji način:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejemata potrebne ukrepe za izvajanje politike razvojnega sodelovanja, ki so lahko povezani s programi večletnega sodelovanja z državami v razvoju ali vsebinsko zasnovanimi programi.“;

(b)

vstavi se nov odstavek 2:

„2.   Unija lahko s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami sklene sporazume za uresničevanje ciljev iz člena 10a Pogodbe o Evropski uniji in člena 188d te pogodbe.

Prvi pododstavek ne vpliva na pristojnost držav članic glede pogajanj v mednarodnih organih in sklepanja sporazumov.“

(c)

sedanji odstavek 2 postane odstavek „3“, sedanji odstavek 3 se črta.

163)

Vstavi se člen 188f z besedilom člena 180; spremeni se na naslednji način:

v odstavku 1 se na začetku vstavi besedilo „Zaradi spodbujanja dopolnjevanja in učinkovitosti njihovega delovanja …“.

164)

Vstavi se člen 188g z besedilom člena 181; drugi stavek prvega odstavka in drugi odstavek se črtata.

GOSPODARSKO, FINANČNO IN TEHNIČNO SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI

165)

Vstavi se poglavje 2 „GOSPODARSKO, FINANČNO IN TEHNIČNO SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI“, ki povzema poimenovanje naslova XXI tretjega dela.

166)

Vstavi se člen 188h z besedilom člena 181a; spremeni se na naslednji način:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Brez poseganja v druge določbe Pogodb, zlasti tiste iz členov 188d do 188g, Unija izvaja ukrepe gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja, skupaj s pomočjo predvsem na finančnem področju, s tretjimi državami, ki niso države v razvoju. Takšni ukrepi so skladni z razvojno politiko Unije in se izvajajo v okviru načel in ciljev njenega zunanjega delovanja. Ukrepi Unije in držav članic se med seboj dopolnjujejo in krepijo.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejemata ukrepe, potrebne za izvajanje odstavka 1.“

(c)

v odstavku 3 se v prvem pododstavku črta zadnji del drugega stavka „…, o teh sporazumih pa se pogajajo in jih sklepajo v skladu s členom 300“.

167)

Vstavi se nov člen 188i:

„Člen 188I

Kadar razmere v tretji državi zahtevajo nujno finančno pomoč Unije, Svet na predlog Komisije sprejme potrebne sklepe.“

HUMANITARNA POMOČ

168)

Vstavita se novo poglavje 3 in nov člen 188j:

„POGLAVJE 3

HUMANITARNA POMOČ

Člen 188J

1.   Dejavnosti Unije na področju humanitarne pomoči potekajo v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije. Namenjene so zagotavljanju takojšnje pomoči, podpore in zaščite ljudem v tretjih državah in žrtvam naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, kot odziv na humanitarne potrebe, ki izhajajo iz teh različnih razmer. Ukrepi Unije in držav članic se med seboj dopolnjujejo in krepijo.

2.   Dejavnosti humanitarne pomoči se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega prava in z načeli nepristranskosti, nevtralnosti in nediskriminacije.

3.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, s katerimi opredelita okvir za izvajanje dejavnosti humanitarne pomoči Unije.

4.   Unija lahko s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami sklene sporazume za uresničevanje ciljev iz odstavka 1 in člena 10a Pogodbe o Evropski uniji.

Prvi pododstavek ne vpliva na pristojnost držav članic glede pogajanj v mednarodnih organih in sklepanja sporazumov.

5.   Zaradi vzpostavitve okvira za prispevek mladih Evropejcev k humanitarnim dejavnostim Unije se ustanovi Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita njen statut in način delovanja.

6.   Komisija lahko daje koristne pobude za uskladitev dejavnosti Unije in držav članic za večjo učinkovitost in dopolnjevanje ukrepov humanitarne pomoči Unije in držav članic.

7.   Unija skrbi za usklajenost in doslednost svojih humanitarnih dejavnosti z dejavnostmi mednarodnih organizacij in organov, zlasti s tistimi v okviru sistema Združenih narodov.“

OMEJEVALNI UKREPI

169)

Vstavita se naslov IV in člen 188k, ki nadomestita člen 301:

„NASLOV IV

OMEJEVALNI UKREPI

Člen 188k

1.   Kadar sklep, sprejet v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji, predvideva delno ali popolno prekinitev ali omejitev gospodarskih in finančnih odnosov z eno ali več tretjimi državami, Svet s kvalificirano večino na skupni predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije sprejme potrebne ukrepe. O tem obvesti Evropski parlament.

2.   Kadar sklep, sprejet v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji, tako predvideva, lahko Svet po postopku iz odstavka 1 sprejme omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom.

3.   Akti iz tega člena vključujejo potrebne določbe o pravnih jamstvih.“

MEDNARODNI SPORAZUMI

170)

Za členom 188k se vstavi naslov V „MEDNARODNI SPORAZUMI“.

171)

Vstavi se člen 188l:

„Člen 188l

1.   Unija lahko sklene sporazum z eno ali več tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, kadar je tako določeno v Pogodbah ali kadar je v okviru politik Unije sklenitev sporazuma potrebna bodisi za doseganje enega od ciljev iz Pogodb, bodisi kadar je tako določeno v pravno zavezujočem aktu Unije, bodisi kadar sporazum lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe.

2.   Sporazumi, ki jih sklene Unija, so zavezujoči za njene institucije in države članice.“

172)

Vstavi se člen 188m z besedilom člena 310. Beseda „državami“ se nadomesti s „tretjimi državami“.

173)

Namesto člena 300 se vstavi člen 188n:

„Člen 188n

1.   Brez poseganja v posebne določbe člena 188c potekajo pogajanja o sporazumih med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami ter njihovo sklepanje po spodaj opisanem postopku.

2.   Svet odobri začetek pogajanj, določi pogajalske smernice, odobri podpis in sklene sporazum.

3.   Kadar se predvideni sporazum izključno ali v pretežnem delu nanaša na skupno zunanjo in varnostno politiko, Komisija ali visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko predloži priporočila Svetu, ki sprejme sklep o odobritvi začetka pogajanj in imenovanju pogajalca ali vodje pogajalske skupine Unije glede na predmet predvidenega sporazuma.

4.   Svet lahko na pogajalca naslovi navodila in določi posebni odbor, v posvetovanju s katerim se vodijo pogajanja.

5.   Svet na predlog pogajalca sprejme sklep o odobritvi podpisa sporazuma in po potrebi o njegovem začasnem uporabljanju pred začetkom veljavnosti.

6.   Svet na predlog pogajalca sprejme sklep o sklenitvi sporazuma.

Razen pri sporazumih, ki zadevajo izključno skupno zunanjo in varnostno politiko, Svet sprejme sklep o sklenitvi sporazuma:

(a)

po odobritvi Evropskega parlamenta pri:

(i)

pridružitvenih sporazumih;

(ii)

sporazumu o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

(iii)

sporazumih, ki z uvedbo postopkov sodelovanja vzpostavljajo poseben institucionalni okvir;

(iv)

sporazumih, ki imajo znatne proračunske posledice za Unijo;

(v)

sporazumih na področjih, za katera velja redni zakonodajni postopek ali posebni zakonodajni postopek, kadar je potrebna odobritev Evropskega parlamenta.

Evropski parlament in Svet se lahko v nujnem primeru dogovorita o roku za odobritev;

(b)

po posvetovanju z Evropskim parlamentom v drugih primerih. Evropski parlament da svoje mnenje v roku, ki ga glede na nujnost zadeve lahko določi Svet. Če mnenje v tem roku ni dano, Svet lahko odloči.

7.   Pri sklepanju sporazuma lahko Svet z odstopanjem od odstavkov 5, 6 in 9 pooblasti pogajalca, da v imenu Unije odobri spremembe ali dopolnitve sporazuma, kadar ta predvideva, da se lahko sprejmejo po poenostavljenem postopku ali da jih sprejme organ, ustanovljen s sporazumom. Svet lahko v takšno pooblastilo vključi posebne pogoje.

8.   Svet v celotnem postopku odloča s kvalificirano večino.

S soglasjem odloča, takrat kadar sporazum zadeva področje, za katero je pri sprejemanju akta Unije potrebno soglasje, kot tudi pri pridružitvenih sporazumih in sporazumih iz člena 188h z državami kandidatkami za pristop. Svet prav tako odloča s soglasjem o sporazumu o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; sklep o sklenitvi tega sporazuma začne veljati, ko ga države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

9.   Svet na predlog Komisije ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sprejme sklep o začasni prekinitvi uporabe sporazuma in določitvi stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma.

10.   Evropski parlament se v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti.

11.   Država članica, Evropski parlament, Svet ali Komisija lahko pridobijo mnenje Sodišča glede združljivosti predvidenega sporazuma s Pogodbama. Kadar je mnenje Sodišča odklonilno, lahko predvideni sporazum začne veljati le, če se spremeni ali če se spremenita Pogodbi.“

174)

Vstavi se člen 188o z besedilom odstavkov 1 do 3 in 5 člena 111, zadnja stavka odstavka 1 pa postaneta drugi pododstavek navedenega odstavka; člen 111 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Z odstopanjem od člena 188n lahko Svet v prizadevanju doseči soglasnost, združljivo s ciljem stabilnosti cen, bodisi na priporočilo Evropske centralne banke bodisi na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropsko centralno banko, sklene formalne sporazume o sistemu deviznih tečajev za euro glede na valute tretjih držav. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom in v skladu s postopkom iz odstavka 3.“

V drugem pododstavku se besedilo „lahko na priporočilo ECB ali Komisije in po posvetovanju z ECB v prizadevanju doseči soglasje, združljivo s ciljem stabilnosti cen …“ nadomesti z besedilom „…v prizadevanju doseči soglasje, združljivo s ciljem stabilnosti cen, bodisi na priporočilo Evropske centralne banke bodisi na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropsko centralno banko lahko …“;

(b)

v odstavku 2 se besedilo „valut nečlanic Skupnosti“ nadomesti z „valut tretjih držav“;

(c)

v odstavku 3 se v prvem stavku prvega pododstavka beseda „državami“ nadomesti s „tretjimi državami“, drugi pododstavek pa se črta;

(d)

odstavek 5 postane odstavek „4“.

ODNOSI UNIJE Z MEDNARODNIMI ORGANIZACIJAMI IN TRETJIMI DRŽAVAMI TER DELEGACIJE UNIJE

175)

Vstavijo se naslov VI ter člena 188p in 188q, pri čemer člen 188p nadomesti člene 302 do 304:

„NASLOV VI

ODNOSI UNIJE Z MEDNARODNIMI ORGANIZACIJAMI IN TRETJIMI DRŽAVAMI TER DELEGACIJE UNIJE

Člen 188p

1.   Unija v ustrezni obliki sodeluje z organi Združenih narodov in njihovimi specializiranimi agencijami, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Unija vzdržuje tudi ustrezne odnose z drugimi mednarodnimi organizacijami.

2.   Za izvajanje tega člena sta zadolžena Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisija.

Člen 188q

1.   V tretjih državah in v mednarodnih organizacijah Unijo zastopajo delegacije Unije.

2.   Delegacije Unije delujejo pod vodstvom visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Pri svojem delu tesno sodelujejo z diplomatskimi predstavništvi in konzulati držav članic.“

SOLIDARNOSTNA KLAVZULA

176)

Vstavita se nov naslov VII in nov člen 188r:

„NASLOV VII

SOLIDARNOSTNA KLAVZULA

Člen 188r

1.   Če je država članica žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek, Unija in njene države članice delujejo skupaj v duhu solidarnosti. Unija uporabi vsa razpoložljiva, vključno z vojaškimi sredstvi, ki ji jih države članice dajo na razpolago, da se:

(a)

na ozemlju držav članic prepreči teroristična grožnja;

demokratične institucije in civilno prebivalstvo zavarujejo pred morebitnim terorističnim napadom;

v primeru terorističnega napada državi članici na zaprosilo njenih političnih organov pomaga na njenem ozemlju;

(b)

v primeru naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek, državi članici na zaprosilo njenih političnih organov pomaga na njenem ozemlju.

2.   Če je država članica žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek, ji druge države članice pomagajo na zaprosilo njenih političnih organov. V ta namen se države članice usklajujejo v Svetu.

3.   Način izvajanja te solidarnostne klavzule se opredeli v sklepu, ki ga sprejme Svet na skupni predlog Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Svet odloča v skladu s členom 28a Pogodbe o Evropski uniji, če ta sklep zadeva obrambne zadeve. Obvesti se Evropski parlament.

Za namene tega odstavka in brez poseganja v člen 207 Svetu pomagata Politični in varnostni odbor ob pomoči struktur, oblikovanih v okviru skupne varnostne in obrambne politike, ter odbor iz člena 61d, ki po potrebi dajeta skupna mnenja.

4.   Evropski svet redno ocenjuje nevarnosti, s katerimi se sooča Unija, da bi Uniji in njenim državam članicam omogočil učinkovito ukrepanje.“

DOLOČBE O INSTITUCIJAH IN PRORAČUNU

177)

Peti del postane „šesti del“, njegov naslov pa se nadomesti z „DOLOČBE O INSTUTUCIJAH IN PRORAČUNU“.

EVROPSKI PARLAMENT

178)

Člen 189 se razveljavi.

179)

Člen 190 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavki 1, 2 in 3 se črtajo, odstavka 4 in 5 postaneta odstavka 1 oziroma 2;

(b)

odstavek 4, ki postane odstavek 1, se spremeni na naslednji način:

(i)

v prvem pododstavku se besedilo „… za splošne neposredne volitve …“ nadomesti z „… določb, potrebnih za volitve svojih članov s splošnim in neposrednim glasovanjem…“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po odobritvi Evropskega parlamenta, ki odloča z večino svojih članov, soglasno sprejme potrebne določbe. Te določbe začnejo veljati, ko jih države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.“;

(c)

v odstavku 5, ki postane odstavek 2, se za „Evropski parlament“ vstavi besedilo „na lastno pobudo z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, …“.

180)

V členu 191 se črta prvi pododstavek. V drugem pododstavku se besedilo „v skladu s postopkom iz člena 251“ nadomesti z besedilom „z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, …“, za besedilom „na evropski ravni“ pa se vstavi besedilo „iz člena 8a(4) Pogodbe o Evropski uniji“.

181)

V členu 192 se črta prvi odstavek, na koncu odstavka pa se doda stavek „Če Komisija ne predloži predloga, o razlogih obvesti Evropski parlament.“

182)

Člen 193 se spremeni na naslednji način:

(a)

v tej točki je navedena sprememba, ki ne zadeva slovenske različice;

(b)

tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Podrobne določbe o uresničevanju pravice do preiskave določi Evropski parlament na lastno pobudo z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, in po odobritvi Sveta in Komisije.“

183)

Člen 195 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se na začetku prvega pododstavka besedilo „Evropski parlament imenuje varuha človekovih pravic, ki je pooblaščen za sprejemanje pritožb …“ nadomesti z besedilom „Evropski parlament izvoli evropskega varuha človekovih pravic, ki je pooblaščen za sprejemanje pritožb …“, v zadnjem delu stavka se besedilo „in Sodišča prve stopnje pri opravljanju njune sodne funkcije“ nadomesti z besedilom „pri opravljanju njegove sodne funkcije“, doda se tudi naslednji zadnji stavek: „Te pritožbe preuči in o njih pripravi poročilo.“;

(b)

v odstavku 2 se v prvem pododstavku beseda „imenovan“ nadomesti z „izvoljen“;

(c)

v odstavku 3 se besedilo „katerega koli organa“ nadomesti z „katere koli vlade, institucije, organa, urada ali agencije“;

(d)

v odstavku 4 se za „Evropski parlament“ vstavi besedilo „… na lastno pobudo z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, …“.

184)

Za člen 196 sta navedeni spremembi, ki ne zadevata slovenske različice.

185)

Člen 197 se spremeni na naslednji način:

(a)

prvi odstavek se črta;

(b)

drugi odstavek se nadomesti z besedilom „Komisija se lahko udeležuje vseh sej in lahko zahteva besedo.“;

(c)

četrti odstavek se nadomesti z besedilom „Evropski svet in Svet dobita besedo v Evropskem parlamentu pod pogoji, določenimi v poslovnikih Evropskega sveta in Sveta.“

186)

V členu 198 se v prvem odstavku črta beseda „absolutno“.

187)

V členu 199 se v drugem odstavku besedilo „… v skladu s tem poslovnikom“ nadomesti z „… v skladu s Pogodbama in s tem poslovnikom“.

188)

V členu 201 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Če je predlog nezaupnice sprejet z dvotretjinsko večino oddanih glasov, kar predstavlja večino članov Evropskega parlamenta, člani Komisije kolektivno odstopijo, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pa odstopi s funkcije, ki jo opravlja v okviru Komisije. Do zamenjave v skladu s členom 9d Pogodbe o Evropski uniji ohranijo položaj in opravljajo tekoče posle. V tem primeru mandat članov Komisije, ki so imenovani kot zamenjava, poteče z datumom, s katerim bi potekel mandat članom Komisije, ki so kolektivno odstopili.“

EVROPSKI SVET

189)

Vstavijo se nov oddelek 1a in nova člena 201a in 201b:

„ODDELEK 1a

EVROPSKI SVET

Člen 201a

1.   Pri glasovanju se lahko na vsakega člana Evropskega sveta prenese glasovalna pravica največ enega drugega člana.

Člen 9c(4) Pogodbe o Evropski uniji in člen 205(2) te pogodbe se uporabljata za Evropski svet, kadar odloča s kvalificirano večino. Kadar Evropski svet odloča z glasovanjem, njegov predsednik in predsednik Komisije ne glasujeta.

Vzdržani glasovi navzočih ali zastopanih članov Evropskemu svetu ne preprečujejo sprejetja aktov, za katere se zahteva soglasje.

2.   Predsednik Evropskega parlamenta je lahko povabljen k besedi pred Evropskim svetom.

3.   Evropski svet z navadno večino odloča o postopkovnih vprašanjih in sprejetju poslovnika.

4.   Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Sveta.

Člen 201b

Evropski svet s kvalificirano večino sprejme:

(a)

sklep o določitvi seznama sestav Sveta, razen Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje zadeve iz člena 9c(6) Pogodbe o Evropski uniji;

(b)

sklep o predsedovanju sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve iz člena 9c(9) Pogodbe o Evropski uniji.“

SVET

190)

Člena 202 in 203 se razveljavita.

191)

Člen 205 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Kadar Svet odloča z navadno večino, odloča z večino svojih članov.

2.   Z odstopanjem od člena 9c(4) Pogodbe o Evropski uniji je od 1. novembra 2014 in ob upoštevanju določb iz Protokola o prehodnih določbah, kadar Svet ne odloča na predlog Komisije ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, kvalificirana večina najmanj 72 % članov Sveta, ki predstavljajo države članice, ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva Unije.

3.   Od 1. novembra 2014 in ob upoštevanju določb iz Protokola o prehodnih določbah se v primerih, ko v skladu z uporabo Pogodb ne glasujejo vsi člani Sveta, kvalificirana večina opredeli na naslednji način:

(a)

kvalificirana večina je najmanj 55 % članov Sveta, ki predstavljajo udeležene države članice, ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva teh držav.

Manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitev, mora vključevati najmanj minimalno število članov Sveta, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva udeleženih držav članic, in dodatnega člana, sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena;

(b)

z odstopanjem od točke (a), ko Svet ne odloča na predlog Komisije ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, je zahtevana kvalificirana večina najmanj 72 % članov Sveta, ki predstavljajo udeležene države članice, ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva teh držav.“;

(b)

odstavek 4 se črta, odstavek 3 pa postane odstavek „4“.

192)

Člen 207 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 207

1.   Za pripravo dela Sveta in za izvajanje nalog, ki mu jih dodeli Svet je odgovoren odbor, ki ga sestavljajo stalni predstavniki vlad držav članic. Odbor lahko v primerih, predvidenih v poslovniku Sveta, sprejema postopkovne sklepe.

2.   Svetu pomaga generalni sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja, ki ga imenuje Svet.

Svet z navadno večino odloča o organizaciji generalnega sekretariata.

3.   Svet z navadno večino odloča o postopkovnih vprašanjih in sprejetju poslovnika.“

193)

V členu 208 se na koncu člena doda stavek „Če Komisija ne predloži predloga, o razlogih za to obvesti Svet.“

194)

V členu 209 se besedilo „prejemu mnenja Komisije“ nadomesti s „posvetovanju s Komisijo“.

195)

Člen 210 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 210

Svet določi plače, nadomestila in pokojnine predsednika Evropskega sveta, predsednika Komisije, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, članov Komisije, predsednikov, članov in sodnih tajnikov Sodišča Evropske unije ter generalnega sekretarja Sveta. Prav tako določi druga izplačila, ki se nakazujejo kot osebni prejemki.“

KOMISIJA

196)

Člen 211 se razveljavi. Vstavi se člen 211a:

„Člen 211a

Člani Komisije so v skladu s členom 9d(5) Pogodbe o Evropski uniji izbrani po sistemu rotacije, ki ga soglasno vzpostavi Svet in temelji na naslednjih načelih:

(a)

države članice so pri določanju vrstnega reda in trajanja mandatov njihovih državljanov kot članov Komisije obravnavane popolnoma enakopravno; posledično razlika med skupnim številom mandatov, ki jih imajo državljani dveh poljubnih držav članic, nikoli ne sme biti več kot eden;

(b)

ob upoštevanju točke (a) je vsaka zaporedna Komisija sestavljena tako, da se zadovoljivo izrazi demografski in geografski razpon celote držav članic.“

197)

Člen 212 postane nov odstavek 2 člena 218.

198)

V členu 213 se črta odstavek 1, odstavek 2 ni oštevilčen; njegova prva pododstavka se združita in glasita:

„Člani Komisije se vzdržijo vseh dejanj, ki so nezdružljiva z naravo njihove funkcije. Države članice spoštujejo njihovo neodvisnost in ne poskušajo vplivati nanje pri opravljanju njihovih nalog.“

199)

Člen 214 se razveljavi.

200)

Člen 215 se spremeni na naslednji način:

(a)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjima pododstavkoma:

„Mesto, ki se izprazni zaradi odstopa, razrešitve ali smrti člana, se za preostanek njegovega mandata zapolni z novim članom z istim državljanstvom, ki ga imenuje Svet v medsebojnem soglasju s predsednikom Komisije, po posvetovanju z Evropskim parlamentom in v skladu z merili iz drugega pododstavka člena 9d(3) Pogodbe o Evropski uniji.

Svet lahko na predlog predsednika Komisije soglasno odloči, da takšnega mesta ni treba zapolniti, zlasti če je preostanek mandata člana kratek.“;

(b)

vstavi se nov peti pododstavek:

„Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko se ob odstopu, razrešitvi ali smrti nadomesti za preostanek svojega mandata v skladu s členom 9e(1) Pogodbe o Evropski uniji.“;

(c)

zadnji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Pri prostovoljnem odstopu vseh članov Komisije ti do zamenjave ohranijo položaj in opravljajo tekoče posle v preostanku svojega mandata v skladu s členom 9d Pogodbe o Evropski uniji.“

201)

V členu 217 se črtajo odstavki 1, 3 in 4, odstavek 2 pa ni oštevilčen. Prvi stavek tega odstavka se nadomesti z besedilom „Predsednik Komisije v skladu s členom 9d(6) Pogodbe o Evropski uniji in brez poseganja v člen 9e(4) navedene pogodbe razporedi obveznosti Komisije in jih dodeli članom.“

202)

V členu 218 se črta odstavek 1; odstavek 2 postane odstavek „1“, črta se besedilo „s to pogodbo“. Vstavi se odstavek 2 z besedilom člena 212.

203)

V členu 219 se v prvem pododstavku besedilo „števila članov iz člena 213“ nadomesti s „svojih članov“, drugi odstavek pa se nadomesti z besedilom „Sklepčnost se določi s poslovnikom.“

SODIŠČE

204)

V naslovu oddelka 4 se doda besedilo „EVROPSKE UNIJE“.

205)

Člen 220 se razveljavi.

206)

V členu 221 se črta prvi pododstavek.

207)

V členu 223 se na koncu prvega pododstavka doda besedilo „… po posvetovanju z odborom iz člena 224a.“

208)

V členu 224 se črta prvi stavek prvega pododstavka, za besedilom „Število sodnikov …“ se doda beseda „Splošnega sodišča“. V drugem pododstavku se na koncu drugega stavka doda besedilo „… po posvetovanju z odborom iz člena 224a.“

209)

Vstavi se nov člen 224a:

„Člen 224a

Preden vlade držav članic imenujejo kandidate v skladu s členoma 223 in 224, se oblikuje odbor, ki da mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika in generalnega pravobranilca Sodišča in Splošnega sodišča.

Odbor sestavlja sedem oseb, izbranih med nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega sodišča, člani najvišjih nacionalnih sodišč in priznanimi pravniki, od katerih enega predlaga Evropski parlament. Svet sprejme sklep, s katerim določi pravila delovanja odbora, in sklep o imenovanju njegovih članov. Odloča na pobudo predsednika Sodišča.“

210)

V členu 225(1) se v prvem stavku prvega pododstavka besedilo „…, ki so dodeljeni sodnemu oddelku, in tistih ...“ nadomesti z besedilom „…, ki so dodeljeni specializiranemu sodišču, ustanovljenemu po členu 225a, in tistih …“, v členu 225(2) pa se v prvem pododstavku črta besedilo „, … ustanovljenih po členu 225a“.

211)

Člen 225a se spremeni na naslednji način:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z besedilom „Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku ustanovita specializirana sodišča, dodana Splošnemu sodišču, pristojna za obravnavanje in odločanje na prvi stopnji o nekaterih vrstah tožb na posebnih področjih. Evropski parlament in Svet odločata z uredbami, sprejetimi bodisi na predlog Komisije po posvetovanju s Sodiščem ali na predlog Sodišča po posvetovanju s Komisijo.“;

(b)

v drugem odstavku se beseda „Sklep“ nadomesti z „Uredba“, besedilo „organizaciji oddelka“ pa se nadomesti s „sestavi tega sodišča“;

(c)

v tretjem odstavku se beseda „v sklepu o ustanovitvi oddelka“ nadomesti z besedami „v sklepu o ustanovitvi specializiranega sodišča“;

(d)

v šestem odstavku se beseda „sklep“ nadomesti z besedo „uredba“, na koncu tega odstavka pa se doda stavek „Naslov I in člen 64 statuta se v vsakem primeru uporabljata za specializirana sodišča.“

212)

Člen 228 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 2 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim besedilom, ki postane prvi pododstavek:

„2.   Če Komisija meni, da zadevna država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča, lahko pred Sodiščem vloži tožbo, potem ko je tej državi dala možnost za predložitev stališča. Pri tem določi višino pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki naj jo plača zadevna država članica in ki je po njenem mnenju primerna glede na okoliščine zadeve.“

Tretji pododstavek postane drugi pododstavek.

(b)

doda se nov odstavek 3:

„3.   Če Komisija pred Sodiščem vloži tožbo v skladu s členom 226, ker zadevna država članica ni izpolnila obveznosti o uradnem obvestilu glede ukrepov o prenosu direktive, sprejete v skladu z zakonodajnim postopkom, lahko Komisija, kadar meni, da je ustrezno, določi višino pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki jo šteje za ustrezno v danih okoliščinah in katero naj zadevna država članica plača.

Če Sodišče ugotovi kršitev, lahko naloži zadevni državi članici plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki ne presega zneska, ki ga je določila Komisija. Obveznost plačila učinkuje od dneva, ki ga Sodišče določi v svoji sodbi.“

213)

V členu 229a se besedilo „... na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme …“ nadomesti s „... po posebnem zakonodajnem postopku po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme …“, besedilo „pravice industrijske lastnine Skupnosti“ pa se nadomesti z „evropske pravice intelektualne lastnine“. Zadnji stavek se nadomesti z naslednjim: „Te določbe začnejo veljati, ko jih države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.“

214)

Člen 230 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se besedilo „aktov, ki jih skupaj sprejemata Evropski parlament in Svet, …“ nadomesti z „zakonodajnih aktov“, za besedilom „Evropskega parlamenta“ se vstavi besedilo „in Evropskega sveta“, besedilo „do tretjih oseb“ se nadomesti z „za tretje osebe“, na koncu pa se doda stavek „Nadzira tudi zakonitost aktov organov, uradov ali agencij Unije s pravnim učinkom za tretje osebe.“;

(b)

v tretjem pododstavku se besedilo „…, ki jih zaradi varovanja svojih prerogativ vložita Računsko sodišče in ECB“ nadomesti z „…, ki jih zaradi varovanja svojih prerogativ vložijo Računsko sodišče, Evropska centralna banka in Odbor regij“;

(c)

četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Fizične ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov.“;

(d)

sedanji peti pododstavek postane šesti pododstavek, vstavi pa se nov peti pododstavek:

„V aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije se lahko določijo posebni pogoji in podrobnosti glede tožb fizičnih ali pravnih oseb zoper akte teh organov, uradov in agencij, ki imajo zanje pravni učinek.“

215)

V členu 231 se drugi pododstavek nadomesti z besedilom „Vendar če Sodišče razglasi akt za ničnega, določi, če meni, da je to potrebno, tiste njegove učinke, ki jih je treba šteti za dokončne.“

216)

Člen 232 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se za „Evropski parlament, …“ vstavi besedilo „Evropski svet, …“, za „Komisija“ se vstavi besedilo „ali Evropska centralna banka“, beseda „ali“ pred „Komisija“ se nadomesti z vejico, na koncu pododstavka pa se doda naslednji stavek: „Ta člen se pod enakimi pogoji uporablja tudi za organe, urade in agencije Unije zaradi opustitve ukrepanja.“;

(b)

v tretjem pododstavku se za „… neka institucija“ vstavi besedilo „…, organ, urad ali agencija“;

(c)

četrti pododstavek se črta.

217)

V členu 233 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Institucija, katere akt je bil razglašen za ničnega ali ki je z opustitvijo ukrepanja kršila to pogodbo, mora sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča“; tretji pododstavek se črta.

218)

V členu 234 se v točki (b) prvega pododstavka črta besedilo „in ECB“, črta se tudi točka (c). Na koncu člena se doda naslednji pododstavek: „Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice glede osebe, ki ji je odvzeta prostost, Sodišče odloča v najkrajšem možnem roku.“

219)

V členu 235 se sklicevanje na drugi odstavek člena 288 nadomesti s sklicevanjem na drugi in tretji odstavek člena 288.

220)

Vstavi se nov člen 235a:

„Člen 235a

Sodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti aktov, ki jih sprejmeta Evropski svet ali Svet na podlagi člena 7 Pogodbe o Evropski uniji, samo na predlog države članice, ki jo zadeva ugotovitev Evropskega sveta ali Sveta, in samo v zvezi s postopkovnimi določbami navedenega člena.

Takšen predlog mora biti vložen v enem mesecu od dneva take ugotovitve. Sodišče odloči v enem mesecu od datuma tega predloga.“

221)

V členu 236 se besedilo „… v kadrovskih predpisih ali v pogojih za zaposlitev …“ nadomesti z „… v kadrovskih predpisih za uradnike ali v pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije …“.

222)

V členu 237 se na začetku drugega stavka točke (d) za besedo „Sveta“ vstavi beseda „guvernerja“.

223)

Vstavita se nova člena 240a in 240b:

„Člen 240a

Sodišče Evropske unije ni pristojno za določbe v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko in akte, sprejete na njihovi podlagi.

Vendar je Sodišče pristojno za nadzor upoštevanja člena 25b Pogodbe o Evropski uniji in za odločanje o tožbah, vloženih v skladu s pogoji četrtega pododstavka člena 230 te pogodbe, v katerih se nadzira zakonitost sklepov, ki predvidevajo omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, ki jih je Svet sprejel na podlagi poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 240b

Pri izvajanju pristojnosti glede določb poglavij 4 in 5 poglavja IV tretjega dela glede območja svobode, varnosti in pravice Sodišče Evropske unije ni pristojno za preverjanje veljavnosti ali sorazmernosti ukrepov policije ali drugih organov kazenskega pregona države članice ali za odločanje o izpolnjevanju obveznosti držav članic glede vzdrževanja javnega reda in miru ter varovanja notranje varnosti.“

224)

Člen 241 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 241

Ne glede na iztek roka iz petega odstavka člena 230 lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za pravni akt, ki se splošno uporablja in ga je sprejela institucija, organ, urad ali agencija Unije, pred Sodiščem Evropske unije uveljavlja, da se ta akt iz razlogov, navedenih v drugem pododstavku člena 230, ne uporablja.“

225)

V členu 242 je v drugem stavku navedena sprememba, ki ne zadeva slovenske različice.

226)

V členu 245 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku spremenita določbe statuta, razen naslova I in člena 64 statuta. Evropski parlament in Svet odločata bodisi na predlog Sodišča in po posvetovanju s Komisijo ali na predlog Komisije in po posvetovanju s Sodiščem.“

EVROPSKA CENTRALNA BANKA

227)

Vstavita se oddelek 4a in člen 245a:

„ODDELEK 4a

EVROPSKA CENTRALNA BANKA

Člen 245a

1.   Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke sestavljajo Evropski sistem centralnih bank (ESCB). Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro in sestavljajo Eurosistem, vodijo monetarno politiko Unije.

2.   ESCB vodijo organi odločanja Evropske centralne banke. Glavni cilj ESCB je vzdrževanje stabilnosti cen. Brez poseganja v ta cilj podpira splošne ekonomske politike v Uniji, da bi prispeval k doseganju njenih ciljev.

3.   Evropska centralna banka je pravna oseba. Je edina pooblaščena za odobritev izdajanja eura. Pri izvajanju svojih pooblastil in upravljanju svojih financ je neodvisna. Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter vlade držav članic spoštujejo to neodvisnost.

4.   Evropska centralna banka sprejme potrebne ukrepe za izvajanje svojih nalog v skladu s členi 105 do 111a in 115c ter s pogoji, določenimi v statutu ESCB in ECB. V skladu z navedenimi členi države članice, katerih valuta ni euro, in njihove centralne banke ohranijo svoje pristojnosti na monetarnem področju.

5.   Z Evropsko centralno banko se je na področjih njenih pristojnosti treba posvetovati o vseh osnutkih aktov Unije in o vseh predlogih predpisov na nacionalni ravni, Evropska centralna banka pa lahko da svoje mnenje.“

228)

Vstavi se člen 245b z besedilom člena 112; spremeni se na naslednji način:

(a)

na koncu odstavka 1 se za „nacionalnih centralnih bank“ vstavi besedilo „držav članic, katerih valuta je euro“;

(b)

v odstavku 2 sedanja točka (a) postane prvi pododstavek, trije pododstavki sedanje točke (b) pa postanejo drugi, tretji oziroma četrti pododstavek odstavka 2; v drugem pododstavku se besedilo „Vlade držav članic na ravni voditeljev držav ali vlad na priporočilo Sveta, ki se je predhodno posvetoval z Evropskim parlamentom in Svetom ECB, v medsebojnem soglasju imenujejo predsednika, podpredsednika in druge člane Izvršnega odbora …“ nadomesti z besedilom „Predsednika, podpredsednika in druge člane Izvršilnega odbora imenuje Evropski svet s kvalificirano večino, na priporočilo Sveta, po predhodnem posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom Evropske centralne banke …“.

229)

Vstavi se člen 245c z besedilom člena 113.

RAČUNSKO SODIŠČE

230)

Na koncu člena 246 se vstavi besedilo „v Uniji“; vstavi se nov drugi odstavek:

„Sestavlja ga po en državljan vsake države članice. Člani opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Unije.“

231)

Člen 247 se spremeni na naslednji način:

(a)

črtata se odstavek 1 in prvi pododstavek odstavka 4. Odstavki 2 do 9 postanejo odstavki 1 do 8;

(b)

odstavek 2 postane odstavek 1;

(c)

v drugem pododstavku odstavka 4, ki postane odstavek 3, se pred besedilom „ne smejo“ doda „člani Računskega sodišča“.

232)

V členu 248 se beseda „organ“ v vseh sklonih in številih nadomesti z „organ, urad ali agencija“ v ustreznem sklonu in številu.

PRAVNI AKTI UNIJE

233)

Naslov poglavja 2 se nadomesti z naslovom „PRAVNI AKTI UNIJE, POSTOPKI ZA SPREJETJE IN DRUGE DOLOČBE“.

234)

Pred členom 249 se vstavi oddelek 1:

235)

Člen 249 se spremeni na naslednji način:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za izvajanje pristojnosti Unije institucije sprejemajo uredbe, direktive, sklepe, priporočila in mnenja.“;

(b)

četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Sklep je v celoti zavezujoč. Če določa tiste, na katere je naslovljen, je zavezujoč samo zanje.“.

236)

Vstavijo se novi členi 249a do 249d:

„Člen 249a

1.   Po rednem zakonodajnem postopku Evropski parlament in Svet skupaj sprejemata uredbe, direktive ali sklepe na podlagi predloga Komisije. Ta postopek je določen v členu 251.

2.   V posebnih primerih, predvidenih v Pogodbah, Evropski parlament s sodelovanjem Sveta ali pa Svet s sodelovanjem Evropskega parlamenta po posebnem zakonodajnem postopku sprejemata uredbe, direktive ali sklepe.

3.   Pravni akti, sprejeti po zakonodajnem postopku, so zakonodajni akti.

4.   V posebnih primerih, predvidenih v Pogodbah, se lahko zakonodajni akti sprejemajo na pobudo skupine držav članic ali Evropskega parlamenta, na priporočilo Evropske centralne banke ali na zahtevo Sodišča ali Evropske investicijske banke.

Člen 249b

1.   V zakonodajnem aktu se lahko na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta.

V zakonodajnih aktih se izrecno opredelijo cilji, vsebina, področje uporabe in trajanje pooblastila. Bistveni elementi posameznega področja so predmet zakonodajnega akta in torej ne morejo biti predmet prenosa pooblastila.

2.   Z zakonodajnimi akti se izrecno opredelijo pogoji, ki veljajo za pooblastilo, in sicer so lahko naslednji:

(a)

Evropski parlament ali Svet lahko sklene, da bo preklical pooblastilo;

(b)

delegirani akt lahko začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet v roku, določenem v zakonodajnem aktu, temu ne nasprotuje.

Za namene iz točk (a) in (b) odloča Evropski parlament z večino svojih članov, Svet pa s kvalificirano večino.

3.   V naslovu delegiranih aktov se vstavi ‚delegirani‘ ali ‚delegirana‘.

Člen 249c

1.   Države članice sprejmejo vse ukrepe notranjega prava, ki so potrebni za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije.

2.   Če so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, se s temi akti na Komisijo, ali v ustrezno utemeljenih posebnih primerih in v primerih iz členov 11 in 13 Pogodbe o Evropski uniji, na Svet, prenesejo izvedbena pooblastila.

3.   Za namene odstavka 2 Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, vnaprej določita splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

4.   V naslovu izvedbenih aktov se vstavi pridevnik ‚izvedbeni‘ v ustreznem spolu.

Člen 249d

Svet sprejema priporočila. Na predlog Komisije odloča v vseh primerih, za katere Pogodbi določata, da akte sprejema na predlog Komisije. Na področjih, kjer se za sprejetje akta Unije zahteva soglasje, odloča s soglasjem. Komisija, v posebnih s Pogodbama predvidenih primerih, pa tudi Evropska centralna banka, sprejemata priporočila.“

POSTOPKI ZA SPREJETJE AKTOV IN DRUGE DOLOČBE

237)

Pred členom 250 se vstavi oddelek 2 z naslovom „POSTOPKI ZA SPREJETJE AKTOV IN DRUGE DOLOČBE“.

238)

Člen 250(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar Svet v skladu s Pogodbama odloča na predlog Komisije, lahko ta predlog spremeni le soglasno, razen v primerih iz členov 251(10) in (13), 268, 270a, 272 in iz drugega pododstavka člena 273.“.

239)

Člen 251 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se besedilo „na ta člen“ nadomesti z „na redni zakonodajni postopek“;

(b)

drugi in tretji pododstavek odstavka 2 in odstavki 3 do 7se nadomestijo z naslednjim:

3.   Evropski parlament sprejme stališče v prvi obravnavi in ga pošlje Svetu.

4.   Če Svet odobri stališče Evropskega parlamenta, je akt sprejet v besedilu, ki ustreza temu stališču.

5.   Če Svet ne odobri stališča Evropskega parlamenta, sprejme svoje stališče v prvi obravnavi in ga pošlje Evropskemu parlamentu.

6.   Svet izčrpno obvesti Evropski parlament o razlogih za sprejetje svojega stališča v prvi obravnavi. Komisija izčrpno obvesti Evropski parlament o svojem stališču.

7.   Če Evropski parlament v treh mesecih po takem obvestilu:

(a)

odobri stališče Sveta v prvi obravnavi ali se ne izreče, se šteje, da je bil zadevni akt sprejet v besedilu, ki ustreza stališču Sveta;

(b)

z večino svojih članov zavrne stališče Sveta v prvi obravnavi, se šteje, da predlagani akt ni sprejet;

(c)

z večino svojih članov predlaga spremembe stališča Sveta v prvi obravnavi, se tako spremenjeno besedilo pošlje Svetu in Komisiji, ki o teh spremembah da svoje mnenje.

8.   Če Svet v treh mesecih po prejemu sprememb Evropskega parlamenta s kvalificirano večino:

(a)

odobri vse spremembe, se šteje, da je akt sprejet;

(b)

ne odobri vseh sprememb, predsednik Sveta v dogovoru s predsednikom Evropskega parlamenta v šestih tednih skliče sestanek Spravnega odbora.

9.   Svet o spremembah, o katerih je Komisija dala negativno mnenje odloča soglasno.

10.   Spravni odbor, ki ga sestavljajo člani Sveta ali njihovi predstavniki in enako število članov, ki predstavljajo Evropski parlament, ima nalogo, da na podlagi stališč Evropskega parlamenta in Sveta v drugi obravnavi v šestih tednih po sklicu, s kvalificirano večino članov Sveta ali njihovih predstavnikov in z večino članov, predstavnikov Evropskega parlamenta doseže soglasje o skupnem predlogu.

11.   Komisija sodeluje pri delu Spravnega odbora ter daje vse potrebne pobude za približanje stališč Evropskega parlamenta in Sveta.

12.   Če Spravni odbor v šestih tednih po sklicu ne odobri skupnega predloga, se šteje, da predlagani akt ni sprejet.

13.   Če Spravni odbor v tem roku odobri skupni predlog, lahko Evropski parlament, ki odloča z večino oddanih glasov, in Svet, ki odloča s kvalificirano večino, v šestih tednih od odobritve skupnega predloga, sprejmeta akt v skladu s skupnim predlogom. Če tega ne storita, se šteje, da akt ni sprejet.

14.   Trimesečni in šesttedenski rok iz tega člena se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljšata za največ en mesec oziroma dva tedna.

15.   Kadar je v primerih, predvidenih v Pogodbah, zakonodajni akt predložen v redni zakonodajni postopek na pobudo skupine držav članic, po priporočilu Evropske centralne banke ali na zahtevo Sodišča, se odstavek 2, drugi stavek odstavka 6 in odstavek 9 ne uporabljajo.

Evropski parlament in Svet v takih primerih Komisiji pošljeta predlagani akt s svojimi stališči v prvi in drugi obravnavi. Evropski parlament ali Svet lahko Komisijo med postopkom zaprosita za mnenje, ki ga Komisija lahko da tudi na lastno pobudo. Prav tako lahko, če meni, da je to potrebno, sodeluje v Spravnem odboru v skladu z odstavkom 11.“.

240)

Člen 252 se razveljavi. Vstavi se novi člen 252a:

„Člen 252a

Evropski parlament, Svet in Komisija se med seboj posvetujejo in v medsebojnem soglasju določijo načine svojega sodelovanja. V ta namen lahko v skladu s Pogodbama sklenejo med-institucionalne sporazume, ki so lahko zavezujoči.“

241)

Člen 253 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 253

Če Pogodbi ne določata vrste akta, ki naj se sprejme, se institucije o tem odločijo v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ustreznega postopka in načela sorazmernosti.

Pravni akti se obrazložijo, v njih pa se navedejo predlogi, pobude, priporočila, zahteve ali mnenja, predvideni v Pogodbah.

Evropski parlament in Svet pri obravnavi osnutkov zakonodajnih aktov ne sprejmeta nobenega akta, za katerega na zadevnem področju ni predviden ustrezen zakonodajni postopek.“

242)

Člen 254 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 254

1.   Zakonodajne akte, sprejete po rednem zakonodajnem postopku, podpišeta predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Sveta.

Zakonodajne akte, sprejete po posebnem zakonodajnem postopku, podpiše predsednik institucije, ki jih sprejme.

Zakonodajni akti se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa dvajseti dan po objavi.

2.   Nezakonodajne akte, sprejete v obliki uredb, direktiv in sklepov, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, podpiše predsednik institucije, ki jih sprejme.

Uredbe, direktive, ki so naslovljene na vse države članice, pa tudi tisti sklepi, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa dvajseti dan po objavi.

O drugih direktivah in sklepih, v katerih je določeno, na koga so naslovljene, se uradno obvestijo naslovljenci, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom.“

243)

Vstavi se nov člen 254a:

„Člen 254a

1.   Institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava.

2.   V skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev, sprejetimi na podlagi člena 283, Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, v ta namen sprejmeta ustrezne določbe.“

244)

Člen 255 postane člen 16a; spremeni se, kakor je navedeno v točki 28.

245)

V členu 256 se v prvem odstavku besedilo „Odločbe Sveta ali Komisije, …“ nadomesti z besedilom „Akti Sveta, Komisije ali Evropske centralne banke, …“.

POSVETOVALNI ORGANI

246)

Vstavijo se novo poglavje 3 in naslednji členi, poglavji 3 in 4 postaneta oddelek 1 oziroma oddelek 2, poglavje 5 pa postane poglavje 4.

„POGLAVJE 3

POSVETOVALNI ORGANI UNIJE

Člen 256a

1.   Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor, ki opravljata svetovalno funkcijo.

2.   Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem iz socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in kulturnega področja.

3.   Odbor regij je sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

4.   Člani Ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij niso vezani na nikakršna obvezujoča navodila. Člani opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Unije.

5.   Pravila iz odstavkov 2 in 3, ki urejajo sestavo teh odborov, redno preverja Svet ob upoštevanju gospodarskega, socialnega in demografskega razvoja v Uniji. Svet na predlog Komisije v ta namen sprejema sklepe.“

EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR

247)

Člena 257 in 261 se razveljavita.

248)

V členu 258 se drugi in tretji odstavek nadomestita z naslednjim odstavkom:

„Svet na predlog Komisije soglasno sprejme sklep, s katerim določi sestavo odbora.“

249)

Člen 259 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Člani odbora so imenovani za dobo petih let.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Svet odloča po posvetovanju s Komisijo. Pridobi lahko mnenje predstavniških evropskih organizacij iz različnih gospodarskih in socialnih sektorjev in civilne družbe, ki jih zadevajo dejavnosti Unije.“

250)

V členu 260 se v prvem pododstavku besedilo „dveh let“ nadomesti z „dveh let in pol“, v tretjem pododstavku pa se pred besedo „Sveta“ vstavi „Evropskega parlamenta, …“.

251)

Člen 262 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem, drugem in tretjem pododstavku se pred besedo Svet v vseh sklonih vstavi beseda „Evropski parlament“ v ustreznem sklonu;

(b)

v prvem pododstavku se besedilo „se morata posvetovati“ nadomesti z besedilom „se posvetujeta“, besedilo „Obe instituciji pa se lahko posvetujeta z odborom v vseh primerih, za katere menita, …“ pa se nadomesti s „Te institucije pa se lahko posvetujejo z odborom v vseh primerih, za katere menijo, …“;

(c)

v tretjem pododstavku se črta besedilo „in mnenje strokovne skupine“, beseda „pošljeta“ pa se nadomesti s „pošlje“;

(d)

četrti pododstavek se črta.

ODBOR REGIJ

252)

Člen 263 se spremeni na naslednji način:

(a)

prvi pododstavek se črta;

(b)

tretji pododstavek, ki postane drugi pododstavek, se nadomesti z naslednjim:

„Svet na predlog Komisije soglasno sprejme sklep, s katerim določi sestavo odbora.“;

(c)

v četrtem pododstavku, ki postane tretji pododstavek, se v prvem stavku črta besedilo „na predlog držav članic“, beseda „štirih“ se nadomesti s „petih“; v četrtem stavku pa se sklicevanje „iz prvega odstavka“ nadomesti s sklicevanjem „iz člena 256a(3)“;

(d)

zadnji pododstavek se črta.

253)

V členu 264 se v prvem pododstavku besedilo „dveh let“ nadomesti z „dveh let in pol“, v tretjem pododstavku pa se pred besedo „Sveta“ vstavi „Evropskega parlamenta, …“.

254)

Člen 265 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem, drugem, tretjem in zadnjem pododstavku se pred besedo Svet v vseh sklonih vstavi beseda Evropski parlament v ustreznem sklonu.

(b)

v prvem pododstavku se črta beseda „dveh“;

(c)

črta se četrti pododstavek.

EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

255)

V členu 266 se v tretjem pododstavku besedilo „na zahtevo Komisije“ nadomesti z „na predlog Komisije“, za besedo „soglasno“ se vstavi besedilo „po posebnem zakonodajnem postopku“, sklicevanja na člene 4, 11 in 12 in na člen 18(5) statuta Banke pa se črtajo.

256)

V členu 267 je v točki (b) navedena sprememba, ki ne zadeva slovenske različice, v isti točki se beseda „postopne“ črta, za besedo „vzpostavitve“ pa se vstavi „ali delovanja“.

FINANČNE DOLOČBE

257)

Člen 268 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se črta besedilo „…, tudi tiste, ki se nanašajo na Evropski socialni sklad, …“, vsi trije pododstavki pa postanejo odstavek 1;

(b)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Letni proračun Unije določita Evropski parlament in Svet v skladu s členom 272.“;

(c)

vstavijo se novi odstavki:

„2.   V proračunu prikazani odhodki se odobrijo za eno proračunsko leto v skladu z uredbo iz člen 279.

3.   Za izvrševanje odhodkov, prikazanih v proračunu, je treba vnaprej sprejeti pravno zavezujoč akt Unije, ki daje pravno podlago za njeno ukrepanje in za izvrševanje ustreznih odhodkov v skladu z uredbo iz člena 279, razen za izjeme, predvidene v tej uredbi.

4.   Zaradi ohranjanja proračunske discipline Unija ne sprejme nobenega akta, ki bi lahko bistveno vplival na proračun, ne da bi zagotovila, da se s tem aktom povezani odhodki lahko financirajo v mejah lastnih sredstev Unije in ob upoštevanju večletnega finančnega okvira po členu 270a.

5.   Proračun se izvršuje v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. Države članice sodelujejo z Unijo, tako da zagotovijo uporabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu s tem načelom.

6.   Unija in države članice v skladu s členom 280 preprečujejo goljufije in druga protipravna ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije.“

LASTNA SREDSTVA UNIJE

258)

Pred členom 269 se vstavi poglavje 1 z naslovom „LASTNA SREDSTVA UNIJE“.

259)

Člen 269 se spremeni na naslednji način:

(a)

vstavi se nov prvi pododstavek:

„Unija si za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva.“;

(b)

zadnji pododstavek se nadomesti z naslednjima pododstavkoma:

„Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme sklep, ki določa sistem virov lastnih sredstev Unije. V ta namen lahko uvede tudi nove kategorije virov lastnih sredstev ali odpravi obstoječe. Ta sklep ne začne veljati, dokler ga države članice ne potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, določi izvedbene ukrepe v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije, če je to predvideno v sklepu, sprejetem na podlagi tretjega odstavka. Svet odloča po odobritvi Evropskega parlamenta.“

260)

Člen 270 se razveljavi.

VEČLETNI FINANČNI OKVIR

261)

Vstavita se novo poglavje 2 in nov člen 270a:

„POGLAVJE 2

VEČLETNI FINANČNI OKVIR

Člen 270a

1.   Z večletnim finančnim okvirom se zagotovi, da se odhodki Unije v okviru njenih lastnih sredstev izvršujejo na urejen način.

Sprejme se za dobo najmanj petih let.

Letni proračun Unije se pripravi v skladu z večletnim finančnim okvirom.

2.   Svet po posebnem zakonodajnem postopku sprejme uredbo o določitvi večletnega finančnega okvira. Svet odloča soglasno po odobritvi Evropskega parlamenta, ki jo ta sprejme z večino svojih članov.

Evropski svet lahko soglasno sprejme sklep, po katerem lahko Svet s kvalificirano večino sprejme uredbo iz prvega odstavka.

3.   V večletnem finančnem okviru se določijo letne zgornje meje glede odobrenih proračunskih sredstev za prevzem obveznosti po vrstah odhodkov in letne zgornje meje odobrenih proračunskih sredstev za plačila. Kategorije odhodkov, katerih število je omejeno, ustrezajo glavnim področjem dejavnosti Unije.

Finančni okvir opredeli vse druge potrebne določbe za nemoten potek letnega proračunskega postopka.

4.   Če Svet do izteka predhodnega finančnega okvira ni sprejel nobene uredbe o določitvi novega finančnega okvira, se zgornje meje in druge določbe, ki ustrezajo zadnjemu letu tega okvira, podaljšajo do sprejetja omenjenega akta.

5.   Evropski parlament, Svet in Komisija v postopku sprejemanja finančnega okvira ukrenejo vse potrebno za njegovo lažje sprejetje.“

LETNI PRORAČUN UNIJE

262)

Za členom 270a se vstavi poglavje 3 z naslovom „LETNI PRORAČUN UNIJE“.

263)

Vstavi se člen 270b z besedilom člena 272(1).

264)

Člen 271 postane nov člen 273a; spremeni se, kakor je navedeno v točki 267.

265)

Odstavek 1 člena 272 postane člen 270b, odstavki 2 do 10 člena 272 pa se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 272

Evropski parlament in Svet po posebnem zakonodajnem postopku določita letni proračun U nije v skladu z naslednjimi določbami.

1.

Vse institucije, razen Evropske centralne banke, pred 1. julijem pripravijo načrt svojih odhodkov za naslednje proračunsko leto. Komisija združi te načrte v predlogu proračuna, ki lahko od njih odstopa.

Predlog proračuna vsebuje načrt prihodkov in načrt odhodkov.

2.

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog proračuna najpozneje do 1. septembra v letu, ki je pred letom njegovega izvrševanja.

Komisija lahko spremeni predlog proračuna med postopkom do sklica Spravnega odbora iz odstavka 5.

3.

Svet sprejme stališče o predlogu proračuna in ga predloži Evropskemu parlamentu najpozneje do 1. oktobra v letu, ki je pred letom njegovega izvrševanja. O razlogih za sprejetje svojega stališča Svet izčrpno obvesti Evropski parlament.

4.

Če Evropski parlament v dvainštiridesetih dneh po takem obvestilu:

(a)

odobri stališče Sveta, je proračun sprejet;

(b)

ne sprejme nikakršne odločitve, se šteje, da je proračun sprejet;

(c)

sprejme spremembe z večino svojih članov, se spremenjeni predlog pošlje Svetu in Komisiji. Predsednik Evropskega parlamenta v dogovoru s predsednikom Sveta nemudoma skliče sestanek Spravnega odbora. Vendar, če Svet v desetih dneh po tem, ko je bil predlog poslan, obvesti Evropski parlament, da je odobril vse njegove spremembe, se Spravni odbor ne sestane.

5.

Spravni odbor, ki ga sestavljajo člani Sveta ali njihovi predstavniki in enako število članov, ki predstavljajo Evropski parlament, ima nalogo, da na podlagi stališč Evropskega parlamenta in Sveta v enaindvajsetih dneh po sklicu s kvalificirano večino članov Sveta ali njihovih predstavnikov in z večino članov, predstavnikov Evropskega parlamenta, doseže soglasje o skupnem predlogu.

Komisija sodeluje pri delu Spravnega odbora ter daje vse potrebne pobude za zbližanje stališč Evropskega parlamenta in Sveta.

6.

Če Spravni odbor v enaindvajsetih dneh iz odstavka 5 doseže soglasje o skupnem predlogu, lahko Evropski parlament in Svet v štirinajstih dneh od datuma tega soglasja potrdita skupni predlog.

7.

Če v roku štirinajstih dni iz odstavka 6:

(a)

Evropski parlament in Svet potrdita skupni predlog ali ne sprejmeta nikakršne odločitve ali če ena od teh institucij potrdi skupni predlog, medtem ko druga ne sprejme nikakršne odločitve, se šteje, da je proračun dokončno sprejet v skladu s skupnim predlogom, ali

(b)

Evropski parlament, ki odloča z večino svojih članov, in Svet oba zavrneta skupni predlog ali če ena od teh institucij zavrne skupni predlog, medtem ko druga ne sprejme nikakršne odločitve, Komisija predloži nov predlog proračuna ali

(c)

Evropski parlament, ki odloča z večino svojih članov, zavrne skupni predlog, medtem ko ga Svet potrdi, Komisija predloži nov predlog proračuna ali

(d)

Evropski parlament potrdi skupni predlog, medtem ko ga Svet zavrne, lahko Evropski parlament, ki odloča z večino svojih članov in tremi petinami oddanih glasov, v roku štirinajstih dni od datuma zavrnitve v Svetu sklene, da potrdi vse ali nekatere spremembe iz odstavka 4(c). Če katera od sprememb Evropskega parlamenta ni potrjena, se o proračunski postavki, ki je predmet spremembe, ohrani stališče, sprejeto v Spravnem odboru. Šteje se, da je proračun dokončno sprejet na tej podlagi.

8.

Če Spravni odbor v enaindvajsetih dneh iz odstavka 5 ne doseže soglasja o skupnem predlogu, Komisija predloži nov predlog proračuna.

9.

Predsednik Evropskega parlamenta po končanem postopku iz tega člena razglasi, da je proračun dokončno sprejet.

10.

Vsaka institucija izvaja pristojnosti iz tega člena ob upoštevanju določb Pogodb in aktov, sprejetih v skladu s Pogodbama, zlasti tistih, ki se nanašajo na lastna sredstva Unije ter uravnoteženost med prihodki in odhodki.“

266)

Člen 273 se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se beseda „izglasovan“ nadomesti z „dokončno sprejet“, besedilo „ali njihovih sestavnih delov“ se črta, del stavka „… vsak mesec porabi ena dvanajstina proračunskih sredstev, odobrenih za predhodno proračunsko leto; vendar pa Komisija mesečno ne sme razpolagati s sredstvi, ki presegajo eno dvanajstino njihovega obsega, predvidenega v predlogu proračuna v pripravi“ se nadomesti z „… vsak mesec porabi največ ena dvanajstina proračunskih sredstev, odobrenih za zadevno poglavje proračuna v predhodnem proračunskem letu; vendar ta vsota ne sme presegati ene dvanajstine odobrenih proračunskih sredstev za obveznosti, predvidenih v istem poglavju predloga proračuna“;

(b)

v drugem pododstavku se za besedilom „Svet lahko“ vstavi besedilo „na predlog Komisije“, na koncu stavka pa se doda „, ... v skladu z uredbo, sprejeto na podlagi člena 279. Svet svoj sklep nemudoma posreduje Evropskemu parlamentu.“;

(c)

tretji pododstavek se črta;

(d)

zadnji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„V sklepu iz drugega odstavka se za zagotovitev uporabe tega člena v skladu z akti iz člena 269 določijo potrebni ukrepi glede sredstev.

Veljati začne trideset dni po sprejetju, razen če se Evropski parlament z večino svojih članov v tem roku odloči zmanjšati te odhodke.“

267)

Vstavi se člen 273a z besedilom člena 271; spremeni se na naslednji način:

(a)

prvi pododstavek se črta;

(b)

v tretjem pododstavku, ki postane drugi odstavek, se črta besedilo „..., kolikor je to potrebno, …“;

(c)

v zadnjem pododstavku se besedilo „Sveta, Komisije in Sodišča“ nadomesti z „Evropskega sveta in Sveta, Komisije in Sodišča Evropske unije“.

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA IN RAZREŠNICA

268)

Pred členom 274 se vstavi poglavje 4 z naslovom „IZVRŠEVANJE PRORAČUNA IN RAZREŠNICA“, člen pa se spremeni na naslednji način:

(a)

v prvem pododstavku se začetek stavka „Komisija izvršuje proračun“ nadomesti s „Komisija izvršuje proračun v sodelovanju z državami članicami“;

(b)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Uredba določa obveznosti držav članic v zvezi z revizijo in nadzorom izvrševanja proračuna in nastalih obveznosti. Za vsako institucijo določa tudi obveznosti in podrobna pravila, ki se nanašajo na njen delež odhodkov.“

269)

V členu 275 se v navedbi „Svetu in Evropskemu parlamentu“ zamenja vrstni red institucij. Doda se nov drugi pododstavek:

„Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu tudi finančno poročilo Unije glede na dosežene rezultate, zlasti v zvezi z navedbami Evropskega parlamenta in Sveta v skladu s členom 276.“

270)

V členu 276(1) se besedilo „poročilo in izkaz stanja iz člena 275“ nadomesti z besedilom „račune, izkaz stanja in finančno poročilo iz člena 275“.

SKUPNE FINANČNE DOLOČBE

271)

Pred členom 277 se vstavi poglavje 5 z naslovom „SKUPNE DOLOČBE“.

272)

Besedilo člena 277 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 277

Večletni finančni okvir in letni proračun se pripravita v eurih.“

273)

Člen 279 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Računskim sodiščem z uredbami sprejmeta:

a)

finančna pravila, v katerih se zlasti podrobno določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov;

b)

pravila, ki urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev ter zlasti odredbodajalcev in računovodij.“

(b)

v odstavku 2 se črta beseda „soglasno“, besedilo „pridobitvi mnenja Računskega sodišča“ pa se nadomesti z „Računskim sodiščem“.

274)

Vstavita se nova člena 279a in 279b:

„Člen 279a

Evropski parlament, Svet in Komisija zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani.

Člen 279b

Na pobudo Komisije se v okviru proračunskega postopka iz tega poglavja skličejo redni sestanki med predsedniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Zato da bi olajšali izvajanje tega naslova predsedniki sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje posvetovanja in približevanje stališč institucij, ki jim predsedujejo.“

BOJ PROTI GOLJUFIJAM

275)

Pred členom 280 se vstavi poglavje 6 z naslovom „BOJ PROTI GOLJUFIJAM“.

276)

Člen 280 se spremeni na naslednji način:

(a)

v odstavku 1 se za besedilom „v državah članicah“ doda „… ter v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije“;

(b)

v odstavku 4 se za besedilom „v državah članicah“ doda „… ter v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije“, zadnji stavek tega odstavka pa se črta.

OKREPLJENO SODELOVANJE

277)

Za členom 280 se vstavi naslov III „OKREPLJENO SODELOVANJE“.

278)

Vstavijo se novi členi 280a do 280i:

„Člen 280a

Pri vsakem okrepljenem sodelovanju se spoštujeta Pogodbi in pravo Unije.

Takšno sodelovanje ne sme škoditi notranjemu trgu ali ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. Ne sme pomeniti ovire ali povzročati diskriminacije pri trgovini med državami članicami niti izkrivljati konkurence med njimi.

Člen 280b

Pri okrepljenem sodelovanju se spoštujejo pristojnosti, pravice in obveznosti držav članic, ki v njem ne sodelujejo. Te države članice ne ovirajo okrepljenega sodelovanja tistih držav članic, ki so udeležene.

Člen 280c

1.   V okrepljeno sodelovanje se ob vzpostavitvi lahko vključi vsaka država članica, ki izpolnjuje morebitne pogoje za sodelovanje, določene v sklepu o odobritvi. Vanj se lahko vključi tudi kadar koli pozneje, pri čemer pa mora poleg navedenih pogojev upoštevati v tem okviru že sprejete akte.

Komisija in države članice, ki so že udeležene pri okrepljenem sodelovanju, zagotovijo, da se spodbudi udeležba čim več držav članic.

2.   Komisija in po potrebi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno obveščata Evropski parlament in Svet o razvoju okrepljenega sodelovanja.

Člen 280d

1.   Države članice, ki želijo med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na enem od področij iz Pogodb, razen področij izključne pristojnosti ter skupne zunanje in varnostne politike, na Komisijo naslovijo prošnjo, v kateri opredelijo področje uporabe in cilje predlaganega okrepljenega sodelovanja. Komisija lahko v ta namen predloži predlog Svetu. Če Komisija predloga ne predloži, zadevne države članice obvesti o razlogih za to.

Uvedbo okrepljenega sodelovanja iz prvega pododstavka odobri Svet, ki odloča na predlog Komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta.

2.   Prošnja držav članic, ki želijo med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje v okviru skupne zunanje in varnostne politike, se naslovi na Svet. Posreduje se visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki da mnenje o skladnosti predvidenega okrepljenega sodelovanja s skupno zunanjo in varnostno politiko Unije, in Komisiji, ki da svoje mnenje, zlasti o skladnosti predvidenega okrepljenega sodelovanja z drugimi politikami Unije. V vednost se pošlje tudi Evropskemu parlamentu.

Uvedbo okrepljenega sodelovanja odobri s sklepom Svet, ki o tem odloča soglasno.

Člen 280e

Vsi člani Sveta lahko sodelujejo pri njegovih razpravah, glasujejo pa samo tisti člani Sveta, ki predstavljajo države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju.

Soglasje tvorijo samo glasovi predstavnikov udeleženih držav članic.

Kvalificirana večina se določi v skladu s členom 205(3).

Člen 280f

1.   Vsaka država članica, ki se želi priključiti že obstoječemu okrepljenemu sodelovanju na enem od področij iz člena 280d(1), o svoji nameri uradno obvesti Svet in Komisijo.

Komisija v štirih mesecih od dneva prejema uradnega obvestila potrdi udeležbo zadevne države članice. Po potrebi potrdi, da so pogoji udeležbe izpolnjeni, in sprejme vse potrebne prehodne ukrepe glede uporabe že sprejetih aktov v okviru okrepljenega sodelovanja.

Vendar, če Komisija meni, da pogoji udeležbe niso izpolnjeni, navede podrobnosti, ki jih je treba sprejeti zaradi izpolnjevanja teh pogojev in določi rok za ponovno preučitev prošnje. Po izteku tega roka prošnjo ponovno preuči v skladu s postopkom iz drugega pododstavka. Če Komisija meni, da pogoji udeležbe še vedno niso izpolnjeni, lahko zadevna država članica zadevo preda Svetu, ki o prošnji odloči. Svet odloča v skladu s členom 280e. Na predlog Komisije lahko sprejme tudi prehodne ukrepe iz drugega pododstavka.

2.   Vsaka država članica, ki se želi vključiti v že obstoječe okrepljeno sodelovanje v okviru skupne zunanje in varnostne politike, o svoji nameri uradno obvesti Svet, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisijo.

Svet po posvetovanju z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in potem, ko je po potrebi ugotovil, da so pogoji udeležbe izpolnjeni, potrdi udeležbo zadevne države članice. Svet lahko na predlog visokega predstavnika sprejme tudi prehodne ukrepe, potrebne za uporabo že sprejetih aktov v okviru okrepljenega sodelovanja. Vendar, če Svet meni, da pogoji udeležbe niso izpolnjeni, navede ukrepe, ki jih je treba sprejeti za izpolnitev teh pogojev in določi rok za ponovno preučitev prošnje za sodelovanje.

Za namene tega odstavka Svet odloča soglasno in v skladu s členom 280e.

Člen 280g

Odhodki, ki nastanejo pri izvajanju okrepljenega sodelovanja, razen stroškov poslovanja institucij, bremenijo sodelujoče države članice, razen če Svet, ki odloča s soglasjem vseh svojih članov, po posvetovanju z Evropskim parlamentom ne odloči drugače.

Člen 280h

1.   Kadar Svet po kateri od določb Pogodb, ki bi se lahko uporabila v okviru okrepljenega sodelovanja, odloča soglasno, lahko v skladu s členom 280e soglasno sprejme sklep, da bo odločal s kvalificirano večino.

2.   Kadar Svet po kateri od določb Pogodb, ki bi se lahko uporabila v okviru okrepljenega sodelovanja sprejema akte po posebnem zakonodajnem postopku, lahko v skladu s členom 280e soglasno sprejme sklep, da bo odločal po rednem zakonodajnem postopku. Odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za sklepe, ki zadevajo vojaške ali obrambne zadeve.

Člen 280i

Svet in Komisija zagotavljata, da so dejavnosti v okviru okrepljenega sodelovanja usklajene med seboj in s politikami Unije ter v ta namen sodelujeta.“

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

279)

Šesti del postane „sedmi del“.

280)

Členi 281, 293 in 305 in 314 se razveljavijo. Člen 286 se nadomesti s členom 16b.

281)

V členu 282 se na koncu doda stavek „V zadevah, povezanih z delovanjem posameznih institucij, pa Unijo zastopa vsaka institucija na podlagi svoje upravne avtonomije.“

282)

V členu 283 se prvi del stavka „Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami s kvalificirano večino določi …“ nadomesti z „Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določita …“, na koncu pa se besedilo „uslužbencev teh skupnosti“ nadomesti z „uslužbencev Unije“.

283)

V členu 288 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Z odstopanjem od drugega odstavka Evropska centralna banka v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim redom držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki jo je povzročila sama ali so jo povzročili njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.“

284)

V členu 290 se besedilo „določi Svet soglasno“ nadomesti z besedilom „določi Svet z uredbami, sprejetimi soglasno“.

285)

V členu 291 se črta besedilo „…, Evropski monetarni inštitut“.

286)

Člen 294 postane člen 48a.

287)

Člen 299 se spremeni na naslednji način:

(a)

odstavek 1 se črta. Prvi pododstavek odstavka 2 ter odstavki 3 do 6 postanejo člen 311a; spremenijo se, kakor je navedeno v točki 293;

odstavek 2 se ne oštevilči;

(b)

na začetku prvega pododstavka sprememba ne zadeva slovenske različice, v istem pododstavku se besedilo „francoskih čezmorskih departmajev“ nadomesti z „Guadeloupa, Francoske Gvajane, Martinika, Reuniona, Saint-Barthélemyja, Saint-Martina“; na koncu pododstavka se doda stavek „Kadar Svet zadevne posebne ukrepe sprejme po posebnem zakonodajnem postopku, prav tako odloča na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom..“;

(c)

na začetku drugega pododstavka se besedilo „Svet pri sprejemanju ustreznih ukrepov iz drugega pododstavka upošteva področja, kot so …“ nadomesti z „Ukrepi iz prvega odstavka se nanašajo zlasti na področja, kot so …“;

(d)

na začetku tretjega pododstavka se sklicevanje na drugi pododstavek nadomesti s sklicevanjem na prvi odstavek.

288)

Člena 300 in 301 se nadomestita s členoma 188n oziroma 188k, členi 302 do 304 pa se nadomestijo s členom 188p.

289)

Člen 308 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 308

1.   Če se v okviru politik, določenih v Pogodbah, izkaže, da je zaradi doseganja enega od ciljev Pogodb potrebno ukrepanje Unije, Pogodbi pa ne predvidevata za to potrebnih pooblastil, Svet na predlog Komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno sprejme ukrepe. Kadar Svet te ukrepe sprejema po posebnem zakonodajnem postopku, jih prav tako sprejme soglasno na predlog Komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta.

2.   Komisija v okviru postopka nadzora upoštevanja načela subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji nacionalne parlamente opozori na predloge, ki temeljijo na tem členu.

3.   Ukrepi, ki temeljijo na tem členu, ne smejo vključevati usklajevanja zakonov in drugih predpisov držav članic v primerih, v katerih Pogodbi takšno usklajevanje izključujeta.

4.   Ta člen ne more biti podlaga za doseganje ciljev na področju skupne zunanje in varnostne politike in v vsakem aktu sprejetem na podlagi tega člena je zagotovljeno spoštovanje omejitve, določene v drugem odstavku člena 25 Pogodbe o Evropski uniji.“

290)

Vstavi se nov člen 308a:

„Člen 308a

Člen 48(7) Pogodbe o Evropski uniji se ne uporablja za naslednje člene:

tretji in četrti odstavek člena 269,

prvi pododstavek člena 270a(2),

308 in

309.“

291)

Člen 309 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 309

Za namene člena 7 Pogodbe o Evropski uniji o mirovanju nekaterih pravic, ki izhajajo iz članstva Unije, član Evropskega sveta ali Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico, pri glasovanju ne sodeluje, zadevna država članica pa se ne upošteva pri izračunu ene tretjine ali štirih petin držav članic po odstavkih 1 in 2 navedenega člena. Vzdržani glasovi osebno navzočih ali zastopanih članov Evropskemu svetu ne preprečujejo sprejetja sklepa iz odstavka 2 navedenega člena.

Za sprejetje sklepov iz člena 7, odstavkov 3 in 4 Pogodbe o Evropski uniji se kvalificirana večina določi v skladu s členom 205(3)(b) te pogodbe.

Če po tem, ko je bil v skladu s členom 7(3) Pogodbe o Evropski uniji sprejet sklep o mirovanju glasovalnih pravic, Svet na podlagi določb Pogodb odloča s kvalificirano večino, se kvalificirana večina določi v skladu s členom 205(3)(b), če pa Svet odloča na predlog Komisije ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, pa v skladu s členom 205(3)(a).

Za namene navedenega člena odloča Evropski parlament z dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino njegovih članov.“

292)

Člen 310 postane člen 188m.

293)

Člen 311 se razveljavi. Vstavi se člen 311a z besedilom prvega pododstavka člena 299(2) in (3) do (6); besedilo se spremeni na naslednji način:

(a)

prvi pododstavek odstavka 2 ter odstavki 3 do 6 postanejo odstavki 1 do 5, na začetku člena pa se vstavi nov uvodni stavek:

„Poleg določb člena 49c Pogodbe o Evropski uniji o ozemeljski veljavnosti Pogodb se uporabljajo tudi naslednje določbe:“

(b)

v odstavku 2, ki postane odstavek 1, se v prvem pododstavku besedilo „francoskih čezmorskih departmajev“ nadomesti z „Guadeloupa, Francoske Gvajane, Martinika, Reuniona, Saint-Barthélemyja, Saint-Martina“, na koncu pa se doda besedilo „, … v skladu s členom 299“;

(c)

v odstavku 3, ki postane odstavek 2, se črta besedilo „te pogodbe“ in „k tej pogodbi“;

(d)

v odstavku 6, ki postane odstavek 5, se uvodni stavek „Ne glede na prejšnji odstavek velja naslednje:“ nadomesti z „Z odstopanjem od člena 49c Pogodbe o Evropski uniji in odstavkov 1 do 4 tega člena velja naslednje:“;

(e)

na koncu člena se doda nov odstavek:

„6.   Evropski svet lahko na pobudo zadevne države članice sprejme sklep, s katerim spremeni položaj posameznih francoskih, nizozemskih in danskih dežel ali ozemelj iz odstavkov 1 in 2 v razmerju do Unije. Evropski svet odloča soglasno po posvetovanju s Komisijo.“

294)

Poimenovanje naslova „KONČNE DOLOČBE“ pred členom 313 se črta.

295)

Vstavi se člen 313a:

„Člen 313a

Za to pogodbo se uporabljajo določbe člena 53 Pogodbe o Evropski uniji.“.

KONČNE DOLOČBE

Člen 3

Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

Člen 4

1.   Protokol št. 1, priložen tej pogodbi, spreminja protokole, priložene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

2.   Protokol št. 2, priložen tej pogodbi, spreminja Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 5

1.   Členi, deli, naslovi, poglavja in oddelki Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor jih spreminja ta pogodba, se preštevilčijo v skladu s preglednicami preštevilčenja iz priloge k tej pogodbi.

2.   Sklicevanje na člene, dele, naslove, poglavja in oddelke v sami Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, pa tudi njuno medsebojno sklicevanje, se prilagodi v skladu z odstavkom 1 in sklicevanje na odstavke in pododstavke navedenih členov, kakor so bili preštevilčeni ali prestavljeni z določbami te pogodbe, se prilagodi v skladu z navedenimi določbami.

Sklicevanje na člene, dele, naslove, poglavja in oddelke Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije v drugih Pogodbah in aktih primarne zakonodaje na katerih temelji Unija se prilagodi v skladu z odstavkom 1. Sklicevanja na uvodne izjave Pogodbe o Evropski uniji in na odstavke ali pododstavke členov Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor so bili preštevilčeni ali prestavljeni s to pogodbo so prilagojeni v skladu s slednjo.

Te prilagoditve se nanašajo, po potrebi, tudi na primere, ko je zadevna določba bila razveljavljena.

3.   Sklicevanje na uvodne izjave, člene, dele, naslove, poglavja in oddelke Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor so bili spremenjeni s to pogodbo, ki jih vsebujejo drugi pravni instrumenti ali akti, je treba razumeti kot sklicevanje na uvodne izjave, člene, dele, naslove, poglavja in oddelke navedenih Pogodb, preštevilčene v skladu z odstavkom 1, oziroma kot sklicevanje na odstavke navedenih členov, preštevilčenih ali prestavljenih s posameznimi določbami te pogodbe.

Člen 6

1.   Visoke pogodbenice to pogodbo ratificirajo v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Italijanske republike.

2.   Ta pogodba začne veljati 1. januarja 2009, če so deponirane vse listine o ratifikaciji, sicer pa prvi dan meseca, ki sledi deponiranju zadnje listine o ratifikaciji.

Člen 7

Ta pogodba, Lizbonska pogodba, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vladam drugih držav podpisnic.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to pogodbo.

Съставено в Лисабон на тринадесети декември две хиляди и седма година.

Hecho en Lisboa, el trece de diciembre de dos mil siete.

V Lisabonu dne třináctého prosince dva tisíce sedm.

Udfærdiget i Lissabon den trettende december to tusind og syv.

Geschehen zu Lissabon am dreizehnten Dezember zweitausendsieben.

Kahe tuhande seitsmenda aasta detsembrikuu kolmeteistkümnendal päeval Lissabonis.

Έγινε στη Λισσαβώνα, στις δέκα τρεις Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες επτά.

Done at Lisbon on the thirteenth day of December in the year two thousand and seven.

Fait à Lisbonne, le treize décembre deux mille sept.

Arna dhéanamh i Liospóin, an tríú lá déag de Nollaig sa bhliain dhá mhíle a seacht.

Fatto a Lisbona, addì tredici dicembre duemilasette.

Lisabonā, divtūkstoš septītā gada trīspadsmitajā decembrī.

Priimta Lisabonoje du tūkstančiai septintųjų metų gruodžio tryliktą dieną.

Kelt Lisszabonban, a kétezer-hetedik év december tizenharmadik napján.

Magħmul f'Lisbona, fit-tlettax-il jum ta' Diċembru tas-sena elfejn u sebgħa.

Gedaan te Lissabon, de dertiende december tweeduizend zeven.

Sporządzono w Lizbonie dnia trzynastego grudnia roku dwa tysiące siódmego.

Feito em Lisboa, em treze de Dezembro de dois mil e sete.

Întocmit la Lisabona la treisprezece decembrie două mii șapte.

V Lisabone dňa trinásteho decembra dvetisícsedem.

V Lizboni, dne trinajstega decembra leta dva tisoč sedem.

Tehty Lissabonissa kolmantenatoista päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattaseitsemän.

Som skedde i Lissabon den trettonde december tjugohundrasju.

Voor Zijne Majesteit de Koning der Belgen

Pour Sa Majesté le Roi des Belges

Für Seine Majestät den König der Belgier

Image

„Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.”

«Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.»

„Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.“

За Правителството на Република България

Image

Za prezidenta České republiky

Image

For Hendes Majestæt Danmarks Dronning

Image

Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland

Image

Eesti Vabariigi Presidendi nimel

Image

Thar ceann Uachtarán na hÉireann

For the President of Ireland

Image

Για τον Πρόεδρο της Ελληνικής Δημοκρατίας

Image

Por Su Majestad el Rey de España

Image

Pour le Président de la République française

Image

Per il Presidente della Repubblica italiana

Image

Για τον Πρόεδρο της Κυπριακής Δημοκρατίας

Image

Latvijas Republikas Valsts prezidenta vārdā

Image

Lietuvos Respublikos Prezidento vardu

Image

Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg

Image

A Magyar Köztársaság Elnöke részéről

Image

Għall-President ta' Malta

Image

Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden

Image

Für den Bundespräsidenten der Republik Österreich

Image

Za Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej

Image

Pelo Presidente da República Portuguesa

Image

Pentru Președintele României

Image

Za predsednika Republike Slovenije

Image

Za prezidenta Slovenskej republiky

Image

Suomen Tasavallan Presidentin puolesta

För Republiken Finlands President

Image

För Konungariket Sveriges regering

Image

For Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image


PROTOKOLI

A.   

PROTOKOLI, KI SE PRILOŽIJO POGODBI O EVROPSKI UNIJI, POGODBI O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE IN PO POTREBI POGODBI O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO

PROTOKOL

O VLOGI NACIONALNIH PARLAMENTOV V EVROPSKI UNIJI

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB SKLICEVANJU na to, da je način nadzora nacionalnih parlamentov nad njihovimi vladami v zvezi z dejavnostmi Evropske unije predmet vsake ustavne ureditve in prakse vsake države članice,

Z ŽELJO, da bi spodbudile večjo udeležbo nacionalnih parlamentov pri dejavnostih Evropske unije in jim zagotovile boljše možnosti za izražanje mnenj o osnutkih zakonodajnih aktov Evropske unije, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki bi lahko bila za njih posebnega pomena –

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo:

NASLOV I

OBVEŠČANJE NACIONALNIH PARLAMENTOV

Člen 1

Dokumente o posvetovanju Komisije (zelene in bele knjige ter sporočila) ob objavi Komisija neposredno pošlje nacionalnim parlamentom. Komisija pošlje nacionalnim parlamentom tudi letni zakonodajni program in vse druge instrumente zakonodajnega načrtovanja ali politične strategije, istočasno kot jih pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 2

Osnutki zakonodajnih aktov, ki se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, se posredujejo nacionalnim parlamentom.

Za namene tega protokola pomeni „osnutek zakonodajnega akta“ predloge Komisije, pobude skupine držav članic, pobude Evropskega parlamenta, zahteve Sodišča, priporočila Evropske centralne banke in zahteve Evropske investicijske banke za sprejetje zakonodajnega akta.

Komisija osnutke zakonodajnih aktov, ki jih sama predloži, istočasno kot Evropskemu parlamentu in Svetu neposredno pošlje nacionalnim parlamentom.

Evropski parlament osnutke zakonodajnih aktov, ki jih sam predloži, neposredno pošlje nacionalnim parlamentom.

Osnutke zakonodajnih aktov, ki jih predloži skupina držav članic, Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, pošlje nacionalnim parlamentom Svet.

Člen 3

Nacionalni parlamenti lahko predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije pošljejo obrazloženo mnenje o tem, ali osnutek zakonodajnega akta upošteva načelo subsidiarnosti v skladu s postopkom iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

Če osnutek zakonodajnega akta predloži skupina držav članic, predsednik Sveta obrazloženo mnenje ali obrazložena mnenja pošlje vladam teh držav članic.

Če osnutek zakonodajnega akta predloži Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, predsednik Sveta obrazloženo mnenje ali obrazložena mnenja pošlje zadevni instituciji ali organu.

Člen 4

Od dne, ko je nacionalnim parlamentom dostopen osnutek zakonodajnega akta v uradnih jezikih Unije, do dne, ko je uvrščen na začasni dnevni red Sveta zaradi njegovega sprejetja ali sprejetja stališča po zakonodajnem postopku, mora preteči rok osmih tednov. Izjeme so možne v nujnih primerih, ki se utemeljijo v aktu ali stališču Sveta. Razen v nujnih primerih, ki so bili ustrezno utemeljeni, se v teh osmih tednih ne sme sprejeti nikakršen dogovor o osnutku zakonodajnega akta. Razen v nujnih primerih, ki so bili ustrezno utemeljeni, mora med uvrstitvijo osnutka zakonodajnega akta na začasni dnevni red Sveta in sprejetjem stališča preteči deset dni.

Člen 5

Dnevni redi in rezultati sej Sveta, vključno z zapisniki sej, na katerih je Svet razpravljal o osnutkih zakonodajnih aktov, se neposredno pošljejo nacionalnim parlamentom, in sicer istočasno kot vladam držav članic.

Člen 6

Če namerava Evropski svet uporabiti prvi ali drugi pododstavek člena 48(7) Pogodbe o Evropski uniji, so nacionalni parlamenti o namenu Evropskega sveta obveščeni najmanj šest mesecev pred sprejetjem sklepa.

Člen 7

Računsko sodišče posreduje svoje letno poročilo v vednost nacionalnim parlamentom istočasno kot Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 8

Če nacionalni parlamentarni sistem ni enodomen, se členi 1 do 7 tega protokola uporabljajo za vse domove, ki sestavljajo parlament.

NASLOV II

MEDPARLAMENTARNO SODELOVANJE

Člen 9

Evropski parlament in nacionalni parlamenti skupaj določijo, kako organizirati in spodbujati učinkovito in redno medparlamentarno sodelovanje znotraj Evropske unije.

Člen 10

Konferenca specializiranih parlamentarnih organov za zadeve Unije lahko pripravi kakršen koli prispevek, ki ga smatra za primernega, in z njim seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo. Poleg tega ta konferenca spodbuja izmenjavo informacij in najboljše prakse med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, vključno med njihovimi specializiranimi odbori. Organizira lahko tudi medparlamentarne konference o posebnih temah, zlasti zaradi razprav o vprašanjih skupne zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko. Prispevki konference ne zavezujejo nacionalnih parlamentov in ne prejudicirajo njihovih stališč.

PROTOKOL

O UPORABI NAČEL SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI

VISOKE POGODBENICE SO SE –

V ŽELJI zagotoviti, da se odločitve sprejemajo v kar najtesnejši povezavi z državljani Unije,

ODLOČENE vzpostaviti pogoje za uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti, določenih v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji, in vzpostaviti sistem nadzora pri uporabi teh načel,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:

Člen 1

Vse institucije zagotavljajo stalno upoštevanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor sta opredeljeni v členu 3b Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 2

Preden Komisija predlaga zakonodajni akt, opravi obsežna posvetovanja. Taka posvetovanja po potrebi upoštevajo regionalne in lokalne razsežnosti predvidenih ukrepov. V primerih izjemne nujnosti Komisija teh posvetovanj ne opravi. V svojem predlogu Komisija navede razloge za takšno odločitev.

Člen 3

Za namene tega protokola pomeni „osnutek zakonodajnega akta“ predloge Komisije, pobude skupine držav članic, pobude Evropskega parlamenta, zahteve Sodišča, priporočila Evropske centralne banke in zahteve Evropske investicijske banke za sprejetje zakonodajnega akta.

Člen 4

Komisija posreduje svoje osnutke zakonodajnih aktov in svoje spremenjene osnutke hkrati nacionalnim parlamentom in zakonodajalcu Unije.

Evropski parlament posreduje svoje osnutke zakonodajnih aktov in svoje spremenjene predloge nacionalnim parlamentom.

Svet posreduje osnutke zakonodajnih aktov, ki jih predložijo skupina držav članic, Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, in spremenjene osnutke nacionalnim parlamentom.

Zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta in stališča Sveta se takoj, ko so sprejeta, posredujejo nacionalnim parlamentom.

Člen 5

Osnutki zakonodajnih aktov se utemeljijo glede na načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Vsak osnutek zakonodajnega akta mora vsebovati podrobno izjavo, ki omogoča oceno njegove skladnosti z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Ta izjava mora vsebovati podatke o predvidenih finančnih učinkih osnutka, v primeru direktive pa tudi o posledicah za pravila, ki jih morajo sprejeti države članice, po potrebi vključno z regionalno zakonodajo. Razlogi za zaključek, da se lahko cilj Unije laže uresniči na ravni Unije, se utemeljijo s kvalitativnimi in, če je možno, kvantitativnimi kazalci. Osnutki zakonodajnih aktov pri tem upoštevajo potrebo, da so finančni ali upravni stroški Unije, nacionalnih vlad, regionalnih ali lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov čim nižji in sorazmerni s ciljem, ki ga želijo doseči.

Člen 6

Vsak nacionalni parlament ali dom teh parlamentov lahko v osmih tednih od datuma posredovanja osnutka zakonodajnega akta predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, v uradnih jezikih Unije, pošlje svoje obrazloženo mnenje, ki vsebuje razloge, zakaj meni, da zadevni osnutek ni v skladu z načelom subsidiarnosti. Vsak nacionalni parlament ali dom nacionalnega parlamenta se, kadar je primerno, posvetuje z regionalnimi parlamenti, ki imajo zakonodajna pooblastila.

Če osnutek zakonodajnega akta predloži skupina držav članic, pošlje predsednik Sveta obrazloženo mnenje vladam teh držav članic.

Če osnutek zakonodajnega akta predložijo Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, pošlje predsednik Sveta obrazloženo mnenje zadevni instituciji ali organu.

Člen 7

1.   Evropski parlament, Svet in Komisija ter, če je primerno, skupina držav članic, Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, v kolikor osnutek zakonodajnega akta izhaja od njih, upoštevajo obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov ali domov teh parlamentov.

Vsak nacionalni parlament ima po dva glasova, razdeljena na osnovi nacionalnega parlamentarnega sistema. V primeru dvodomnega parlamentarnega sistema ima vsak dom po en glas.

2.   Če obrazložena mnenja o neskladnosti osnutka zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo najmanj tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, je treba osnutek ponovno preučiti. Ta prag je četrtina, če gre za osnutek zakonodajnega akta, ki se predloži na podlagi člena 61 I Pogodbe o delovanju Evropske unije in ki obravnava območje svobode, varnosti in pravice.

Po taki ponovni preučitvi lahko Komisija ali po potrebi skupina držav članic, Evropski parlament, Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, v kolikor osnutek zakonodajnega akta izhaja od njih, odločijo, da bodo osnutek ohranili, ga spremenili ali umaknili. To odločitev je treba utemeljiti.

3.   Poleg tega je treba v okviru rednega zakonodajnega postopka, če obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo najmanj tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, predlog ponovno preučiti. Po taki ponovni preučitvi lahko Komisija odloči, ali bo predlog ohranila, ga spremenila ali umaknila.

Če se bo Komisija odločila, da ga obdrži, bo morala v obrazloženem mnenju utemeljiti, zakaj meni, da je predlog skladen z načelom subsidiarnosti. To obrazloženo mnenje bo treba skupaj z obrazloženimi mnenji nacionalnih parlamentov predložiti zakonodajalcu Unije, da jih upošteva v okviru postopka:

(a)

pred zaključkom prve obravnave zakonodajalec (Evropski parlament in Svet) preudari, ali je zakonodajni predlog združljiv z načelom subsidiarnosti, pri čemer upošteva zlasti obrazložitve, ki so jih podali nacionalni parlamenti in so skupne večini nacionalnih parlamentov, ter obrazloženo mnenje Komisije;

(b)

če na podlagi večine, ki je 55 % članov Sveta, ali večine oddanih glasov v Evropskem parlamentu zakonodajalec meni, da predlog ni združljiv z načelom subsidiarnosti, se zakonodajni predlog ne obravnava več.

Člen 8

Sodišče Evropske unije je pristojno za odločanje o tožbah zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom, ki jih vloži država članica v skladu s pravili iz člena 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali ki jih država članica posreduje v skladu s svojim pravnim redom v imenu svojega nacionalnega parlamenta ali enega od njegovih domov.

V skladu s pravili, določenimi v navedenem členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, lahko tožbe vlaga tudi Odbor regij v zvezi z zakonodajnimi akti, za sprejetje katerih je v Pogodbi o delovanju Evropske unije predvideno, da se je z njim treba posvetovati.

Člen 9

Komisija Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom vsako leto predloži poročilo o uporabi člena 3b Pogodbe o Evropski uniji. To letno poročilo se posreduje tudi Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

PROTOKOL

O EUROSKUPINI

VISOKE POGODBENICE SO SE –

V ŽELJI spodbujati pogoje za hitrejšo gospodarsko rast v Evropski uniji in v ta namen razvijati vse tesnejše usklajevanje ekonomskih politik na euroobmočju,

ZAVEDAJOČ SE potrebe po sprejetju posebnih določb za okrepljen dialog med državami članicami, katerih valuta je euro, dokler euro ne postane valuta vseh držav članic Unije –

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:

Člen 1

Ministri držav članic, katerih valuta je euro, se sestajajo neuradno. Ti sestanki se skličejo po potrebi, da se razpravlja o vprašanjih, povezanih s posebnimi odgovornostmi, ki jih delijo v zvezi z enotno valuto. Komisija sodeluje na sestankih. Evropska centralna banka je povabljena, da sodeluje na sestankih, ki jih pripravijo predstavniki ministrov, odgovornih za finance držav članic, katerih valuta je euro, in Komisija.

Člen 2

Ministri držav članic, katerih valuta je euro, izvolijo predsednika za dve leti in pol z večino teh držav članic.

PROTOKOL

O STALNEM STRUKTURNEM SODELOVANJU, VZPOSTAVLJENEM NA PODLAGI ČLENA 28a POGODBE O EVROPSKI UNIJI

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU člena 28a(6) Pogodbe o Evropski uniji,

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da Unija uresničuje skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi doseženega pri vse bolj usklajenem delovanju držav članic,

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da je skupna varnostna in obrambna politika sestavni del skupne zunanje in varnostne politike; da Unija z njo dobiva operativne zmogljivosti, oprte na civilna in vojaška sredstva; da Unija lahko ta sredstva uporabi zunaj Unije v okviru misij iz člena 28b Pogodbe o Evropski uniji za ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov; da je k izvajanju nalog treba pristopiti z uporabo zmogljivosti, ki jih zagotovijo države članice v skladu z načelom „enovitosti sil“,

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da skupna varnostna in obrambna politika ne vpliva na posebno naravo varnostne in obrambne politike določenih držav članic,

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da skupna varnostna in obrambna politika Unije upošteva obveznosti iz Severnoatlantske pogodbe tistih držav članic, ki vidijo uresničevanje svoje skupne obrambe v Organizaciji Severnoatlantske pogodbe, ki je še naprej temelj skupne obrambe njenih članic ter je združljiva s skupno varnostno in obrambno politiko, vzpostavljeno v tem okviru,

V PREPRIČANJU, da bo odločnejša vloga Unije v varnostnih in obrambnih zadevah prispevala k vitalnosti prenovljenega Atlantskega zavezništva v skladu z dogovorom, znanim kot „Berlin plus“,

ODLOČENE poskrbeti za to, da bo Unija sposobna v celoti prevzemati odgovornosti v mednarodni skupnosti,

Z UGOTOVITVIJO, da Organizacija Združenih narodov lahko zahteva pomoč Unije pri nujnem izvajanju nalog na podlagi VI. in VII. poglavja Ustanovne listine Združenih narodov,

Z UGOTOVITVIJO, da bo krepitev skupne varnostne in obrambne politike od držav članic terjala prizadevanja na področju zmogljivosti,

ZAVEDAJOČ SE, da začetek nove stopnje v razvoju skupne varnostne in obrambne politike predpostavlja odločne napore zadevnih držav članic,

OB SKLICEVANJU na pomen polne vključenosti visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v dejavnosti, povezane s stalnim strukturnim sodelovanjem,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:

Člen 1

Stalno strukturno sodelovanje iz člena 28a(6) Pogodbe o Evropski uniji je odprto vsaki državi članici, ki se zaveže od dneva začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe:

(a)

bolj intenzivno razvijati lastne obrambne sposobnosti z razvojem nacionalnih prispevkov in sodelovanja, kjer je to primerno, v večnacionalnih silah, v glavnih evropskih programih za opremo in v dejavnosti Agencije za področje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oborožitve (Evropska obrambna agencija), in

(b)

da bo najpozneje do 2010 sposobna zagotoviti, na nacionalni ravni ali kot sestavni del večnacionalnih skupin sil, namenske bojne enote za načrtovane naloge, strukturirane na taktični ravni kot taktične grupacije, s podpornimi elementi, vključno s transportom in logistiko, ki bodo v roku 5 do 30 dni sposobne izvesti naloge iz člena 28b Pogodbe o Evropski uniji, predvsem kot odgovor na zahteve Organizacije Združenih narodov, in ki bodo oskrbovane za začetno obdobje 30 dni, ki se ga lahko podaljša na najmanj 120 dni.

Člen 2

Za dosego ciljev iz člena 1 se države članice, ki sodelujejo v stalnem strukturnem sodelovanju, zavežejo, da bodo:

(a)

sodelovale od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, da bi dosegle odobrene cilje glede višine investicijskih odhodkov za obrambno opremo, in te cilje redno preverjale v luči varnostnega okolja in mednarodnih obveznosti Unije;

(b)

med seboj, kolikor je mogoče, prilagodile svoje obrambne sisteme, zlasti z usklajevanjem ugotavljanja vojaških potreb, združevanjem in morebitnim specializiranjem svojih obrambnih sredstev in zmogljivosti ter spodbujanjem sodelovanja na področjih usposabljanja in logistike;

(c)

sprejele konkretne ukrepe za spodbujanje razpoložljivosti, medobratovalnosti, prožnosti in sposobnosti razmeščanja sil, zlasti z oblikovanjem skupnih ciljev glede uporabe sil, vključno z možnim pregledom nacionalnih postopkov odločanja;

(d)

sodelovale, da bi zagotovile sprejetje potrebnih ukrepov, vključno z večdržavnim pristopom, in brez poseganja v delovanje v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, za nadomestitev primanjkljaja, zaznanega v okviru „Mehanizma razvoja zmogljivosti“;

(e)

sodelovale, kjer je to primerno, pri razvoju večjih skupnih ali evropskih programov za opremo v okviru Evropske obrambne agencije.

Člen 3

Evropska obrambna agencija prispeva k redni oceni prispevkov sodelujočih držav članic glede zmogljivosti, predvsem prispevkov, danih v skladu z merili, ki se med drugim določijo na podlagi člena 2, in o tem poroča vsaj enkrat letno. Ocena lahko služi kot podlaga za priporočila in sklepe Sveta, sprejete v skladu s členom 28e Pogodbe o Evropski uniji.

PROTOKOL

O ČLENU 6(2) POGODBE O EVROPSKI UNIJI O PRISTOPU UNIJE K EVROPSKI KONVENCIJI O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN

VISOKE POGODBENICE SO SE –

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:

Člen 1

Sporazum o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju „Evropska konvencija“) iz člena 6(2) Pogodbe o Evropski uniji vsebuje določbe za ohranitev posebnih značilnosti Unije in prava Unije, zlasti kar zadeva:

(a)

posebne ureditve za možnost sodelovanja Unije v nadzornih telesih Evropske konvencije;

(b)

potrebne mehanizme za zagotavljanje, da so postopki s strani držav nečlanic in posamezne tožbe naslovljeni ustrezno bodisi zoper države članice in/ali Unijo.

Člen 2

Sporazum iz člena 1 zagotovi, da pristop ne vpliva na pristojnosti Unije in njenih institucij. Sporazum mora zagotoviti, da nobena njegova določba ne vpliva na poseben položaj držav članic v odnosu do Evropske konvencije, zlasti v zvezi z njenimi protokoli, ukrepi, ki so jih sprejele države članice z odstopanjem od Evropske konvencije v skladu z njenim 15. členom, in pridržki k Evropski konvenciji, ki so jih dale države članice v skladu z njenim 57. členom.

Člen 3

Nobena določba Sporazuma iz člena 1 ne sme vplivati na člen 292 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

PROTOKOL

O NOTRANJEM TRGU IN KONKURENCI

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU dejstva, da notranji trg iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji vključuje sistem, ki zagotavlja, da se konkurenca ne izkrivlja,

DOGOVORILE, da v ta namen Unija po potrebi ukrepa v okviru določb Pogodb, zlasti člena 308 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Ta protokol je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

PROTOKOL

O UPORABI LISTINE O TEMELJNIH PRAVICAH EVROPSKE UNIJE NA POLJSKEM IN V ZDRUŽENEM KRALJESTVU

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da Unija v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

OB UPOŠTEVANJU, da je treba Listino uporabljati dosledno v skladu z določbami navedenega člena 6 in naslova VII Listine,

OB UPOŠTEVANJU, da navedeni člen 6 zahteva, da sodišča Poljske in Združenega kraljestva Listino uporabljajo in razlagajo dosledno v skladu s pojasnili iz navedenega člena,

OB UPOŠTEVANJU, da Listina vsebuje tako pravice kot načela,

OB UPOŠTEVANJU, da Listina potrjuje tako določbe civilnega in političnega značaja kot tudi ekonomskega in socialnega značaja,

OB UPOŠTEVANJU, da Listina ponovno potrjuje pravice, svoboščine in načela, priznane v Uniji, in jih še bolj izpostavlja, a ne ustvarja novih pravic ali načel,

OPOZARJAJOČ na obveznosti Poljske in Združenega kraljestva iz Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in prava Unije na splošno,

OB UPOŠTEVANJU želje Poljske in Združenega kraljestva, da se podrobneje pojasnijo nekateri vidiki uporabe Listine,

in zato V ŽELJI, da se pojasni uporaba Listine v zvezi z zakoni in drugimi predpisi Poljske in Združenega kraljestva ter njena iztožljivost na Poljskem in v Združenem kraljestvu,

OB ZAGOTOVILU, da sklicevanja na učinkovanje posameznih določb Listine v tem protokolu nikakor ne posegajo v učinkovanje drugih določb Listine,

OB ZAGOTOVILU, da ta protokol ne posega v uporabo Listine v drugih državah članicah,

OB PONOVNI POTRDITVI, da ta protokol ne posega v druge obveznosti Poljske in Združenega kraljestva iz Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in prava Unije na splošno,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:

Člen 1

1.   Listina ne širi pristojnosti Sodišča Evropske unije, ali sodišč Poljske oziroma Združenega kraljestva, za razsojanje glede združljivosti zakonov in drugih predpisov, prakse ali upravnih ukrepov Poljske oziroma Združenega kraljestva s temeljnimi pravicami, svoboščinami in načeli iz Listine.

2.   Zlasti pa – in da bi izključili vsakršen dvom – nobena določba naslova IV Listine ne ustvarja iztožljivih pravic v razmerju do Poljske oziroma do Združenega kraljestva, razen če sta Poljska oziroma Združeno kraljestvo sama predvidela takšne pravice v svoji nacionalni zakonodaji.

Člen 2

Če se posamezna določba Listine nanaša na nacionalno prakso in pravo, se v razmerju do Poljske oziroma do Združenega kraljestva uporablja le v obsegu, v katerem so pravice in načela iz Listine priznana v pravu ali praksi Poljske oziroma Združenega kraljestva.

PROTOKOL

O IZVAJANJU DELJENIH PRISTOJNOSTI

VISOKE POGODBENICE SO SE,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:

Edini člen

Kar zadeva člen 2a(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije glede deljenih pristojnosti, zajema v primeru ukrepanja Unije na določenem področju obseg izvajanja pristojnosti le elemente, ki jih ureja zadevni akt Unije, in torej ne zajema celotnega področja.

PROTOKOL

O STORITVAH SPLOŠNEGA POMENA

VISOKE POGODBENICE SO SE,

Z ŽELJO po izpostavitvi pomembnosti storitev splošnega pomena,

DOGOVORILE o naslednjih razlagalnih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:

Člen 1

Skupne vrednote Unije glede storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije zajemajo zlasti:

bistveno vlogo in široko diskrecijsko pravico nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov pri zagotavljanju, naročanju in organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena, in sicer čim bolj ustrezno potrebam uporabnikov;

raznolikost storitev splošnega gospodarskega pomena ter razlike v potrebah in željah uporabnikov, ki lahko izvirajo iz različnih geografskih, socialnih ali kulturnih okoliščin;

visoko raven kakovosti, varnosti in cenovne dostopnosti, enako obravnavo in spodbujanje splošnega dostopa ter pravic uporabnikov.

Člen 2

Določbe Pogodb nikakor ne vplivajo na pristojnost držav članic, da zagotavljajo, naročajo in organizirajo negospodarske storitve splošnega pomena.

PROTOKOL

O SKLEPU SVETA O IZVAJANJU ČLENA 9c(4) POGODBE O EVROPSKI UNIJI IN ČLENA 205(2) POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE MED 1. NOVEMBROM 2014 IN 31. MARCEM 2017 NA ENI STRANI TER OD 1. APRILA 2017 NA DRUGI STRANI

VISOKE POGODBENICE SO SE,

OB UPOŠTEVANJU izrednega pomena, ki ga je imel dogovor o Sklepu Sveta o izvajanju člena 9c(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 na eni strani ter od 1. aprila 2017 na drugi strani (v nadaljnjem besedilu „Sklep“) pri odobritvi Lizbonske pogodbe,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:

Edini člen

Preden Svet pregleda osnutek, s katerim bi se spremenil ali razveljavil sklep ali določbe sklepa oziroma s katerim bi se zaradi spremembe drugega pravnega akta Unije posredno spremenilo njegovo področje uporabe ali razlaga, Evropski svet opravi predhodna posvetovanja o omenjenem osnutku in v skladu s členom 9b(4) Pogodbe o Evropski uniji odloča s soglasjem.

PROTOKOL

O PREHODNIH DOLOČBAH

VISOKE POGODBENICE SO SE,

GLEDE NA TO, da je treba zaradi ureditve prehoda z institucionalnih določb Pogodb, veljavnih pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, na določbe iz navedene pogodbe določiti prehodne določbe,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo:

Člen 1

V tem protokolu pomeni izraz „Pogodbe“ Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbo o delovanju Evropske unije in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

NASLOV I

DOLOČBE O EVROPSKEM PARLAMENTU

Člen 2

Evropski svet dovolj zgodaj pred volitvami v Evropski parlament 2009 v skladu z drugim pododstavkom člena 9a(2) Pogodbe o Evropski uniji sprejme sklep o sestavi Evropskega parlamenta.

Do konca parlamentarnega mandata 2004–2009 ostaneta sestava in število predstavnikov Evropskega parlamenta enaka sestavi in številu ob začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.

NASLOV II

DOLOČBE O KVALIFICIRANI VEČINI

Člen 3

1.   V skladu s členom 9c(4) Pogodbe o Evropski uniji začnejo določbe tega člena in določbe člena 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije glede določitve kvalificirane večine v Evropskem svetu in Svetu učinkovati 1. novembra 2014.

2.   Med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 lahko pri sprejemanju odločitve s kvalificirano večino član Sveta zahteva, da se ta odločitev sprejme s kvalificirano večino, kakor je določena v odstavku 3. V tem primeru se uporabita odstavka 3 in 4.

3.   Ne glede na drugi pododstavek člena 201a(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije veljajo do 31. oktobra 2014 naslednje določbe:

Za odločitve Evropskega sveta in Sveta, za katere je potrebna kvalificirana večina, se glasovi članov ponderirajo na naslednji način:

Belgija

12

Bolgarija

10

Češka

12

Danska

7

Nemčija

29

Estonija

4

Irska

7

Grčija

12

Španija

27

Francija

29

Italija

29

Ciper

4

Latvija

4

Litva

7

Luksemburg

4

Madžarska

12

Malta

3

Nizozemska

13

Avstrija

10

Poljska

27

Portugalska

12

Romunija

14

Slovenija

4

Slovaška

7

Finska

7

Švedska

10

Združeno kraljestvo

29

Za sprejetje odločitev je potrebnih najmanj 255 glasov za, ki predstavljajo večino članov, kadar Pogodbe določajo, da morajo biti odločitve sprejete na predlog Komisije. V drugih primerih je za sprejetje odločitev potrebnih najmanj 255 glasov za, ki predstavljajo najmanj dve tretjini članov.

Član Evropskega sveta ali Sveta lahko zahteva, da se, kadar Evropski svet ali Svet sprejema akt s kvalificirano večino, preveri, ali države članice, ki tvorijo to kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije. Če se izkaže, da temu ni tako, se akt ne sprejme.

4.   Do 31. oktobra 2014 se kvalificirana večina v primerih, ko vsi člani Sveta ne glasujejo, in sicer v primerih, za katere je predvidena kvalificirana večina, opredeljena v skladu s členom 205(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, opredeli kot enak delež ponderiranih glasov in enak delež števila članov Sveta ter po potrebi enak odstotek prebivalstva zadevnih držav članic, kakor je določeno v odstavku 3 te pogodbe.

NASLOV III

DOLOČBE O SESTAVAH SVETA

Člen 4

Do začetka veljavnosti sklepa iz prvega pododstavka člena 9c(6) Pogodbe o Evropski uniji se lahko Svet sestaja v sestavah, določenih v drugem in tretjem pododstavku navedenega odstavka, ter v drugih sestavah, katerih seznam se določi s sklepom Sveta za splošne zadeve, ki odloča z navadno večino.

NASLOV IV

DOLOČBE O KOMISIJI, VKLJUČNO Z VISOKIM PREDSTAVNIKOM UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE IN VARNOSTNO POLITIKO

Člen 5

Člani Komisije, ki opravljajo funkcijo na dan začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, še naprej opravljajo to funkcijo do izteka njihovega mandata. Vendar pa na dan imenovanja visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, mandat člana, ki ima enako državljanstvo kot visoki predstavnik, preneha.

NASLOV V

DOLOČBE O GENERALNEM SEKRETARJU SVETA, VISOKEM PREDSTAVNIKU ZA SKUPNO ZUNANJO IN VARNOSTNO POLITIKO TER O NAMESTNIKU GENERALNEGA SEKRETARJA SVETA

Člen 6

Mandata generalnega sekretarja Sveta, visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, in namestnika generalnega sekretarja Sveta se iztečeta na dan začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Svet imenuje generalnega sekretarja v skladu s členom 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

NASLOV VI

DOLOČBE O POSVETOVALNIH ORGANIH

Člen 7

Do začetka veljavnosti sklepa iz člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije je razdelitev članov Odbora regij naslednja:

Belgija

12

Bolgarija

12

Češka

12

Danska

9

Nemčija

24

Estonija

7

Irska

9

Grčija

12

Španija

21

Francija

24

Italija

24

Ciper

6

Latvija

7

Litva

9

Luksemburg

6

Madžarska

12

Malta

5

Nizozemska

12

Avstrija

12

Poljska

21

Portugalska

12

Romunija

15

Slovenija

7

Slovaška

9

Finska

9

Švedska

12

Združeno kraljestvo

24

Člen 8

Do začetka veljavnosti sklepa iz člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije je razdelitev članov Ekonomsko-socialnega odbora naslednja:

Belgija

12

Bolgarija

12

Češka

12

Danska

9

Nemčija

24

Estonija

7

Irska

9

Grčija

12

Španija

21

Francija

24

Italija

24

Ciper

6

Latvija

7

Litva

9

Luksemburg

6

Madžarska

12

Malta

5

Nizozemska

12

Avstrija

12

Poljska

21

Portugalska

12

Romunija

15

Slovenija

7

Slovaška

9

Finska

9

Švedska

12

Združeno kraljestvo

24

NASLOV VII

PREHODNE DOLOČBE O AKTIH, SPREJETIH NA PODLAGI NASLOVOV V IN VI POGODBE O EVROPSKI UNIJI PRED ZAČETKOM VELJAVNOSTI LIZBONSKE POGODBE

Člen 9

Akti institucij, organov, uradov in agencij Unije, sprejeti na podlagi Pogodbe o Evropski uniji pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, obdržijo svoj pravni učinek, dokler niso razveljavljeni, razglašeni za nične ali spremenjeni zaradi izvajanja Pogodb. Enako velja za sporazume, sklenjene med državami članicami na podlagi Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 10

1.   Kot prehodni ukrep in v zvezi z akti Unije na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so bili sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, so pristojnosti institucij na dan začetka veljavnosti navedene pogodbe naslednje: pristojnosti Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije se ne uporabljajo in pristojnosti Sodišča Evropske unije na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, v različici, ki je veljala pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, se ne spremenijo, in sicer tudi v primeru, ko so bile sprejete v skladu s členom 35(2) navedene Pogodbe o Evropski uniji.

2.   Pri spremembi akta iz odstavka 1 se glede spremenjenega akta in za tiste države članice, za katere se bo tak spremenjeni akt uporabljal, uporabijo pristojnosti institucij iz navedenega odstavka, kakor so določene v Pogodbah.

3.   Prehodni ukrep iz odstavka 1 v vsakem primeru preneha učinkovati pet let po dnevu začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

4.   Združeno kraljestvo lahko najpozneje šest mesecev pred iztekom prehodnega obdobja iz odstavka 3 uradno obvesti Svet, da v zvezi z akti iz odstavka 1 ne sprejme pristojnosti institucij iz odstavka 1, kakor so določene v Pogodbah. V primeru, da je Združeno kraljestvo poslalo takšno uradno obvestilo, se vsi akti iz odstavka 1 zanj prenehajo uporabljati od dne izteka prehodnega obdobja iz odstavka 3. Ta pododstavek se ne uporablja v zvezi s spremenjenimi akti, ki se uporabljajo za Združeno kraljestvo, kakor je navedeno v odstavku 2.

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije določi iz tega izhajajočo potrebno in prehodno ureditev. Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejemanju te odločitve. Kvalificirana večina v Svetu se določi v skladu s členom 205(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije sprejme tudi sklep, s katerim določi, da Združeno kraljestvo nosi morebitne neposredne finančne posledice, ki bi nujno in neizogibno nastale zaradi prenehanja njegovega sodelovanja pri zadevnih aktih.

5.   Združeno kraljestvo lahko kadar koli pozneje uradno obvesti Svet, da želi sodelovati pri aktih, ki so se zanj prenehali uporabljati v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4. V tem primeru se uporabijo ustrezne določbe Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, oziroma določbe Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice. Pristojnosti institucij glede teh aktov so pristojnosti, določene v Pogodbah. Če institucije Unije in Združeno kraljestvo ukrepajo na podlagi ustreznega protokola, si prizadevajo, da v kar največji možni meri ponovno vzpostavijo sodelovanje Združenega kraljestva v pravnem redu Unije v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, ne da bi pri tem huje ogrozile delovanje različnih delov tega reda v praksi, ob spoštovanju njihove povezanosti.

B.   

PROTOKOLI, KI SE PRILOŽIJO LIZBONSKI POGODBI

PROTOKOL (št. 1)

O SPREMEMBI PROTOKOLOV, PRILOŽENIH POGODBI O EVROPSKI UNIJI, POGODBI O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI IN/ALI POGODBI O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO

VISOKE POGODBENICE SO SE,

V ŽELJI spremeniti protokole, priložene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in/ali Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, da bi jih tako prilagodili novim pravilom, vzpostavljenim v Lizbonski pogodbi,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Lizbonski pogodbi:

Edini člen

1)   Protokoli, ki veljajo na dan začetka veljavnosti te pogodbe in ki so priloženi Pogodbi o Evropski uniji in/ali Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in/ali Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, se spremenijo v skladu z določbami tega člena.

2)   Horizontalne spremembe iz člena 2(2) Lizbonske pogodbe, se uporabljajo za protokole iz tega člena, z izjemo točk (d), (e) in (j).

3)   V protokolih iz točke 1 tega člena:

(a)

zadnji odstavek njihove preambule, v kateri se navaja Pogodba oziroma Pogodbe, katerim je zadevni protokol priložen, se nadomesti z besedilom „DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije“. Ta odstavek se ne uporablja za Protokol o ekonomski in socialni koheziji, niti za Protokol o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah.

Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo se priložijo tudi Protokol o Statutu Sodišča Evropske unije, Protokol o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, Protokol o členu 40.3.3. irske ustave in Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

(b)

besedi „Skupnosti“ ali „skupnosti“ se nadomestita z besedo „Unije“, pri čemer se stavek po potrebi ustrezno slovnično prilagodi.

4)   V naslednjih protokolih se beseda „Pogodba“ oziroma „Pogodbe“ v vseh sklonih nadomesti z besedo „Pogodbi“ v ustreznem sklonu, sklicevanje na Pogodbo o Evropski uniji in/ali Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti v vseh sklonih pa se nadomesti s sklicevanjem na Pogodbi v ustreznem sklonu:

(a)

Protokol o Statutu Sodišča Evropske unije:

člen 1 (kakor tudi sklicevanje na Pogodbo EU ali Pogodbo ES);

(b)

Protokol o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke:

nov drugi pododstavek člena 1.1;

prvi pododstavek člena 12.1;

člen 14.1 (drugo sklicevanje na Pogodbo);

drugi pododstavek člena 14.2;

druga alinea člena 34.1;

člen 35.1;

(c)

Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem:

drugi stavek člena 3;

(d)

Protokol o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko:

drugi stavek točke 2, ki postane točka 1;

(e)

Protokol o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije:

šesta uvodna izjava, ki je postala peta uvodna izjava;

člen 1;

(f)

Protokol o azilu za državljane držav članic Evropske unije:

šesta uvodna izjava, ki je postala sedma uvodna izjava;

(g)

Protokol o pridobitvi nepremičnin na Danskem:

edina določba;

(h)

Protokol o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah:

edina določba;

(i)

Protokol o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo:

člen 3;

5)   V naslednjih protokolih in prilogah se besedi „Pogodbe“ ali „te pogodbe“ nadomestita s sklicevanjem na Pogodbo o delovanju Evropske unije:

(a)

Protokol o Statutu sistema Evropskih centralnih bank in Evropske centralne banke:

člen 3.1;

člen 4;

člen 6.3;

člen 7;

člen 9.1;

člen 10.1;

člen 11.1;

člen 14.1; (prvi sklic)

člen 15.3;

člen 16, prvi pododstavek;

člen 21.1;

člen 25.2;

člen 27.2;

člen 34.1, uvodno besedilo;

člen 35.3;

člen 41.1, preštevilčen 40.1, prvi odstavek;

člen 42, preštevilčen 41;

člen 43.1, preštevilčen 42.1;

člen 45.1, preštevilčen 44.1;

člen 47.3, preštevilčen 46.3.

(b)

Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem:

uvodni stavek člena 1;

(c)

Protokol o konvergenčnih merilih iz člena 121 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti:

prvi stavek člena 1;

(d)

Protokol o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska:

drugi pododstavek točke 6, ki postane točka 5;

uvodni stavek točke 9, ki postane točka 8;

drugi stavek točke (a) točke 10, ki postane točka 9;

točka 11, ki postane točka 10;

(e)

Protokol o socialni in ekonomski koeheziji:

petnajsta uvodna izjava, ki postane enajsta uvodna izjava;

(f)

prilogi I in II:

naslov obeh prilog.

6)   V naslednjih protokolih se besedilo „te pogodbe“ nadomesti z besedilom „navedene pogodbe“:

(a)

Protokol o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke:

člen 3.2;

člen 3.3;

člen 9.2;

člen 9.3;

člen 11.2;

člen 43.2, preštevilčen 42.2;

člen 43.3, preštevilčen 42.3;

člen 44, preštevilčen 43, drugi pododstavek;

(b)

Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem:

uvodni stavek člena 2;

(c)

Protokol o konvergenčnih merilih iz člena 121 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti:

člen 2;

člen 3;

prvi stavek člena 4;

člen 6;

(d)

Protokol o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska:

drugi pododstavek odstavka 7, preštevilčen 6;

točka (c) odstavka 10, preštevilčen 9.

7)   V naslednjih protokolih se za besedo „Svet“ vstavi besedilo „z navadno večino“:

(a)

Protokol o Statutu Sodišča:

drugi pododstavek člena 4;

drugi pododstavek člena 13;

(b)

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije:

prvi stavek prvega pododstavka člena 7, preštevilčen 6.

8)   V naslednjih protokolih se besedilo „Sodišče Evropskih skupnosti“ ali „Sodišče“ v vseh sklonih nadomesti z besedilom „Sodišče Evropske unije“ v ustreznem sklonu:

(a)

Protokol o Statutu Sodišča Evropske unije:

naslov Protokola;

prva uvodna izjava preambule;

člen 1;

četrti odstavek člena 3;

člen 1 Priloge;

prvi odstavek člena 5 Priloge;

člen 7(1) Priloge;

(b)

Protokol o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke:

členi 35.1, 35.2, 35.4, 35.5 in 35.6;

člen 36.2;

(c)

Protokol o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije:

točka (d) edinega člena;

(d)

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije:

točka (a) člena 12, ki postane člen 11;

člen 21, ki postane člen 20, prvi sklic;

(e)

Protokol o stališču Združenega kraljestva in Irske:

člen 2;

(f)

Protokol o azilu za državljane držav članic Evropske unije:

druga uvodna izjava, ki je postala tretja uvodna izjava.

9)   Razveljavijo se naslednji protokoli:

(a)

Protokol o Italiji (1957);

(b)

Protokol o blagu, ki izvira in prihaja iz določenih držav in je pri uvozu v posamezno državo članico deležno posebne ureditve (1957);

(c)

Protokol o Statutu Evropskega monetarnega inštituta (1992);

(d)

Protokol o prehodu v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije (1992);

(e)

Protokol o Portugalski (1992);

(f)

Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji (1997), ki se nadomesti z novim protokolom z istim naslovom;

(g)

Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti (1997), ki se nadomesti z novim protokolom z istim naslovom;

(h)

Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali (1997), katerega besedilo postane člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(i)

Protokol o širitvi Evropske unije (2001);

(j)

Protokol o členu 67 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (2001).

10)   Protokol o Statutu Sodišča se spremeni na naslednji način:

(a)

v preambuli se v prvi uvodni izjavi sklicevanje na Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti nadomesti s sklicevanjem na Pogodbo o delovanju Evropske unije. V preostalem besedilu Protokola se besedi „Pogodba ES“ nadomestita z besedami „Pogodba o delovanju Evropske unije“ v ustreznem sklonu; v celotnem besedilu Protokola se sklicevanja na člene Pogodbe ESAE, ki so razveljavljena s Protokolom 2, ki je priložen tej pogodbi, črtajo in besedilo, po potrebi in posledično ustrezno prilagodijo;

(b)

v tej točki so navedene spremembe, ki ne zadevajo slovenske različice.

(c)

v členu 2 se beseda „… javno“ nadomesti z besedilom „… pred Sodiščem in javno“;

(d)

v drugem pododstavku člena 3 in v četrtem pododstavku člena 4 se doda naslednji stavek: „Kadar odločitev zadeva člana Splošnega sodišča ali specializiranega sodišča, Sodišče odloči po posvetovanju z zadevnim sodiščem.“;

(e)

v členu 6 se v prvem pododstavku doda naslednji stavek: „Če je zadevna oseba član Splošnega Sodišča ali specializiranega sodišča, Sodišče odloči po posvetovanju z zadevnim sodiščem.“;

(f)

v poimenovanju naslova II se doda beseda „Sodišča“;

(g)

v členu 13 se v prvem stavku prvega pododstavka beseda „predlog“ nadomesti z besedo „zahtevo“, besedilo „… lahko Svet soglasno predvidi …“ pa se nadomesti z besedilom „… lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku predvidita …“;

(h)

v poimenovanju naslova III se doda besedilo „pred Sodiščem“;

(i)

člen 23 se spremeni na naslednji način:

(i)

v prvem pododstavku se v prvem stavku črta besedilo „člena 35(1) Pogodbe EU,“. V drugem stavku se besedilo „... če je akt, katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora, izdal Svet ali Evropska centralna banka, pa obvesti tudi njiju, ter Evropski parlament in Svet, če sta akt, katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora, skupno sprejeli ti dve instituciji“ nadomesti z besedilom „… ter institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, ki je sprejela akt, katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora“;

(ii)

v drugem pododstavku se besedilo „... in, kjer je to primerno, Evropski parlament, Svet in Evropska centralna banka …“ nadomesti z besedilom „… in, kjer je to primerno, institucija, organ, urad ali agencija Unije, ki je sprejela akt, katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora, ...“;

(j)

v členu 24 se v drugem pododstavku za besedo „institucij“ vstavi besedilo „…, organov, uradov ali agencij“;

(k)

v členu 40 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Enako velja za vse organe, urade in agencije Unije ter osebe, ki lahko izkažejo upravičen interes za rešitev zadeve, predložene Sodišču. Fizične ali pravne osebe se ne morejo pridružiti v zadevah med državami članicami, med institucijami Unije ali med državami članicami na eni strani, in institucijami Unije na drugi strani.“;

(l)

v členu 42 se za besedo „inistitucij“ vstavi besedilo „, organov, uradov ali agencij“;

(m)

v členu 46 se doda nov pododstavek: „Ta člen se uporablja tudi za tožbe proti Evropski centralni banki v zadevah, ki izhajajo iz nepogodbene odgovornosti.“;

(n)

poimenovanje naslova IV se nadomesti z besedilom „SPLOŠNO SODIŠČE“;

(o)

v členu 47 se prvi pododstavek nadomesti z besedilom „Prvi pododstavek člena 9, člen 14 in člen 15, prvi, drugi, četrti in peti pododstavek člena 17 ter člen 18 se uporabljajo za Splošno Sodišče in njegove člane.“;

(p)

v členu 51 se v tretji alinei točke (a) prvega pododstavka sklicevanje na tretjo alineo člena 202, nadomesti s sklicevanjem na drugi odstavek člena 249C in sklicevanje na točko (b) člena 11a nadomesti s sklicevanjem na prvi odstavek člena 280F. V drugem pododstavku se črta besedilo „ali Evropska centralna banka“;

(r)

člen 64 se spremeni na naslednji način:

(i)

vstavi se nov prvi pododstavek:

„Pravila o jezikovni ureditvi na Sodišču Evropske unije, se določijo z uredbo, ki jo Svet sprejme soglasno. Ta uredba se sprejme bodisi na zahtevo Sodišča in po posvetovanju s Komisijo in Evropskim parlamentom ali na predlog Komisije in po posvetovanju s Sodiščem in Evropskim parlamentom.“

(ii)

v prvem pododstavku, ki postane drugi pododstavek, se v prvem stavku besede „Dokler...prve stopnje,“ nadomestijo z besedami „Dokler se ne sprejmejo ta pravila...“; drugi stavek se nadomesti z naslednjim besedilom: „Z odstopanjem od členov 223 in 224 Pogodbe o delovanju Evropske unije se te določbe lahko spremenijo ali razveljavijo le s soglasno odobritvijo Sveta.“;

(s)

v Prilogi I k Protokolu je v členu 3(1) v drugem stavku navedena sprememba, ki ne zadeva slovenske različice; in v odstavkih 2 in 3 se črtajo besede „s kvalificirano večino“;

(t)

v členu 51 se v prvi alinei točke (a) beseda „odločb“ nadomesti z besedo „sklepov“.

11)   Protokol o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke se spremeni na naslednji način:

(a)

v preambuli se v prvi uvodni izjavi sklicevanje na člen 8 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti nadomesti s sklicevanjem na člen 107(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(b)

poimenovanje poglavja I se nadomesti z naslednjim „EVROPSKI SISTEM CENTRLNIH BANK“;

(c)

člen 1.1 se razdeli v dva pododstavka, sestavljena iz dveh delov. Prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: „V skladu s členom 245a(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke sestavljajo Evropski sistem centralnih bank (ESCB). ECB in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sestavljajo Eurosistem.“; na začetku drugega pododstavka se besedilo „svoje naloge in dejavnosti opravljata“ nadomesti z besedilom „ESCB in ECB opravljata svoje naloge in dejavnosti …“;

(d)

člen 1.2 se črta;

(e)

v členu 2 se besedilo „V skladu s členom 105(1) te pogodbe“ nadomesti z besedilom „V skladu s členom 105(1) in členom 245a(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije“; na koncu drugega stavka se črtata besedi „te pogodbe“ in se nadomestita z besedami „Pogodbe o Evropski uniji“. Na koncu tretjega stavka se črtata besedi „te pogodbe“ in se nadomestita z besedami „Pogodbe o delovanju Evropske unije“;

(f)

v členu 3.1, se v drugi alinei besede „člena 111 Pogodbe“ nadomestijo z besedami „člena 188o omenjene pogodbe“;

(g)

v členu 4(b) se črta beseda „ustreznim“;

(h)

na začetku člena 9.1 se besedilo „v skladu s členom 107(2) te pogodbe“ nadomesti z besedilom „v skladu s členom 245a(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije“;

(i)

člen 10 se spremeni na naslednji način:

(i)

v členu 10.1 se na koncu doda besedilo „… držav članic, katerih valuta je euro.“;

(ii)

v členu 10.2 se v prvi alinei na koncu prvega stavka besedilo „držav članic, ki so uvedle euro“ nadomesti z besedilom „držav članic, katerih valuta je euro“; na koncu tretjega pododstavka se besede „na podlagi členov 10.3, 10.6 in 41.2“ nadomestijo z besedilom „na podlagi členov 10.3, 40.2 in 40.3“;

(iii)

člen 10.6 se črta;

(j)

v členu 11.2 se v prvem pododstavku besedilo „…vlade držav članic na ravni voditeljev držav ali vlad na priporočilo Sveta, ki se je predhodno posvetoval z Evropskim parlamentom in Svetom ECB, v medsebojnem soglasju imenujejo …“ nadomesti z besedilom „… imenuje na priporočilo Sveta, ki se je predhodno posvetoval z Evropskim parlamentom in Svetom ECB, Evropski svet s kvalificirano večino“;

(k)

v členu 14.1 se črta besedilo „najpozneje do datuma ustanovitve ESCB“;

(l)

v členu 16 se v prvem stavku beseda „bankovcev“ nadomesti z besedo „eurobankovcev“;

(m)

v členu 18.1 se v prvi alinei besedilo „…, izraženih v valutah Skupnosti ali drugih valutah,“ nadomesti z besedilom „…, izraženih v eurih ali drugih valutah,“;

(n)

v členu 25.2 se besedilo „odločitvijo Sveta“ nadomesti z besedilom „predpisi Sveta“;

(o)

v členu 28.1 se na začetku stavka črta besedilo „…, ki postane operativen ob njeni ustanovitvi,“;

(p)

v členu 29.1 se uvodni pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom: „Ključ za vpis kapitala Evropske centralne banke, ki je bil prvič določen leta 1998 ob ustanovitvi Evropskega sistema centralnih bank, se določi tako, da se vsaki nacionalni centralni banki dodeli ponder v tem ključu, ki je enak vsoti: …“; drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: „Odstotek se zaokroži navzgor ali navzdol na najbližji mnogokratnik 0,0001 odstotne točke.“;

(q)

v členu 32.2 se besedilo na začetku „Ob upoštevanju člena 32.3“ črta in besedilo v nadaljevanju glasi: „Višina denarnih prihodkov vsake nacionalne centralne banke je....“ , v členu 32.3 pa se besedilo „po začetku tretje faze“ nadomesti z besedilom „po uvedbi eura“;

(r)

v členu 34.2 se črtajo prvi štirje pododstavki;

(s)

v členu 35.6 se v prvem stavku besedilo „… nalaga ta statut“ nadomesti z besedilom „… nalagata Pogodbi in ta statut“;

(t)

člen 37 se razveljavi, členi, ki mu sledijo, pa se temu ustrezno preštevilčijo;

(u)

člen 41, ki postane člen 40, se spremeni na naslednji način:

(i)

v odstavku 41.1, ki postane odstavek 40.1, se besedilo „… spremeni Svet s kvalificirano večino na priporočilo…“ nadomesti z besedilom „... spremenita Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku na priporočilo ...“, zadnji stavek pa se črta;

(ii)

vstavi se nov odstavek 40.2:

„40.2.

Člen 10.2 se lahko spremeni s soglasnim sklepom Evropskega sveta na priporočilo Evropske centralne banke in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo ali na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko. Te spremembe začnejo veljati šele, ko jih potrdijo države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili.“

; sedanji odstavek 41.2 pa postane odstavek 40.3;

(v)

v členu 42, ki postane člen 41, se črta besedilo „…, takoj po določitvi datuma za začetek tretje faze …“ in črtajo besede „s kvalificirano večino“;

(w)

v členih 43.1, 43.2 in 43.3, ki so postali členi 42.1, 42.2 in 42.3 se sklicevanje na člen 122 nadomesti s sklicevanjem na člen 116(a); v členu 43.3, ki postane člen 42.3, se črta sklicevanje na člena 34.2 in 50 in sklicevanje na člen 43.4, ki postane 42.4 se sklicevanje na člen 10.1 nadomesti s sklicevanjem na člen 10.2;

(x)

v členu 44, ki postane člen 43, se v prvem odstavku besedilo „naloge EMI“ nadomesti z besedilom „nekdanje naloge Evropskega monetarnega inštituta iz člena 118a(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije“, besedilo na koncu „v tretji fazi“ pa se nadomesti z besedilom „po uvedbi eura“; v drugem pododstavku se sklicevanje na člen 122 nadomesti s sklicevanjem na člen 117a;

(y)

v členu 47.3, ki postane člen 46.3, se besedilo „… glede na valute ali skupno valuto držav članic brez odstopanja …“ nadomesti z besedilom „… glede na euro …“;

(z)

člena 50 in 51 se razveljavita, členi, ki jima sledijo, pa se temu ustrezno preštevilčijo;

(aa)

v členu 52, ki postane člen 49, se za besedilom „Po nepreklicni določitvi deviznih tečajev …“ vstavi besedilo „v skladu s členom 116(a)(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije“;

(ab)

v celotnem besedilu tega protokola se beseda „odločitev“ nadomesti z besedo „sklep“ v ustreznem sklonu.

12)   Protokol o Statutu Evropske investicijske banke se spremeni na naslednji način:

(a)

v celotnem Protokolu se sklicevanje na člene „te pogodbe“ nadomesti s sklicevanjem na člene „Pogodbe o delovanju Evropske unije“;

(b)

v preambuli se v zadnjem pododstavku besedilo „tej pogodbi“ nadomesti z besedilom „Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije“;

(c)

v členu 1 se črta drugi pododstavek;

(d)

v členu 3 se uvodni stavek nadomesti z besedilom „V skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije so članice Banke države članice.“, seznam držav pa se črta;

(e)

v členu 4 se v odstavku 1 znesek kapitala Banke nadomesti z „164 808 169 000 EUR“, zneski, ki se nanašajo na naslednje države članice, pa se nadomestijo z naslednjimi zneski, medtem ko se drugi pododstavek črta:

Poljska

3 411 263 500

Češka

1 258 785 500

Madžarska

1 190 868 500

Romunija

863 514 500

Slovaška

428 490 500

Slovenija

397 815 000

Bolgarija

290 917 500

Litva

249 617 500

Ciper

183 382 000

Latvija

152 335 000

Estonija

117 640 000

Malta

69 804 000

(f)

člen 5 se spremeni na naslednji način:

(i)

na koncu odstavka 2 se doda nov stavek: „Gotovinska vplačila se opravljajo izključno v eurih.“;

(ii)

v odstavku 3 se v prvem pododstavku črta besedilo „... do tistih, ki so ji dali posojila“, v drugem pododstavku pa se črta besedilo „... v valutah, ki jih Banka zahteva za izpolnitev teh obveznosti“;

(g)

člena 6 in 7 se razveljavita, členi, ki jima sledijo, pa se temu ustrezno preštevilčijo;

(h)

člen 9, ki postane člen 7, se spremeni na naslednji način:

(i)

v odstavku 2 se besedilo „…, zlasti glede ciljev, ki si jih bo zastavila pri postopnem uresničevanju skupnega trga“ nadomesti z besedilom „v skladu s cilji Unije“;

(ii)

v odstavku 3 se besedilo točke (b) nadomesti z besedilom „(b) za namene člena 9(1) opredeli načela, ki veljajo za posle financiranja v okviru nalog Banke;“, besedilo točke (d) se nadomesti z besedilom „(d) v skladu s členom 16(1) odloča o odobritvi financiranja za naložbene posle, ki naj bi se v celoti ali delno izvedli izven ozemlja držav članic;“, v točki (g) se za besedo „izvaja“ vstavi beseda „druga“, besedilo „… iz členov 4, 7, 14, 17, 26 in 27“ pa se nadomesti z besedilom „…, dodeljene s tem statutom“;

(i)

člen 10, ki postane člen 8, se spremeni na naslednji način:

(i)

črta se tretji stavek;

(ii)

vstavita se nova pododstavka:

„Za kvalificirano večino je potrebnih osemnajst glasov in 68 % vpisanega kapitala.

Vzdržani glasovi navzočih ali zastopanih članov ne preprečujejo sprejetja odločitev, za katere se zahteva soglasje.“;

(j)

člen 11, ki postane člen 9, se spremeni na naslednji način:

(i)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

12)„1.   Svet direktorjev odloča o odobritvi financiranja, zlasti v obliki posojil in jamstev ter najemanja posojil; določa obrestne mere za posojila ter provizije in druge dajatve. Na podlagi sklepa, sprejetega s kvalificirano večino, lahko nekatere svoje dodeljene pristojnosti prenese na upravni odbor. Določi podrobnosti in pogoje tega prenosa in nadzira njegovo izvajanje.

Svet direktorjev nadzoruje, da je Banka pravilno vodena; zagotavlja skladnost poslovodenja Banke z določbami Pogodb in statutom ter s splošnimi direktivami, ki jih sprejema svet guvernerjev.“;

(ii)

v odstavku 2 se šesti pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Ureditev glede udeležbe na sestankih sveta direktorjev ter določbe, ki se uporabljajo za namestnike in kooptirane strokovnjake, se opredelijo v poslovniku.“;

(iii)

v odstavku 5 se v drugem stavku črta beseda „soglasno“;

(k)

člen 13, ki postane člen 11, se spremeni na naslednji način:

(i)

v odstavku 3 se v drugem pododstavku besedilo „… odobravanja posojil“ nadomesti z besedilom „… odobravanja financiranja, zlasti v obliki posojil“;

(ii)

v odstavku 4 se besedilo „… o prošnjah za posojila in jamstva ter o načrtovanem najemanju posojil“ nadomesti z besedilom „… o prošnjah za najem posojil ali odobritev financiranja, zlasti v obliki posojil in jamstev“;

(iii)

v odstavku 7 se v prvem stavku besedilo „Uradniki in drugi uslužbenci Banke“ nadomesti z besedilom „zaposleni pri Banki“. Na koncu se doda naslednji stavek: „V poslovniku se določi organ, ki je pristojen za sprejemanje določb, ki se uporabljajo za zaposlene.“;

(l)

člen 14, ki postane člen 12, se spremeni na naslednji način:

(i)

v odstavku 1 se beseda „treh“ nadomesti z besedo „šestih“, besedilo „… vsako leto preveri pravilnost poslovanja in knjigovodstva Banke“ pa se nadomesti z besedilom „… preverja, ali delovanje Banke ustreza najboljšim praksam v bančništvu, in je odgovoren za revizijo poročil Banke“;

(ii)

odstavek 2 se nadomesti s tremi novimi odstavki:

„2.   Odbor iz odstavka 1 vsako leto preveri pravilnost poslovanja in knjigovodstva Banke. V ta namen preverja, ali je poslovanje Banke potekalo v skladu s formalnostmi in postopki, določenimi v tem statutu in poslovniku.

3.   Odbor iz odstavka 1 potrdi, da računovodski izkaz in drugi finančni podatki v letnem poročilu, ki ga pripravi svet direktorjev, kažejo resnično in pravo sliko o finančnem položaju Banke z vidika sredstev in obveznosti ter o rezultatih poslovanja in denarnih tokovih v zadevnem poslovnem letu.

4.   V poslovniku se opredeli, kako morajo biti člani odbora iz odstavka 1 usposobljeni, določijo pa se tudi pogoji njegovega delovanja.“;

(m)

v členu 15, ki postane člen 13, se besedilo „emisijske Banke“ nadomesti z besedilom „nacionalne centralne banke“;

(n)

člen 18, ki postane člen 16, se spremeni na naslednji način:

(i)

v odstavku 1 se v prvem pododstavku besedilo „… odobrava posojila“ nadomesti z besedilom „… odobrava financiranje, zlasti v obliki posojil in jamstev,“; besedilo „investicijske projekte, ki se bodo izvajali“ se nadomesti z besedo „naložbe, ki se bodo izvajale“, črta pa se beseda „evropskem“; v drugem pododstavku se besedilo „… z odstopanjem, ki ga soglasno dovoli svet guvernerjev“ nadomesti z besedilom „… s sklepom, ki ga s kvalificirano večino sprejme svet guvernerjev“, besedilo „posojila za investicijske projekte“ pa se nadomesti z besedilom „financiranje za naložbe“, medtem ko se črta beseda „evropskega“;

(ii)

v odstavku 3 se beseda „projekt“ nadomesti z besedo „naložba“, na koncu pa se doda naslednji del stavka: „ali finančno moč dolžnika“, vstavi pa se tudi nov drugi pododstavek:

„Poleg tega svet direktorjev v skladu z načeli, ki jih določi svet guvernerjev na podlagi člena 7(3)(b), ter kadar tako zahteva izvajanje poslov po členu 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije, s kvalificirano večino določi pogoje za posle financiranja, ki izkazujejo poseben profil tveganja in tako štejejo kot posebne dejavnosti.“;

(iii)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim besedilom:

12)„5.   Skupni znesek terjatev Banke iz odobrenih posojil in jamstev ne sme preseči 250 % vpisanega kapitala, rezerv, nerazporejenih rezervacij in presežka iz bilance uspeha. Ta skupni znesek se zmanjša za vsoto, enako znesku, ki ga je Banka vpisala kot kapitalsko udeležbo, ne glede na to, ali je bil vplačan ali ne.

Znesek, ki ga Banka plača za kapitalske udeležbe, nikoli ne sme preseči skupne vsote vplačanega vpisanega kapitala, nerazporejenih rezervacij in presežka iz bilance uspeha.

Za posebne dejavnosti Banke, o katerih odloča Svet guvernerjev in Svet direktorjev v skladu z odstavkom 3, velja izjema, po kateri je zanje v rezervi treba predvideti posebno razporeditev.

Ta odstavek se uporablja tudi za konsolidirane računovodske izkaze Banke.“

(o)

v členu 19, ki postane člen 17, se v odstavku 1 besedilo „… in provizije za jamstva“ nadomesti z besedilom „… ,provizije in druge dajatve“, za besedilom „kritje njenih stroškov in“ pa se vstavi besedilo „tveganj“; v odstavku 2 se beseda „projekta“ nadomesti z besedo „naložbe“;

(p)

člen 20, ki postane člen 18, se spremeni na naslednji način:

(i)

v uvodnem stavku se besedilo „Pri svojem posojilnem in jamstvenem poslovanju“ nadomesti z besedilom „Pri svojih poslih financiranja“;

(ii)

v odstavku 1 se v točki (a) beseda „projekt“ v vseh sklonih in številih nadomesti z besedo „naložbe“ v ustreznem sklonu in številu, besedilo „kjer se v primeru projektov, ki jih izvajajo podjetja iz proizvodnega sektorja,…“ se nadomesti z besedilom „kadar se pri naložbah podjetij iz proizvodnega sektorja…“, besedilo „v primeru drugih projektov“ se nadomesti z besedilom „pri drugih naložbah“, besedilo „v kateri se projekt izvaja“ pa se nadomesti z besedilom „v kateri poteka naložba“; v točki (b) se beseda „projekt“ nadomesti z besedo „naložba“;

(iii)

v odstavku 2 se vstavi nov drugi pododstavek:

„Vendar svet direktorjev v skladu z načeli, ki jih določi svet guvernerjev na podlagi člena 7(3)(b), ter kadar tako zahteva izvajanje poslov po členu 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije, s kvalificirano večino določi pogoje za kapitalsko udeležbo v gospodarskih družbah, kolikor je to – praviloma kot dopolnilo posojilu ali jamstvu – potrebno zaradi financiranja naložbe ali programa.“;

(iv)

v odstavku 6 se beseda „projektov“ nadomesti z besedo „naložb“, stavek pa se temu ustrezno slovnično prilagodi;

(v)

doda se nov odstavek 7:

„7.   Banka lahko v dopolnilo svoji posojilni dejavnosti pod pogoji, ki jih s kvalificirano večino in v skladu s tem statutom določi svet guvernerjev, zagotavlja storitve tehnične pomoči.“;

(q)

člen 21, ki postane člen 19, se spremeni na naslednji način:

(i)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Vsako podjetje ali oseba javnega ali zasebnega prava lahko Banko neposredno zaprosi za financiranje. Prav tako se prošnje lahko naslovijo na Banko bodisi prek Komisije ali države članice, na ozemlju katere bo naložba izvedena.“;

(ii)

v odstavku 2 se beseda „projekt“ nadomesti z besedo „naložba“, stavek pa se temu ustrezno slovnično prilagodi;

(iii)

v odstavku 3 se besedilo „o prošnjah za posojila in jamstva“ nadomesti z besedilom „o poslih financiranja“ in v odstavku 4 se v prvem stavku besedilo „prošnje za posojila in jamstva, ki so mu bile...“ nadomesti z besedilom „posli financiranja, ki so mu bili...“;

(iv)

v odstavku 4 se v prvem stavku sklicevanje na člen 20 nadomesti s sklicevanjem na člena 18 in 20, preštevilčena 16 in 18, v drugem stavku se besedilo „odobritev posojila ali jamstva“ nadomesti z besedilom „posel financiranja“, besedilo „osnutek Pogodbe“ pa z besedilom „ustrezen predlog“; v zadnjem stavku se besedilo „posojila ali jamstva“ nadomesti z besedo „financiranja“;

(v)

v odstavkih 5 in 6 se besedilo „posojilo ali jamstvo“ nadomesti z besedo „financiranje“ in v odstavku 7 se besedilo „posojila ali jamstva“ nadomesti z besedo „financiranja“;

(vi)

doda se nov odstavek 8:

„8.   V primeru, da je treba posel financiranja, povezan z odobreno naložbo, prestrukturirati zaradi zaščite pravic in interesov Banke, upravni odbor nemudoma sprejme nujne ukrepe, ki jih šteje za potrebne in o katerih mora takoj poročati svetu direktorjev.“;

(r)

v členu 22, ki postane člen 20, se v odstavku 1 črta beseda „mednarodnih“, odstavek 2 pa se nadomesti z naslednjim besedilom:

12)„2.   Banka si na trgih kapitala držav članic lahko sposoja v skladu s predpisi, ki se uporabljajo za te trge.

Pristojni organi države članice s posebno ureditvijo v smislu člena 116a(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko temu nasprotujejo le, če obstaja nevarnost resnih motenj na trgu kapitala te države.“;

(s)

v členu 23, ki postane člen 21, se v odstavku 1(b) črta besedilo „… ki jih izda sama ali njeni posojilojemalci“, v odstavku 3 pa se besedilo „z emisijsko Banko“ nadomesti z besedilom „z nacionalno centralno banko“;

(t)

v členu 25, ki postane člen 23, se za besedilom „države članice“ v prvem stavku odstavka 1 in v odstavku 2 vstavi besedilo „…, katere valuta ni euro“; v odstavku 1 se v prvem stavku črta besedilo „v valuto druge države članice“, v odstavku 3 se črta besedilo „v zlatu ali v konvertibilni valuti“, v odstavku 4 pa se beseda „projektov“ nadomesti z besedo „naložb“;

(u)

v členu 26, ki postane člen 24, se črta besedilo „ali posebnih posojil“;

(v)

v členu 27, ki postane člen 25, se na koncu odstavka 2 doda stavek: „Svet guvernerjev skrbi za varstvo pravic zaposlenih.“;

(w)

v členu 29, ki postane člen 27, se v prvem odstavku na koncu doda besedilo „Evropske unije“ in še naslednji stavek: „Banka lahko v vsaki pogodbi predvidi arbitražo.“; v drugem odstavku se črta besedilo „ali predvidi postopek arbitraže“;

(x)

člen 30, ki postane člen 28, se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 28

1.   Svet guvernerjev se lahko soglasno odloči ustanoviti hčerinske družbe ali druge subjekte, ki so finančno samostojne pravne osebe.

2.   Svet guvernerjev soglasno sprejme statute teles iz odstavka 1. Statuti opredeljujejo predvsem njihove cilje, sestavo, kapital, članstvo, sedež, finančne vire, načine posredovanja in pravila o revidiranju kakor tudi njihove odnose z organi Banke.

3.   Banka ima pravico sodelovati pri upravljanju teh teles in prispeva v njihov vpisani kapital do višine, ki jo soglasno določi svet guvernerjev.

12)4.   Za telesa iz odstavka 1 tega člena, kolikor se zanje uporablja pravo Unije, za člane njihovih organov pri opravljanju njihovih nalog ter za njihove zaposlene se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije pod enakimi pogoji kot za Banko.

Vendar pa se za tiste dividende, kapitalske donose ali druge oblike prihodkov iz takih teles, do katerih so upravičeni člani, razen Evropske unije in Banke, še naprej uporabljajo davčne določbe ustrezne zakonodaje.

5.   Sodišče Evropske unije ima v mejah, določenih v nadaljevanju, pristojnost za odločanje v sporih glede ukrepov, ki jih sprejmejo organi telesa, za katero se uporablja pravo Unije. Postopek zoper te ukrepe lahko sproži vsak član takega telesa ali države članice pod pogoji iz člena 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

6.   Svet guvernerjev lahko soglasno odloči, da se zaposlenim v telesih, za katera se uporablja pravo Unije, omogoči v skladu z ustreznimi internimi postopki dostop do sistemov, ki so skupni z Banko.“

13)   Protokol o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov in služb Evropskih skupnosti in Europola se spremeni na naslednji način:

(a)

v naslovu Protokola se za besedo „organov“ vstavita besedi „…, uradov, agencij“, črta pa se besedilo „in Europola“;

(b)

v preambuli se v prvem sklicevanju sklic na Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti nadomesti s sklicem na Pogodbo o delovanju Evropske unije, črta pa se sklic na člen 77 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo; črta se drugo sklicevanje;

(c)

v točki (d) se črta navedba Sodišča prve stopnje, glagol pa se temu ustrezno prilagodi;

(d)

v točki (i) se črta navedba Evropskega monetarnega inštituta, glagol pa se temu ustrezno prilagodi.

14)   Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije se spremeni na naslednji način:

(a)

v preambuli se v prvi uvodni izjavi sklicevanje na člen 28 Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti nadomesti s sklicevanjem na člen 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in na člen 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, skrajšano ESAE, besedilo „te skupnosti in Evropska investicijska banka“ pa se nadomesti z besedilom „Evropska unija in ESAE“ in skladno s tem se spremenijo glagolske oblike;

(b)

člen 5 se razveljavi, členi, ki mu sledijo, pa se temu ustrezno preštevilčijo;

(c)

v členu 7, ki postane člen 6, se črta odstavek 2, odstavek 1 pa postane neoštevilčen;

(d)

v členu 13, ki postane člen 12, se na koncu prvega pododstavka besedilo „… v skladu s pogoji in postopki, ki jih določi Svet na predlog Komisije“ nadomesti z besedilom „… v skladu s pogoji in postopki, ki jih določita Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami“;

(e)

na začetku člena 15, ki postane člen 14, se besedilo „Svet na predlog Komisije soglasno določi …“ nadomesti z besedilom „Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami določita ...“;

(f)

na začetku člena 16, ki postane člen 15, se besedilo „Svet na predlog Komisije določi…“ nadomesti z besedilom „Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku določita...“;

(g)

v členu 21, ki postane člen 20, se besedi „sodnega tajnika“ nadomestita z besedama „sodne tajnike“ in črta besedilo „… ter za člane in sodnega tajnika Sodišča prve stopnje …“;

(h)

v členu 23, ki postane člen 22, se črta zadnji odstavek;

(i)

na koncu se črta besedilo „V POTRDITEV TEGA so podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol“, datum in seznam podpisnikov.

15)   Protokol o konvergenčnih merilih iz člena 121 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti se spremeni na naslednji način:

(a)

v naslovu Protokola se črta besedilo „iz člena 121 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti“;

(b)

v prvi uvodni izjavi se besedilo „… pri odločanju o prehodu v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije …“ nadomesti z besedilom „… pri sprejemanju odločitev za prenehanje posebnih ureditev za države članice s posebno ureditvijo …“;

(c)

v členu 3 se v drugem stavku besedilo „… glede na valuto druge države članice“ nadomesti z besedilom „… glede na euro“.

(d)

v členu 5 se črtata besedi „EMI oziroma“.

16)   Protokol o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, se spremeni na naslednji način:

(a)

v celotnem protokolu se besedilo „… preiti v tretjo fazo“ ali „preiti v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije …“ v vseh sklonih, nadomesti z besedilom „… sprejeti euro ...“ v ustreznem sklonu; besedilo „… preide v tretjo fazo …“ se nadomesti z besedilom „… sprejme euro …“; besedilo „… v tretji fazi …“ se nadomesti z besedilom „… po uvedbi eura …“;

(b)

v preambuli se vstavi nova druga uvodna izjava:

„OB DEJSTVU, da je vlada Združenega kraljestva 16. oktobra 1996 in 30. oktobra 1997 uradno obvestila Svet, da ne namerava sodelovati v tretji fazi ekonomske in monetarne unije,“;

(c)

v točki 1 se črtata prvi in tretji pododstavek;

(d)

besedilo točke 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.

Za Združeno kraljestvo se, ob upoštevanju uradnega obvestila, ki ga je vlada Združenega kraljestva dala Svetu 16. oktobra 1996 in 30. oktobra 1997, uporabljajo odstavki 3 do 8 in 10.“;

(e)

točka 3 se črta, točke, ki sledijo, pa se temu ustrezno preštevilčijo;

(f)

točka 5, ki postane točka 4, se spremeni na naslednji način:

(i)

v prvem stavku se naštevanje členov nadomesti z besedilom „… člen 245a(2), razen njegovega prvega in zadnjega stavka, člen 245a(5), drugi odstavek člena 97b, člen 104(1), (9) in (11), člen 105(1) do (5), člen 106, členi 108, 109, 110 in 111a, člen 115c, člen 117a(3), člena 188o in 245b Pogodbe o delovanju Evropske unije …“;

(ii)

vstavi se nov drugi stavek: „Člen 99(2) te pogodbe se ne uporablja za Združeno kraljestvo glede sprejetja delov širših ekonomsko–političnih smernic, ki se na splošno nanašajo na euroobmočje.“;

(g)

v točki 6, ki postane točka 5, se vstavi nov prvi pododstavek: „Združeno kraljestvo si prizadeva, da bi se izognilo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.“; v stavku, ki sledi, se črta „116(4)“;

(h)

v točki 7, ki postane točka 6, se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom: „6. Glasovalna pravica Združenega kraljestva za odločitve Sveta iz členov, navedenih v točki 4, in v primerih, iz prvega pododstavka člena 116(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, miruje. V ta namen se uporabljata drugi in tretji pododstavek člena 116(4) navedene pogodbe.“;

(i)

v točki 9, ki postane točka 8, se v točki (a) besedilo „preide v to fazo“ nadomesti z besedilom „sprejme eura“;

(j)

v točki 10, ki postane točka 9, se besedilo uvodnega pododstavka nadomesti z naslednjim besedilom: „Združeno kraljestvo lahko kadar koli uradno sporoči svojo namero, da sprejme euro. V takem primeru velja naslednje: …“ v točki a) se sklicevanje na člen 122(2) nadomesti s sklicevanjem na člen 117a (1) in (2);

(k)

na koncu točke 11, ki postane točka 10, se besedilo „... ne preide v tretjo fazo“ nadomesti z besedilom „... ne uvede eura“, in besedilo „na člena 101 in 116(3) te pogodbe“ se nadomesti z besedilom „na člen 101 te pogodbe…“.

17)   Protokol o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko, se spremeni na naslednji način:

(a)

v preambuli se črta prva uvodna izjava, v drugi uvodni izjavi, ki postane prva uvodna izjava, se besedilo „... pred dansko vključitvijo v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije,“ nadomesti z besedilom „..., preden se ta država odpove svoji posebni ureditvi,“, vstavi pa se nova druga uvodna izjava: „OB DEJSTVU, da je vlada Danske 3. novembra 1993 uradno obvestila Svet, da ne namerava sodelovati v tretji fazi ekonomske in monetarne unije,“;

(b)

točki 1 in 3 se črtata, druge točke pa se temu ustrezno preštevilčijo;

(c)

v točki 2, ki postane točka 1, se prvi stavek nadomesti z besedilom „Ob upoštevanju uradnega obvestila, ki ga je vlada Danske dala Svetu 3. novembra 1993, za Dansko velja posebna ureditev.“;

(d)

v točki 4, ki postane točka 2, se sklicevanje na člen 122(2) nadomesti s sklicevanjem na člen 117a Pogodbe o delovanju Evropske unije.

18)   Protokol o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije se spremeni na naslednji način:

(a)

v naslovu Protokola se besedilo „o vključitvi schengenskega pravnega reda v …“ nadomesti z besedilom „o schengenskem pravnem redu, vključenem v …“;

(b)

preambula se spremeni na naslednji način:

(i)

v prvi uvodni izjavi se besedilo „… je cilj …“ nadomesti z besedilom „so bile določbe schengenskega pravnega reda, ki ga sestavljajo …“, besedilo, ki sledi se ustrezno slovnično prilagodi, zadnji del stavka „…, okrepiti evropsko povezovanje in zlasti omogočiti Evropski uniji, da se hitreje razvije v območje svobode, varnosti in pravice,“ pa se nadomesti z besedilom „… z Amsterdamsko pogodbo z dne 2. oktobra 1997 vključene v okvir Evropske unije;“;

(ii)

druga uvodna izjava se nadomesti z naslednjim besedilom:

„V ŽELJI ohraniti schengenski pravni red, kot se je nadgrajeval od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe, in ta pravni red nadgrajevati da bi prispeval k uresničevanju cilja nuditi državljanom Unije območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja,“;

(iii)

tretja uvodna izjava se črta;

(iv)

v peti uvodni izjavi, ki postane četrta uvodna izjava, se besedilo „... nista pogodbenici niti podpisnici zgoraj omenjenih sporazumov ...“ nadomesti z besedilom „ne sodelujeta pri vseh določbah schengenskega pravnega reda ...“, na koncu pa se besedilo „..., da sprejmeta nekatere ali vse njihove določbe,“ nadomesti z besedilom „..., da sprejmeta v celoti ali le delno druge določbe tega pravnega reda;“;

(v)

v šesti uvodni izjavi, ki postane peta uvodna izjava, se črta besedilo na koncu stavka „..., in da bi se te določbe morale uporabiti le kot zadnja možnost“;

(vi)

v sedmi uvodni izjavi, ki postane šesta uvodna izjava, se besedilo na koncu stavka „…, ki sta obe potrdili svojo namero, da se zavežeta zgoraj omenjenim določbam, na podlagi sporazuma, podpisanega v Luxembourgu dne 19. decembra 1996“ nadomesti z besedilom „…, ki ju skupaj z nordijskimi državami, članicami Evropske unije, zavezujejo določbe Nordijske unije potnih listin“;

(c)

v členu 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska in Kraljevina Švedska so pooblaščene za izvajanje tesnejšega medsebojnega sodelovanja na področjih določb, ki jih določi Svet in sestavljajo ‚schengenski pravni red‘.“

(d)

člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 2

Schengenski pravni red se uporablja v državah članicah iz člena 1 brez poseganja v člen 3 Akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 ter člen 4 Akta o pristopu z dne 25. aprila 2005. Svet nadomesti izvršni odbor, ustanovljen s Schengenskimi sporazumi.“;

(e)

člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 3

Sodelovanje Danske pri sprejemanju ukrepov, ki pomenijo nadgradnjo schengenskega pravnega reda, ter izvajanje in uporabo teh ukrepov na Danskem, urejajo ustrezne določbe Protokola o stališču Danske.“;

(f)

v členu 4 se v prvem pododstavku črta besedilo „…, ki ju schengenski pravni red ne zavezuje,“;

(g)

člen 5 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 5

18)1.   Predloge in pobude na podlagi schengenskega pravnega reda urejajo ustrezne določbe Pogodb.

Če Irska ali Združeno kraljestvo v razumnem roku uradno pisno ne obvesti Sveta da se želi vključiti v sodelovanje, se šteje, da je bila odobritev iz člena 280d Pogodbe o delovanju Evropske unije dana državam članicam iz člena 1 ter Irski ali Združenemu kraljestvu, kadar se ena od obeh držav želi priključiti zadevnim področjem sodelovanja.

2.   Če se šteje, da sta Irska ali Združeno kraljestvo poslala uradno obvestilo v skladu z odločitvijo iz člena 4, pa lahko ne glede na to uradno pisno obvestita Svet v roku treh mesecev, da ne želita sodelovati pri takšnem predlogu ali pobudi. V takšnem primeru Irska ali Združeno kraljestvo ne sodelujeta pri njunem sprejemanju. Od tega uradnega obvestila je postopek za sprejetje ukrepa na podlagi schengenskega pravnega reda začasno prekinjen vse do zaključka postopka iz odstavka 3 oziroma 4, ali do umika uradnega obvestila kadar koli med postopkom.

3.   Za državo članico, ki je poslala uradno obvestilo iz odstavka 2, se odločitev, ki jo je Svet sprejel v skladu s členom 4, preneha uporabljati od dne začetka veljavnosti predlaganega ukrepa, kolikor Svet to šteje za potrebno ter pod pogoji, ki jih Svet določi v sklepu, sprejetem s kvalificirano večino na predlog Komisije. Tak sklep se sprejme v skladu z naslednjimi merili: Svet si prizadeva, da v kar največji možni meri ohrani sodelovanje zadevne države članice, ne da bi bilo pri tem resno ogroženo delovanje različnih delov schengenskega pravnega reda v praksi in ob spoštovanju njihove povezanosti. Komisija predloži svoj predlog čimprej po uradnem obvestilu iz odstavka 2. Svet ukrepa v roku štirih mesecev od predložitve predloga Komisije, tudi po sklicu dveh zaporednih sej, če je to potrebno.

4.   Če po izteku obdobja štirih mesecev Svet ne sprejme sklepa, lahko država članica nemudoma zahteva, da se zadeva predloži Evropskemu svetu. V takšnem primeru Evropski svet na predlog Komisije na svojem naslednjem zasedanju s kvalificirano večino sprejme sklep v skladu z merili iz odstavka 3.

5.   Če do konca postopka iz odstavka 3 ali 4 Svet oziroma Evropski svet ne sprejme sklepa, začasna prekinitev postopka za sprejetje ukrepa na podlagi schengenskega pravnega reda, preneha. Če je ta ukrep sprejet naknadno, se za zadevno državo članico odločitev, ki jo je Svet sprejel v skladu s členom 4, preneha uporabljati z začetkom veljavnosti tega ukrepa, in sicer v obsegu in pod pogoji, ki jih določi Komisija, razen če država članica ne umakne svojega uradnega obvestila iz člena 2 pred sprejetjem ukrepa. Komisija odloči do dne tega sprejetja. Pri sprejemanju odločitv