2012R0918 — SL — 12.02.2015 — 001.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 918/2012 z dne 5. julija 2012 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav v zvezi z opredelitvami pojmov, izračunom neto kratkih pozicij, kritimi posli kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev, pragovi za priglasitev, pragovi likvidnosti za odložitev omejitev, znatnimi padci vrednosti finančnih instrumentov in neugodnimi dogodki (Besedilo velja za EGP) (UL L 274, 9.10.2012, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/97 z dne 17. oktobra 2014	L 16	22	23.1.2015

---

▼B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 918/2012

z dne 5. julija 2012

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav v zvezi z opredelitvami pojmov, izračunom neto kratkih pozicij, kritimi posli kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev, pragovi za priglasitev, pragovi likvidnosti za odložitev omejitev, znatnimi padci vrednosti finančnih instrumentov in neugodnimi dogodki

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE I

SPLOŠNO

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa podrobna pravila, ki dopolnjujejo naslednje člene Uredbe (EU) št. 236/2012:

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

POGLAVJE II

DODATNA OPREDELITEV POJMOV V SKLADU S ČLENOM 2(2) IN ČLENOM 3(7)(a)

Člen 3

Dodatna opredelitev izraza „lastništvo“ in opredelitev prodaje na kratko

1.  Za namene opredelitve prodaje na kratko se šteje, da fizična ali pravna oseba poseduje finančni instrument, kadar je pravno ali dejansko lastništvo nad tem instrumentom skladno z zakonodajo, ki se uporablja za zadevno prodajo na kratko te delnice ali dolžniškega instrumenta. Če so fizične ali pravne osebe upravičeni lastniki delnice ali dolžniškega instrumenta, se šteje, da so v lasti končnega dejanskega lastnika, tudi kadar ima delnico ali dolžniški instrument zastopnik. Za namene tega člena je dejanski lastnik vlagatelj, ki prevzame ekonomsko tveganje za finančni instrument.

2.  Za namene točk (i), (ii) in (iii) člena 2(1)(b) Uredbe (EU) št. 236/2012 „prodaja na kratko“ v smislu člena 2(1)(b) Uredbe (EU) št. 236/2012 ne vključuje:

Člen 4

Posedovanje

Za namene člena 3(2)(a) Uredbe (EU) št. 236/2012 se šteje, da fizična ali pravna oseba „poseduje“ delnico ali dolžniški instrument, v naslednjih primerih:

POGLAVJE III

NETO KRATKE POZICIJE V SKLADU S ČLENOM 3(7)(b)

Člen 5

Neto kratke pozicije v delnicah – dolge pozicije

1.  Posedovanje delnice na podlagi dolge pozicije v košarici delnic se v zvezi s to delnico prav tako upošteva, če je zadevna delnica zastopana v tej košarici.

2.  Vsaka izpostavljenost prek finančnega instrumenta, ki ni delnica in na podlagi katerega se doseže finančna korist v primeru zvišanja cene delnice, kakor je opredeljeno v členu 3(2)(b) Uredbe (EU) št. 236/2012, pomeni vsako izpostavljenost delniškemu kapitalu prek katerega koli instrumenta ali več instrumentov iz dela 1 Priloge I.

Izpostavljenost iz prvega pododstavka je odvisna od vrednosti delnice, za katero je treba izračunati neto kratko pozicijo in na podlagi katere se doseže finančna korist v primeru zvišanja cene ali vrednosti delnice.

Člen 6

Neto kratke pozicije v delnicah – kratke pozicije

1.  Prodaja na kratko delnice prek prodaje na kratko košarice delnic se v zvezi s to delnico prav tako upošteva, če je zadevna delnica zastopana v tej košarici.

2.  Kadar se na podlagi pozicije v finančnem instrumentu, vključno z instrumenti iz dela 1 Priloge I, doseže finančna korist v primeru znižanja cene ali vrednosti delnice, se za namene člena 3(1)(a) in (3) Uredbe (EU) št. 236/2012 ta pozicija upošteva pri izračunu kratke pozicije.

Člen 7

Neto kratke pozicije v delnicah – splošno

Pri neto kratkih pozicijah iz členov 5 in 6 se upoštevata naslednji merili: (a) ni pomembno, ali je bila dogovorjena denarna poravnava ali fizična izročitev osnovnih sredstev;

Člen 8

Neto kratke pozicije v državnih vrednostnih papirjih – dolge pozicije

1.  Za namene tega člena in Priloge II določena cena pomeni donos, kadar pa eno od ustreznih sredstev ali obveznosti nima donosa ali pa donos ni primeren za primerjavo med ustreznimi sredstvi ali obveznostmi, potem ta pomeni ceno. Posedovanje instrumenta državnega vrednostnega papirja na podlagi dolge pozicije v košarici državnih dolžniških instrumentov različnih izdajateljev državnih vrednostnih papirjev se v zvezi s tem državnim vrednostnim papirjem prav tako upošteva, če je zadevni državni vrednostni papir zastopan v tej košarici.

2.  Za namene člena 3(2)(b) Uredbe (EU) št. 236/2012 vsaka izpostavljenost prek instrumenta, ki ni državni vrednosti papir in na podlagi katerega se doseže finančna korist v primeru zvišanja cene državnega vrednostnega papirja, pomeni vsako izpostavljenost prek katerega koli instrumenta ali več instrumentov iz dela 2 Priloge I, pod pogojem, da je njihova vrednost odvisna od vrednosti državnega vrednostnega papirja, v zvezi s katerim je treba izračunati neto kratko pozicijo in na podlagi katerega se doseže finančna korist v primeru zvišanja cene ali vrednosti državnega vrednostnega papirja.

3.  V primeru visoke korelacije v skladu s členom 3(5) Uredbe (EU) št. 236/2012 ter odstavkoma 4 in 5 je vsako neto posedovanje državnega vrednostnega papirja izdajatelja vrednostnega papirja, ki je v visoki korelaciji s ceno državnega vrednostnega papirja v kakršni koli kratki poziciji, vključeno v izračun dolge pozicije. To ne vključuje instrumentov državnih vrednostnih papirjev, ki jih izdajo izdajatelji zunaj Unije.

4.  Pri sredstvih z likvidno tržno ceno se visoka korelacija med ceno dolžniškega instrumenta drugega izdajatelja državnega vrednostnega papirja in ceno dolga določenega izdajatelja državnega vrednostnega papirja izračuna na podlagi preteklih podatkov, pri čemer se uporabijo dnevni združeni ponderirani podatki za 12-mesečno obdobje pred pozicijo v državnem vrednostnem papirju. Pri sredstvih, za katera likvidni trg ne obstaja, ali kadar so podatki o gibanju cen na voljo za obdobje, krajše od 12 mesecev, se uporabi ustrezen približek za podobno dolgo obdobje.

5.  Za namene člena 3(5) Uredbe (EU) št. 236/2012 se šteje, da ima dolžniški instrument visoko korelacijo z izdanim državnim vrednostnim papirjem, kadar je Pearsonov koeficient korelacije med ceno dolžniškega instrumenta drugega izdajatelja državnega vrednostnega papirja in ceno določenega državnega vrednostnega papirja v zadevnem obdobju vsaj 80 %.

6.  Če nato pozicija v tekočem 12-mesečnem časovnem obdobju ni več v visoki korelaciji, se državni vrednostni papirji izdajatelja državnih vrednostnih papirjev, ki je bil nekdaj v visoki korelaciji, ne upoštevajo več pri izračunu dolge pozicije. Vendar se ne šteje, da pozicije niso več v visoki korelaciji, če raven korelacije državnega vrednostnega papirja v obdobju, ki ni daljše od 3 mesecev, začasno pade pod raven iz odstavka 4, pod pogojem, da je ta koeficient korelacije v tem trimesečnem obdobju vsaj 60 %.

7.  Pri izračunu neto kratkih pozicij ni pomembno, ali je bila dogovorjena denarna poravnava ali fizična izročitev osnovnih sredstev.

Člen 9

Neto kratke pozicije v državnih vrednostnih papirjih – kratke pozicije

1.  Prodaja na kratko državnega vrednostnega papirja prek prodaje košarice državnih vrednostnih papirjev se v zvezi s tem državnim vrednostnim papirjem prav tako upošteva, če je zadevni državni vrednostni papir zastopan v tej košarici.

2.  Kadar se na podlagi pozicije v instrumentu, vključno z instrumenti iz člena 8(2), doseže finančna korist v primeru znižanja cene ali vrednosti državnega vrednostnega papirja, se za namene člena 3(1)(a) in (3) Uredbe (EU) št. 236/2012 ta pozicija upošteva pri izračunu kratke pozicije.

3.  Vse kreditne zamenjave državnih vrednostnih papirjev, ki se sklicujejo na izdajatelja državnega vrednostnega papirja, se upoštevajo pri izračunu neto kratkih pozicij v tem državnem vrednostnem papirju. Prodaje kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev se štejejo kot dolge pozicije, nakupi kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev pa se štejejo kot kratke pozicije.

4.  Če se s pozicijo v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev varuje pred tveganjem, ki ni referenčni državni vrednostni papir, vrednosti zavarovanega tveganja ni mogoče šteti kot dolgo pozicijo za namene izračuna, ali ima fizična ali pravna oseba neto kratko pozicijo v izdanem državnem vrednostnem papirju izdajatelja državnih vrednostnih papirjev.

5.  Pri izračunu neto kratkih pozicij ni pomembno, ali je bila dogovorjena denarna poravnava ali fizična izročitev osnovnih sredstev.

Člen 10

Metoda za izračun neto kratkih pozicij v delnicah

1.  Za namene izračuna neto kratke pozicije v delnicah v skladu s členom 3(4) Uredbe (EU) št. 236/2012 se uporablja model, prilagojen z delto, za delnice iz Priloge II.

2.  Pri vseh izračunih dolgih in kratkih pozicij v istih delnicah, ki jih opravi fizična ali pravna oseba, se uporabijo iste metode.

3.  Pri izračunu neto kratkih pozicij se upoštevajo transakcije z vsemi finančnimi instrumenti, s katerimi se doseže finančna korist v primeru spremembe cene ali vrednosti delnice, ne glede na to, ali se z njimi trguje na mestu trgovanja ali zunaj njega.

Člen 11

Izračun neto kratkih pozicij v državnih vrednostnih papirjih

1.  Za namene člena 3(5) Uredbe (EU) št. 236/2012 se pri izračunu neto kratkih pozicij v državnih vrednostnih papirjih upoštevajo transakcije z vsemi finančnimi instrumenti, s katerimi se doseže finančna korist v primeru spremembe cene ali donosa državnega vrednostnega papirja. Za državne vrednostne papirje se uporabi model, prilagojen z delto, iz Priloge II.

2.  V skladu s členom 3(6) Uredbe (EU) št. 236/2012 se pozicije izračunajo za vsakega posameznega izdajatelja državnega vrednostnega papirja, v katerem ima fizična ali pravna oseba kratko pozicijo.

POGLAVJE IV

NETO KRATKE POZICIJE V SKLADIH ALI SKUPINAH V SKLADU S ČLENOM 3(7)(c)

Člen 12

Metoda za izračun pozicij v zvezi z dejavnostmi upravljanja, povezanimi z več skladi ali upravljanimi portfelji

1.  Izračun neto kratke pozicije v zvezi s posameznim izdajateljem se opravi v skladu s členom 3(7)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 236/2012 za vsak posamezen sklad, ne glede na njegovo pravno obliko, in za vsak upravljani portfelj.

2.  Za namene členov 12 in 13 se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

3.  Upravljalni organ združi neto kratke pozicije upravljanih skladov in portfeljev, za katere uporablja enako naložbeno strategijo v zvezi s posameznim izdajateljem.

4.  Upravljalni organ pri uporabi metode, opisane zgoraj:

Upravljalni organ poroča o neto kratkih pozicijah, ki izhajajo iz odstavkov 3 in 4, ter jih po potrebi razkrije, ko je dosežen ali presežen ustrezen prag za priglasitev ali razkritje v skladu s členi 5 do 11 Uredbe (EU) št. 236/2012.

5.  Kadar en sam pravni subjekt opravlja dejavnosti upravljanja skupaj z drugimi dejavnostmi, ki niso povezane z upravljanjem, metodo iz odstavkov 1 do 3 uporabi le za svoje dejavnosti upravljanja, pri čemer poroča o posledičnih neto kratkih pozicijah in jih razkrije.

6.  Za svoje dejavnosti, ki niso povezane z upravljanjem in na podlagi katerih subjekt poseduje kratke pozicije za svoj račun, zadevni pravni subjekt izračuna neto kratko pozicijo v zvezi s posameznim izdajateljem v skladu s členom 3(7)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 236/2012, pri čemer poroča o posledičnih neto kratkih pozicijah in jih razkrije.

Člen 13

Metoda za izračun pozicij v zvezi s pravnimi subjekti v skupini, ki imajo dolge ali kratke pozicije v zvezi s posameznim izdajateljem

1.  Izračun neto kratke pozicije se v skladu s členom 3(7)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 236/2012 opravi za vsak pravni subjekt iz skupine. Ustrezen pravni subjekt ali skupina, del katere je ta subjekt in ki deluje v njegovem imenu, poroča o neto kratki poziciji v zvezi s posameznim izdajateljem in jo razkrije, ko je dosežen ali presežen prag za priglasitev ali razkritje. Kadar je en ali več pravnih subjektov iz skupine upravljalni organ, ti subjekti uporabijo metodo iz člena 12(1) do (4) za dejavnosti upravljanja sklada ali portfelja.

2.  Neto kratke in dolge pozicije vseh pravnih subjektov iz skupine se združijo in pobotajo, razen pozicij upravljalnih organov, ki izvajajo dejavnosti upravljanja. Skupina poroča o neto kratki poziciji v zvezi s posameznim izdajateljem in jo po potrebi razkrije, ko doseže ali preseže ustrezen prag za priglasitev ali razkritje.

►M1  3.  Kadar neto kratka pozicija doseže ali preseže prag za priglasitev v skladu s členoma 5 in 7 ali prag za razkritje v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 236/2012, pravni subjekt v skupini v skladu s členi 5 do 11 Uredbe (EU) št. 236/2012 poroča o svoji neto kratki poziciji v zvezi s posameznim izdajateljem in jo razkrije, pri čemer to pozicijo izračuna v skladu z odstavkom 1, če nobena neto kratka pozicija na ravni skupine, izračunana v skladu z odstavkom 2, ne doseže ali preseže praga za priglasitev ali razkritje. ◄ Pravni subjekt, določen za ta namen, poroča o neto kratki poziciji na ravni skupine v zvezi s posameznim izdajateljem in jo po potrebi razkrije, pri čemer jo izračuna v skladu z odstavkom 2, če:

POGLAVJE V

KRITI POSLI KREDITNIH ZAMENJAV DRŽAVNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV V SKLADU S ČLENOM 4(2)

Člen 14

Primeri, ki ne spadajo med nekrite pozicije v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev

1.  V naslednjih primerih se pozicija v poslu kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev ne šteje za nekrito pozicijo v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 236/2012:

2.  Za namene odstavka 1(a) med vrednostjo zavarovanega sredstva ali obveznosti in vrednostjo referenčnega državnega vrednostnega papirja obstaja korelacija, kakor je opredeljeno v členu 18.

Člen 15

Primeri, ki ne spadajo med nekrite pozicije v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev, kadar ima dolžnik podružnice v več državah članicah ali kadar se sredstva ali obveznosti nahajajo v več državah članicah

1.  Kadar ima dolžnik ali nasprotna stranka sredstev ali obveznosti podružnice v več državah članicah, se pozicija v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 236/2012 in pod pogojem, da je korelacijski preskus iz člena 18 te uredbe v vsakem primeru opravljen, ne šteje za nekrito pozicijo v naslednjih primerih:

2.  Pozicija v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev se v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 236/2012 in pod pogojem, da je vedno izpolnjen korelacijski test iz člena 18 te uredbe, ne šteje za nekrito pozicijo v naslednjih primerih:

Člen 16

Utemeljitev nekritih pozicij v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev

Vsaka fizična ali pravna oseba, ki sklene pozicijo v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev, pristojnemu organu na njegovo zahtevo:

Člen 17

Zavarovana sredstva in obveznosti

Sredstva in obveznosti je mogoče zavarovati prek pozicije v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev, če so izpolnjeni pogoji iz členov 15 in 18 ter Uredbe (EU) št. 236/2012, v naslednjih primerih:

Člen 18

Korelacijski preskusi

1.  Korelacijski preskus iz tega poglavja se šteje za opravljenega v enem od naslednjih primerov:

2.  Korelacijski preskus iz odstavka 1 se šteje za opravljenega, če se lahko dokaže, da:

3.  Zadevna stranka na zahtevo zadevnega pristojnega organa dokaže, da je bil korelacijski preskus v času sklenitve pozicije v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev opravljen.

Člen 19

Sorazmernost

1.  Kadar pri določanju, ali je velikost pozicije v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev sorazmerna z velikostjo zavarovanih izpostavljenosti, popolno zavarovanje ni mogoče, se popolno ujemanje ne zahteva, pri čemer se v skladu z odstavkom 2 dovoli omejeno prekomerno dodeljevanje. Zadevna stranka na zahtevo pristojnega organa utemelji, zakaj popolno ujemanje ni bilo mogoče.

2.  Kadar to opravičuje narava zavarovanih sredstev in obveznosti ter njihov odnos do vrednosti obveznosti državnih vrednostnih papirjev, ki spadajo v okvir posla kreditne zamenjave, se z večjo vrednostjo posla kreditne zamenjave državnih vrednostnih papirjev zavaruje določena vrednost izpostavljenosti. Vendar je to dovoljeno le, kadar se dokaže, da je večja vrednost posla kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev potrebna za uskladitev z merilom tveganja, povezanega z referenčnim portfeljem, in sicer ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

3.  Imetnik pozicije mora zagotoviti, da je njegova pozicija v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev vedno sorazmerna in da je trajanje pozicije v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev ob upoštevanju prevladujočih tržnih običajev in likvidnosti čim bolj usklajeno s trajanjem zavarovane izpostavljenosti ali obdobjem, v katerem subjekt namerava imeti v lasti izpostavljenost. Če so izpostavljenosti, zavarovane s pozicijo v poslu kreditne zamenjave, likvidirane ali odkupljene, jih je treba nadomestiti z enakovrednimi izpostavljenostmi oziroma je treba zmanjšati ali drugače odpraviti pozicijo v poslu kreditne zamenjave.

4.  Če je bila pozicija v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev v času sklenitve krita, se ne šteje, da je postala nekrita, če je edini razlog za to, da je postala nekrita, nihanje tržne vrednosti zavarovanih izpostavljenosti ali vrednosti poslov kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev.

5.  V vseh okoliščinah, v katerih stranka sprejme pozicijo v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev kot posledico svoje obveznosti kot članica centralne nasprotne stranke, ki obračunava transakcije s posli kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev, in kot posledico delovanja pravil te centralne nasprotne stranke, se taka pozicija šteje za neprostovoljno in ne za pozicijo, ki jo je stranka sklenila, zato se ne šteje za nekrito v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 236/2012.

Člen 20

Metoda za izračun nekrite pozicije v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev

1.  Izračun pozicije v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev za fizične ali pravne osebe je njena neto pozicija.

2.  Pri izračunu vrednosti upravičenih tveganj, ki so zavarovana ali bodo zavarovana s pozicijo v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev, ločujemo med statičnimi in dinamičnimi strategijami zavarovanja. Pri statičnem zavarovanju, kot so neposredne izpostavljenosti državnim organom ali organom javnega sektorja v državnih vrednostnih papirjih, se uporabi skok na privzeto merjenje izgube, če subjekt, ki ji je imetnik pozicije izpostavljen, ne izpolnjuje obveznosti. Dobljena vrednost se nato primerja z neto teoretično vrednostjo pozicije v poslih kreditnih zamenjav.

3.  Pri izračunu vrednosti tveganj, prilagojenih glede na tržno vrednost, za katere je potrebna dinamična strategija zavarovanja, je treba izračune opraviti na podlagi prilagojenosti glede na tveganje in ne na teoretični podlagi, pri čemer se upoštevajo obseg, do katerega se lahko izpostavljenost poveča ali zmanjša med trajanjem, ter relativna nestanovitnost zavarovanih sredstev in obveznosti ter referenčnih državnih vrednostnih papirjev. Prilagoditev z beto se uporabi, če je sredstvo ali obveznost, za katero se pozicija v poslih kreditnih zamenjav uporablja kot zavarovanje, drugačna od referenčnega sredstva posla kreditne zamenjave.

4.  Posredne izpostavljenosti tveganjem, na primer prek indeksov, skladov in pravnih oseb s posebnim namenom listinjenja, ter pozicijam v poslih kreditnih zamenjav se sorazmerno upoštevajo glede na obseg, v katerem je referenčno sredstvo, obveznost ali posel kreditne zamenjave zastopan v indeksu, skladu ali drugem mehanizmu.

5.  Vrednost upravičenega portfelja sredstev ali obveznosti, ki bodo zavarovane, se odšteje od vrednosti neto pozicije v poslih kreditnih zamenjav v lasti. Če je dobljena vrednost pozitivna, se pozicija šteje za nekrito pozicijo v poslu kreditnih zamenjav v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 236/2012.

POGLAVJE VI

PRAGOVI ZA PRIGLASITEV NETO KRATKIH POZICIJ V DRŽAVNIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH V SKLADU S ČLENOM 7(3)

Člen 21

Pragovi za priglasitev neto kratkih pozicij, povezanih z izdanimi državnimi vrednostnimi papirji

1.  Ustrezno merilo za prag, nad katerim je potrebna priglasitev neto kratkih pozicij v izdanih državnih vrednostnih papirjih izdajatelja državnih vrednostnih papirjev ustreznemu pristojnemu organu, je odstotek skupnega zneska neporavnanih izdanih državnih vrednostnih papirjev za vsakega izdajatelja državnih vrednostnih papirjev.

2.  Prag za poročanje je denarni znesek. Ta denarni znesek se določi z uporabo odstotkovnega praga, ki se uporablja za neporavnane državne vrednostne papirje izdajatelja državnih vrednostnih papirjev, pri čemer se znesek zaokroži na najbližji milijon eurov.

3.  Denarni znesek, ki se določi glede na odstotkovni prag, se vsako četrtletje pregleda in posodobi, da izraža spremembe skupnega zneska neporavnanih izdanih državnih vrednostnih papirjev vsakega izdajatelja državnih vrednostnih papirjev.

4.  Denarni znesek, ki se določi glede na odstotkovni prag, in skupni znesek neporavnanih izdanih državnih vrednostnih papirjev se izračunata v skladu z metodo za izračun neto kratke pozicije v državnih vrednostnih papirjih.

5.  Začetni zneski in dodatne stopnje za izdajatelje državnih vrednostnih papirjev se določijo na podlagi naslednjih dejavnikov:

6.  Ob upoštevanju dejavnikov iz odstavka 5 so ustrezni pragovi za priglasitev za začetni znesek za vsakega izdajatelja državnih vrednostnih papirjev odstotek, ki je enak 0,1 % ali 0,5 % skupnega zneska neporavnanih izdanih državnih vrednostnih papirjev. Ustrezen odstotek, ki se uporabi za vsakega izdajatelja, se določi na podlagi meril iz odstavka 5, tako da se vsakemu izdajatelju državnih vrednostnih papirjev dodeli eden od dveh odstotkovnih pragov, ki se uporabljata za izračun denarnih zneskov, ustreznih za priglasitev.

7.  Začetni kategoriji pragov na dan začetka veljavnosti te uredbe sta:

8.  Dodatne ravni se določijo na 50 % začetnih pragov, pri čemer:

9.  Izdajatelj državnih vrednostnih papirjev se premakne v ustrezno skupino praga, kadar je prišlo do sprememb na trgu državnih vrednostnih papirjev izdajatelja državnih vrednostnih papirjev in je pri uporabi dejavnikov iz odstavka 5 ta sprememba trajala vsaj eno koledarsko leto.

POGLAVJE VII

PARAMETRI IN METODE ZA IZRAČUN PRAGA LIKVIDNOSTI ZA ODLOŽITEV OMEJITEV PRI PRODAJI NA KRATKO DRŽAVNEGA VREDNOSTNEGA PAPIRJA V SKLADU S ČLENOM 13(4)

Člen 22

Metode za izračun in določanje praga likvidnosti za odložitev omejitev pri prodaji na kratko državnega vrednostnega papirja

1.  Merilo za likvidnost izdanega državnega vrednostnega papirja, ki ga uporabi vsak pristojni organ, je promet, opredeljen kot skupna nominalna vrednost dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje, v povezavi s košarico referenčnih meril z različnimi dospelostmi.

2.  Začasna odložitev omejitev nekritih poslov prodaje na kratko državnih vrednostnih papirjev se lahko uveljavi, kadar mesečni promet pade pod peti percentil mesečnega obsega trgovanja v prejšnjih 12 mesecih.

3.  Vsak pristojni organ za te izračune uporabi reprezentativne podatke z enega ali več mest trgovanja, ki so vedno na voljo in izhajajo iz trgovanja na prostem trgu (OTC) ali običajnega trgovanja, ter o uporabljenih podatkih nato obvesti ESMA.

4.  Preden pristojni organi uporabijo pooblastilo za odpravo omejitev prodaje na kratko v zvezi z državnimi vrednostnimi papirji, se prepričajo, da znaten padec likvidnosti ni posledica sezonskih učinkov na likvidnost.

POGLAVJE VIII

ZNATEN PADEC VREDNOSTI ZA FINANČNE INSTRUMENTE, KI NISO LIKVIDNE DELNICE, V SKLADU S ČLENOM 23

Člen 23

Znaten padec vrednosti za finančne instrumente, ki niso likvidne delnice

1.  Pri delnicah, ki niso likvidne delnice, znaten padec vrednosti v enem trgovalnem dnevu glede na končno ceno prejšnjega trgovalnega dne pomeni:

2.  Povečanje donosa za 7 % ali več na krivulji donosa v enem trgovalnem dnevu za zadevnega izdajatelja državnih vrednostnih papirjev se šteje za znaten padec vrednosti za državno obveznico.

3.  Povečanje donosa podjetniške obveznice za 10 % ali več v enem trgovalnem dnevu se šteje za znaten padec vrednosti za podjetniško obveznico.

4.  Zmanjšanje cene instrumenta denarnega trga za 1,5 % ali več v enem trgovalnem dnevu se šteje za znaten padec vrednosti za instrument denarnega trga.

5.  Zmanjšanje cene indeksnega investicijskega sklada za 10 % ali več v enem trgovalnem dnevu se šteje za znaten padec vrednosti za indeksni investicijski sklad, vključno z indeksnimi investicijskimi skladi, ki so KNPVP. Indeksni investicijski sklad z vzvodom se prilagodi za ustrezno razmerje finančnega vzvoda, da se izrazi 10-odstotni padec cene enakovrednega neposrednega indeksnega investicijskega sklada brez vzvoda. Obratni indeksni investicijski sklad se prilagodi za faktor –1, da se izrazi 10-odstotni padec cene enakovrednega neposrednega indeksnega investicijskega sklada brez vzvoda.

6.  Kadar se na mestu trgovanja trguje z izvedenim finančnim instrumentom, vključno s finančnimi pogodbami na razlike, pri čemer je njegov edini osnovni finančni instrument tisti, za katerega je v tem členu in členu 23(5) Uredbe (EU) št. 236/2012 opredeljen znaten padec vrednosti, se šteje, da je vrednost tega izvedenega finančnega instrumenta znatno padla, če je znatno padla vrednost njegovega osnovnega finančnega instrumenta.

POGLAVJE IX

NEUGODNI DOGODKI ALI NEUGODEN RAZVOJ V SKLADU S ČLENOM 30

Člen 24

Merila in dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri odločanju, v katerih primerih obstajajo neugodni dogodki ali neugoden razvoj dogodkov in ogroženosti

1.  Za namene členov 18 do 21 Uredbe (EU) št. 236/2012 med neugodne dogodke ali neugoden razvoj, ki lahko predstavljajo resno grožnjo finančni stabilnosti ali zaupanju v trg v zadevni državi članici ali v eni ali več drugih državah članicah v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 236/2012 med drugim spadajo vsa dejanja, posledice, dejstva ali dogodki, ki bodo ali bi lahko predvidoma povzročili naslednje:

2.  Za namene člena 27 ESMA pri obravnavanju meril iz odstavka 1 upošteva možnost prelivanja ali razširitve na druge sisteme ali izdajatelje ter zlasti možnost kakršnih koli samouresničujočih se pojavov.

3.  Za namene člena 28(2)(a) grožnja pravilnemu delovanju in integriteti finančnih trgov ali stabilnosti celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v Uniji pomeni:

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. novembra 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

DEL 1

Člena 5 in 6

DEL 2

Člen 7

---

PRILOGA II

DEL 1

Model za delnice, prilagojen z delto

Člen 10

1.  Vsi izvedeni finančni instrumenti in denarne pozicije se obračunajo ob upoštevanju delte, pri čemer ima denarna pozicija delto 1. Vlagatelji za izračun delte izvedenega finančnega instrumenta upoštevajo trenutno vgrajeno nestanovitnost izvedenega finančnega instrumenta in končno ceno ali zadnjo ceno osnovnega instrumenta. Pri izračunu neto kratke pozicije, vključno z naložbami v lastniške instrumente ali denarnimi naložbami in izvedenimi finančnimi instrumenti, fizične ali pravne osebe izračunajo posamezno pozicijo vsakega izvedenega finančnega instrumenta v portfelju, prilagojeno z delto, pri čemer se po potrebi prištevajo ali odštevajo vse denarne pozicije.

2.  Nominalne denarne kratke pozicije ni mogoče pobotati z enakovredno nominalno dolgo pozicijo v izvedenih finančnih instrumentih. Dolge pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, prilagojene z delto, ne morejo nadomestiti enakih nominalnih kratkih pozicij v drugih finančnih instrumentih zaradi prilagoditve z delto. Fizične ali pravne osebe, ki sklepajo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, na podlagi katerih so mogoče neto kratke pozicije, ki jih je treba priglasiti ali objaviti v skladu s členi 5 do 11 Uredbe (EU) št. 236/2012, izračunajo spremembe neto kratkih pozicij v portfelju, ki nastanejo zaradi sprememb delte.

3.  Pri izračunu pozicije v vsaki posamezni delnici se upoštevajo vse transakcije, s katerimi se doseže finančna korist v primeru spremembe cene ali vrednosti delnice, ki je del košarice, indeksa ali indeksnega investicijskega sklada. Pozicije v teh finančnih instrumentih se izračunajo ob upoštevanju teže te delnice v osnovni košarici, indeksu ali skladu. Fizične ali pravne osebe izvajajo izračune v zvezi s temi finančnimi instrumenti v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 236/2012.

4.  Neto kratka pozicija se izračuna s pobotom dolgih in kratkih pozicij, prilagojenih z delto, pri določenem izdajatelju.

5.  Kadar imajo izdajatelji več kategorij delnic, se pri izdanem delniškem kapitalu upošteva in sešteje skupno število delnic, izdanih v okviru vsake kategorije.

6.  Pri izračunu neto kratkih pozicij se upoštevajo spremembe v delniškem kapitalu izdajatelja, zaradi katerih lahko začnejo ali prenehajo veljati obveznosti glede priglasitve v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 236/2012.

7.  Nove delnice, izdane na podlagi povečanja kapitala, se obračunajo pri izračunu skupnega izdanega delniškega kapitala od dneva, ko so uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja.

8.  Neto kratka pozicija, izražena kot odstotek izdanega delniškega kapitala družbe, se izračuna z delitvijo neto kratke pozicije v enakovrednih delnicah s skupnim izdanim delniškim kapitalom družbe.

DEL 2

Model za državne vrednostne papirje, prilagojen z delto

Člen 11

1.  Vse denarne pozicije se upoštevajo z uporabo prilagojenega trajanja njihove nominalne vrednosti. Opcije in drugi izvedeni finančni instrumenti se prilagodijo z delto, ki se izračuna v skladu z delom 1). Izračuni neto kratkih pozicij, ki vsebujejo denarne naložbe in izvedene finančne instrumente, so posamezne pozicije vsakega izvedenega finančnega instrumenta v portfelju, prilagojene z delto, pri čemer se prištevajo ali odštevajo vse denarne pozicije, njihova delta pa je 1.

2.  Nominalne pozicije v obveznicah, izdanih v valutah, ki niso euro, se preračunajo v eure z uporabo najnovejše zanesljive posodobljene cene valute, ki je na voljo. Enako načelo se uporablja za druge finančne instrumente.

3.  Drugi izvedeni finančni instrumenti, kot so terminske obveznice, se prav tako prilagodijo v skladu z odstavki 1, 2 in 3.

4.  Pri izračunu pozicije v vsakem posameznem državnem vrednostnem papirju se upoštevajo vsi gospodarski interesi ali pozicije, s katerimi se doseže finančna korist v državnem vrednostnem papirju, ki je del košarice, indeksa ali indeksnega investicijskega sklada. Pozicije v teh finančnih instrumentih se izračunajo ob upoštevanju teže izpostavljenosti državnega vrednostnega papirja v osnovni košarici, indeksu ali skladu. Vlagatelji izvajajo izračune v zvezi s temi finančnimi instrumenti v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 236/2012.

5.  Pri izračunih za instrumente državnih vrednostnih papirjev z visoko korelacijo se uporabljajo enake metode za izračun dolgih pozicij v dolžniških instrumentih izdajatelja državnih vrednostnih papirjev. Dolge pozicije v dolžniških instrumentih izdajatelja državnih vrednostnih papirjev, katerih cena je v visoki korelaciji s ceno določenega državnega vrednostnega papirja, se upoštevajo za namene izračunov. Kadar te pozicije ne opravijo več preskusa visoke korelacije, se pri pobotanju kratkih pozicij ne upoštevajo.

6.  Nominalne dolge pozicije v poslih kreditnih zamenjav se pri izračunu upoštevajo kot kratke pozicije. Pri izračunu vlagateljeve pozicije v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev se uporabijo njegove neto pozicije. Pozicije, ki naj bi bile krite ali zavarovane prek nakupa poslov kreditnih zamenjav in niso državne obveznice, se ne upoštevajo kot dolge pozicije. Šteje se, da imajo posli kreditnih zamenjav delto 1.

7.  Neto kratka pozicija se izračuna s pobotom nominalnih enakovrednih dolgih in kratkih pozicij, prilagojenih z delto, v izdanih državnih vrednostnih papirjih izdajatelja državnih vrednostnih papirjev.

8.  Neto kratka pozicija se izrazi kot denarni znesek v eurih.

9.  Pri izračunu pozicij se upoštevajo spremembe v korelacijah in skupnih državnih vrednostnih papirjih izdajatelja državnih vrednostnih papirjev.

10.  Le dolge pozicije v dolžniških instrumentih izdajatelja državnih vrednostnih papirjev, katerih cena je v visoki korelaciji s ceno državnega vrednostnega papirja izdajatelja državnih vrednostnih papirjev, se upoštevajo pri pobotanju kratkih pozicij v zadevnem državnem vrednostnem papirju. Določena dolga pozicija v vrednostnem papirju v visoki korelaciji se uporabi le enkrat za pobotanje kratke pozicije v primerih, v katerih vlagatelj ohrani več kratkih pozicij različnih izdajateljev državnih vrednostnih papirjev. Iste dolge pozicije ni mogoče uporabiti večkrat za pobotanje različnih kratkih pozicij v državnih vrednostnih papirjih v visoki korelaciji.

11.  Fizične ali pravne osebe z več dodeljenimi dolgimi pozicijami v vrednostnem papirju v visoki korelaciji pri več različnih izdajateljih državnih vrednostnih papirjev imajo evidence, iz katerih so razvidne njihove metode dodeljevanja.

---

( 1 ) UL L 86, 24.3.2012, str. 1.

( 2 ) UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

( 3 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

( 4 ) Glej stran 16 tega Uradnega lista.

( 5 ) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.