Help Print this page 

Document 02009R0207-20160323

Title and reference
Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o  blagovni znamki Evropske unije (Kodificirano besedilo) (Besedilo velja za EGP)
Multilingual display
Text

2009R0207 — SL — 23.03.2016 — 002.006


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA SVETA (ES) št. 207/2009

z dne 26. februarja 2009

►M1  blagovni znamki Evropske unije ◄

(Kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 078 24.3.2009, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) 2015/2424 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2015

  L 341

21

24.12.2015


spremenjena z:

►A1

POGODBAMED KRALJEVINO BELGIJO, REPUBLIKO BOLGARIJO, ČEŠKO REPUBLIKO, KRALJEVINO DANSKO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, REPUBLIKO MADŽARSKO, REPUBLIKO MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, REPUBLIKO POLJSKO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, ROMUNIJO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO, REPUBLIKO FINSKO, KRALJEVINO ŠVEDSKO, ZDRUŽENIM KRALJESTVOM VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA

  L 112

21

24.4.2012


popravljena z:

 C1

Popravek, UL L 071, 16.3.2016, str.  322 (2015/2424)

►C2

Popravek, UL L 267, 30.9.2016, str.  1 (2015/2424)




▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 207/2009

z dne o 26. februarja 2009

►M1  blagovni znamki Evropske unije ◄

(Kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)



NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

▼M1

Blagovna znamka EU

▼B

1.  Blagovna znamka za blago ali storitve, ki je registrirana v skladu s pravili iz te uredbe in na način, predpisan s to uredbo, je v nadaljnjem besedilu „ ►M1  blagovna znamka Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: blagovna znamka EU) ◄ “.

2.   ►M1  Blagovna znamka EU ◄ je enotnega značaja. Na celotnem območju ►M1  Unija ◄ ima enak učinek: ne more se registrirati, prenesti, odpovedati ali biti predmet odločitve, ki razveljavlja pravice imetnika ali ugotavlja njeno ničnost, niti njena uporaba ne more biti prepovedana, razen za celotno območje ►M1  Unija ◄ . To načelo se uporablja v celoti, razen če je s to uredbo drugače določeno.

▼M1

Člen 2

Urad

1.  Ustanovi se Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Urad).

2.  Vsa sklicevanja v zakonodaji Unije na Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) se razumejo kot sklicevanja na Urad.

▼B

Člen 3

Poslovna in procesna sposobnost

Za namene izvajanja te uredbe se gospodarske družbe ali podjetja in drugi pravni subjekti štejejo kot pravne osebe, če so po zakonu, ki ureja njihovo delovanje, sposobne v lastnem imenu imeti pravice in obveznosti vseh vrst, sklepati pogodbe ali izvajati druga pravna dejanja ter sposobne biti stranka v postopku.



NASLOV II

PRAVO V ZVEZI Z BLAGOVNIMI ZNAMKAMI



ODDELEK 1

Opredelitev in pridobitev ►M1  blagovne znamke EU ◄

Člen 4

Znaki, ki lahko sestavljajo ►M1  blagovno znamko EU ◄

►M1  Blagovna znamka EU ◄ je lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, ki jih je mogoče grafično predstaviti, kot so besede, vključno z osebnimi imeni, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij.

Člen 5

Osebe, ki so lahko imetniki ►M1  blagovnih znamk EU ◄

Imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z organi, ustanovljenimi po javnem pravu.

Člen 6

Načini pridobivanja ►M1  blagovne znamke EU ◄

►M1  Blagovna znamka EU ◄ se pridobi z registracijo.

Člen 7

Absolutni razlogi za zavrnitev

1.  Kot blagovna znamka se ne registrirajo:

(a) znaki, ki ne ustrezajo zahtevam iz člena 4;

(b) znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka;

(c) znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve;

(d) znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali označbe, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni ustaljeni praksi trgovanja;

▼M1

(e) znaki, sestavljeni izključno iz:

(i) oblike ali druge značilnosti, ki izhaja iz same narave blaga;

(ii) oblike ali druge značilnosti blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka;

(iii) oblike ali druge značilnosti, ki blagu daje bistveno vrednost;

▼B

(f) znamke, ki nasprotujejo javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom;

(g) znamke, ki zavajajo javnost, na primer glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitve;

(h) znamke, za katere ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in morajo biti zavrnjene na podlagi člena 6ter Pariške konvencije za zaščito industrijske lastnine (v nadaljevanju Pariška konvencija);

(i) znamke, ki vsebujejo znamenja, embleme ali grbe, ki niso zajeti v členu 6ter Pariške konvencije in ki imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo;

▼M1

(j) blagovne znamke, ki so izključene iz registracije v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom ali mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija ali zadevna država članica, o zaščiti označb porekla in geografskih označb;

(k) blagovne znamke, ki so izključene iz registracije v skladu z zakonodajo Unije ali mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija, o zaščiti tradicionalnih izrazov za vina;

▼M1

(l) blagovne znamke, ki so izključene iz registracije v skladu z zakonodajo Unije ali mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija, o zaščiti zajamčenih tradicionalnih posebnosti;

(m) blagovne znamke, ki so sestavljene iz prejšnjega poimenovanja rastlinske sorte, registriranega v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom ali mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija ali zadevna država članica, o zaščiti žlahtniteljskih pravic, in se nanašajo na rastlinske sorte iste ali zelo sorodne vrste, ali vsebujejo bistvene elemente tega poimenovanja.

▼B

2.  Odstavek 1 se uporablja ne glede na to, da razlogi proti registraciji obstajajo le v delu ►M1  Unija ◄ .

3.  Odstavek 1(b), (c) in (d) se ne uporablja, če je znamka z uporabo pridobila razlikovalni učinek za blago ali storitve, za katere se zahteva registracija.

Člen 8

Relativni razlogi za zavrnitev

1.  Ob ugovoru imetnika prejšnje blagovne znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira v naslednjih primerih:

(a) če je enaka prejšnji blagovni znamki in če so blago in storitve, za katere je registracija zahtevana, enaki blagu ali storitvam, za katere je varovana prejšnja blagovna znamka;

(b) če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo blagovno znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo blagovne znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja blagovna znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo blagovno znamko.

2.  Za namen odstavka 1 izraz „prejšnje blagovne znamke“ pomeni:

(a) blagovne znamke naslednje vrste z datumom zahtev za registracijo, ki predhodi datumu zahteve za registracijo ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ob upoštevanju, če je to primerno, predhodnih pravic, ki se zahtevajo v zvezi s to blagovno znamko:

(i)  ►M1  blagovne znamke EU ◄ ;

(ii) blagovne znamke, registrirane v državi članici, oziroma v primeru Belgije, Nizozemske ali Luksemburga, v Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino (Office Benelux de la Propriété intellectuelle);

(iii) blagovne znamke, registrirane po mednarodnih sporazumih, ki veljajo v državi članici;

(iv) blagovne znamke, ki so predmet mednarodne registracije z učinkom v  ►M1  Unija ◄ ;

(b) prijave znamk iz pododstavka (a), če so registrirane;

(c) blagovne znamke, ki so na dan vložitve zahteve za registracijo ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ali, če je to primerno, zahteve za priznanje prednostne pravice v zvezi z zahtevo za registracijo ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ki je v državi članici znana v smislu izraza „znan“ v členu 6bis Pariške konvencije.

3.  Ob ugovarjanju imetnika blagovne znamke se blagovna znamka ne registrira, če posrednik ali zastopnik imetnika blagovne znamke zahteva njeno registracijo v lastnem imenu brez imetnikovega soglasja, razen če posrednik ali zastopnik svoje ravnanje upraviči.

4.  Ob ugovarjanju imetnika neregistrirane blagovne znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu in ki je več kot zgolj lokalnega pomena, se prijavljena blagovna znamka ne registrira, če v skladu z zakonodajo ►M1  Unija ◄ ali pravom države članice, ki ta znak ureja,

(a) so pravice do znaka bile pridobljene pred datumom vložitve zahteve za registracijo ►M1  blagovne znamke EU ◄ ali datumom prednostne pravice, ki se zahteva za zahtevo za registracijo ►M1  blagovne znamke EU ◄ ;

(b) ta znak imetniku podeljuje pravico do prepovedi uporabe poznejše blagovne znamke.

▼M1

4a.  Ob ugovoru katere koli osebe, ki je v skladu z zadevno zakonodajo pooblaščena za uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz označbe porekla ali geografske označbe, se blagovna znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če in kolikor v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom o zaščiti označb porekla ali geografskih označb velja naslednje:

(i) prijava za označbo porekla ali geografsko označbo je že bila vložena v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom pred datumom prijave za registracijo blagovne znamke EU ali pred datumom prednostne pravice, zahtevane v zvezi s prijavo, pod pogojem, da je ta pozneje registrirana;

(ii) ta označba porekla ali geografska označba podeljuje pravico do prepovedi uporabe poznejše blagovne znamke.

▼M1

5.  Ob ugovoru imetnika prejšnje registrirane blagovne znake v smislu odstavka 2 se blagovna znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki, ne glede na to, ali so blago ali storitve, za katere je vložena prijava, enake, podobne ali niso podobne tistim, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka, če blagovna znamka v primeru prejšnje blagovne znamke EU v Uniji ali v primeru prejšnje nacionalne blagovne znamke v zadevni državi članici uživa ugled in če bi se z neupravičeno uporabo blagovne znamke, za katero je vložena prijava, na nepošten način izkoriščal ali oškodoval razlikovalni značaj ali ugled prejšnje blagovne znamke.

▼B



ODDELEK 2

Učinki ►M1  blagovnih znamk EU ◄

▼M1

Člen 9

Pravice, podeljene z blagovno znamko EU

1.  Z registracijo blagovne znamke EU se imetniku podelijo izključne pravice.

2.  Brez poseganja v pravice, ki so jih imetniki pridobili pred datumom vložitve ali datumom prednostne pravice za blagovno znamko EU, ima imetnik te blagovne znamke EU pravico, da vsem tretjim osebam prepreči, da bi brez njegovega soglasja v gospodarskem prometu v zvezi z blagom ali storitvami uporabljale kateri koli znak, če:

(a) je znak enak blagovni znamki EU in se uporablja v zvezi z blagom ali storitvami, ki so enake tistim, za katere je registrirana blagovna znamka EU;

(b) je znak enak ali podoben blagovni znamki EU in se uporablja v zvezi z blagom ali storitvami, ki so enake ali podobne blagu ali storitvam, za katere je registrirana blagovna znamka EU, ter zaradi tega obstaja verjetnost zmede v delu javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja znaka in blagovne znamke;

(c) je znak enak ali podoben blagovni znamki EU, ne glede na to, ali se uporablja v zvezi z blagom ali storitvami, ki so enake, podobne ali niso podobne tistim, za katere je registrirana blagovna znamka EU, če te v Uniji uživajo ugled in če se z neupravičeno uporabo navedenega znaka na nepošten način izkorišča ali oškoduje razlikovalni značaj ali ugled blagovne znamke EU.

3.  V skladu z odstavkom 2 se lahko prepove zlasti:

(a) opremljanje blaga ali njegove embalaže z znakom;

(b) ponujanje blaga, označenega s tem znakom, njegovo dajanje na trg ali skladiščenje v te namene oziroma ponujanje ali opravljanje storitev pod tem znakom;

(c) uvoz ali izvoz blaga pod tem znakom;

(d) uporaba znaka kot trgovskega imena ali imena podjetja ali kot dela trgovskega imena ali imena podjetja;

(e) uporaba znaka na poslovni dokumentaciji in pri oglaševanju;

(f) uporaba znaka v primerjalnem oglaševanju na način, ki je v nasprotju z Direktivo 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

4.  Brez poseganja v pravice, ki so jih imetniki pridobili pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice za blagovno znamko EU, ima imetnik te blagovne znamke EU tudi pravico, da vsem tretjim osebam prepreči, da bi v gospodarskem prometu v Unijo vnesle blago, ne da bi bilo to blago tam sproščeno v prosti promet, če takšno blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in brez dovoljenja nosi blagovno znamko, ki je enaka blagovni znamki EU, registrirani za takšno blago, ali je v njenih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od take blagovne znamke.

Imetnik blagovne znake EU izgubi pravico iz prvega pododstavka, če deklarant ali imetnik blaga med postopkom ugotavljanja morebitne kršitve blagovne znamke EU, sproženem v skladu z Uredbo (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, predloži dokazila o tem, da imetnik blagovne znamke EU nima pravice prepovedati dajanja blaga na trg v državi, v katero je namenjeno.

▼M1

Člen 9a

Pravica do prepovedi pripravljalnih dejavnosti v zvezi z uporabo embalaže ali drugih sredstev

Če obstaja nevarnost, da bi se embalaža, nalepke, listki, varnostne oznake oziroma naprave ali oznake oziroma naprave za preverjanje pristnosti ali kakršna koli druga sredstva, na katerih je nameščena znamka, uporabili za blago ali storitve in bi takšna uporaba pomenila kršitev pravic imetnika blagovne znamke EU v skladu s členom 9(2) in (3), ima imetnik blagovne znamke EU pravico prepovedati naslednja dejanja, če se izvajajo v gospodarskem prometu:

(a) namestitev znaka, ki je enak ali podoben blagovni znamki EU, na embalaži, nalepkah, listkih, varnostnih oznakah oziroma napravah ali oznakah oziroma napravah za preverjanje pristnosti ali kakršnih koli drugih sredstvih, na katerih je mogoče namestiti znamko;

(b) ponujanje ali dajanje na trg ali skladiščenje v navedene namene ali uvoz ali izvoz embalaže, nalepk, listkov, varnostnih oznak oziroma naprav ali oznak oziroma naprav za preverjanje pristnosti ali katerih koli drugih sredstev, na katerih je nameščena znamka.

Člen 9b

Datum, od katerega pravice učinkujejo proti tretjim osebam

1.  Pravice, podeljene z blagovno znamko EU, učinkujejo proti tretjim osebam od datuma objave registracije blagovne znamke.

2.  Za dejanja, ki se zgodijo po datumu objave prijave blagovne znamke EU in bi bila po objavi registracije blagovne znamke na podlagi te objave prepovedana, je mogoče zahtevati ustrezno nadomestilo.

3.  Sodišče, ki mu je zadeva dodeljena, ne sme meritorno odločati o tej zadevi, dokler registracija ni objavljena.

▼B

Člen 10

Reprodukcija ►M1  blagovnih znamk EU ◄ v slovarjih

Če reprodukcija ►M1  blagovne znamke EU ◄ v slovarju, enciklopediji ali podobnem referenčnem delu daje vtis, da gre za generično ime blaga ali storitev, za katere je blagovna znamka registrirana, založnik dela na zahtevo imetnika ►M1  blagovne znamke EU ◄ zagotovi, da je reprodukcija blagovne znamke najpozneje v naslednji izdaji opremljena z navedbo, da gre za registrirano blagovno znamko.

Člen 11

Prepoved uporabe ►M1  blagovne znamke EU ◄ , registrirane v imenu posrednika ali zastopnika

Če je ►M1  blagovna znamka EU ◄ registrirana v imenu posrednika ali zastopnika osebe, ki je imetnik te blagovne znamke, brez imetnikovega pooblastila, ima slednji pravico, da nasprotuje uporabi svoje blagovne znamke s strani posrednika ali zastopnika, če ju za takšno uporabo ni pooblastil, razen če posrednik ali zastopnik upraviči svoje ravnanje.

▼M1

Člen 12

Omejitev učinkov blagovne znamke Skupnosti

1.  Imetnik blagovne znamke EU tretji osebi nima pravice prepovedati, da bi v gospodarskem prometu uporabljala:

(a) ime ali naslov tretje osebe, če je tretja oseba fizična oseba;

(b) znake ali označbe, ki niso razlikovalni ali zadevajo vrsto, kakovost, količino, predvideni namen, vrednost, geografsko poreklo, čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge značilnosti blaga ali storitev;

(c) blagovno znamko EU za namen opredelitve ali navajanja blaga ali storitev kot lastnih imetniku te blagovne znamke, zlasti kadar je uporaba te blagovne znamke potrebna zaradi označevanja predvidenega namena proizvoda ali storitve, predvsem za dodatke ali nadomestne dele.

2.  Odstavek 1 se uporablja samo, če je uporaba s strani tretje osebe skladna z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih ali trgovinskih zadevah.

▼B

Člen 13

Izčrpanje pravice iz ►M1  blagovne znamke EU ◄

▼M1

1.  Imetnik blagovne znamke EU nima pravice prepovedati njene uporabe v zvezi z blagom, ki ga je imetnik dal na trg Evropskega gospodarskega prostora pod to blagovno znamko ali je za to dal soglasje.

▼B

2.  Odstavek 1 se ne uporabi, če obstajajo utemeljeni razlogi, da imetnik nasprotuje nadaljnji komercializaciji blaga, še zlasti, če se stanje blaga spremeni ali poškoduje po tem, ko je bilo dano na trg.

▼M1

Člen 13a

Pravica imetnika pozneje registrirane blagovne znamke do posredovanja kot načina obrambe v postopku za ugotavljanje kršitev

1.  V postopkih za ugotavljanje kršitev imetnik blagovne znamke EU nima pravice prepovedati uporabe pozneje registrirane blagovne znamke EU, če ta poznejša blagovna znamka ni razglašena za nično na podlagi člena 53(1), (3) ali (4), člena 54(1) ali (2) ali člena 57(2) te uredbe.

2.  V postopkih za ugotavljanje kršitev imetnik blagovne znamke EU nima pravice prepovedati uporabe pozneje registrirane nacionalne blagovne znamke, če pozneje registrirana nacionalna blagovna znamka ni razglašena za nično na podlagi člena 8 ali člena 9(1) ali (2) ali člena 46(3) Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).

3.  Kadar imetnik blagovne znamke EU v skladu z odstavkom 1 ali 2 nima pravice prepovedati uporabe pozneje registrirane blagovne znamke, imetnik pozneje registrirane blagovne znamke nima pravice prepovedati uporabe prejšnje blagovne znamke EU v postopku za ugotavljanje kršitev.

▼B

Člen 14

Komplementarna uporaba nacionalne zakonodaje v zvezi s kršitvijo

1.  Učinke znamk ►M1  Unije ◄ urejajo izključno določbe te uredbe. V drugih pogledih ureja kršitve ►M1  blagovne znamke EU ◄ nacionalna zakonodaja o kršitvi nacionalne blagovne znamke v skladu z določbami iz naslova X.

2.  Ta uredba ne preprečuje tožb, povezanih z  ►M1  blagovno znamko EU ◄ po zakonodaji držav članic, zlasti v zvezi s civilnopravno odgovornostjo in nelojalno konkurenco.

3.  Procesna pravila se določijo v skladu z določbami iz naslova X.



ODDELEK 3

Uporaba ►M1  blagovnih znamk EU ◄

Člen 15

Uporaba znamk ►M1  EU ◄

1.  Če v obdobju petih let po registraciji imetnik ni začel resno in dejansko uporabljati ►M1  blagovne znamke EU ◄ ►M1  Uniji ◄ za blago ali storitve, za katere jo je registriral, ali če je bila takšna uporaba prekinjena v obdobju petih zaporednih let, se za ►M1  blagovno znamko EU ◄ uporabljajo sankcije iz te uredbe, razen če obstajajo upravičeni razlogi za neuporabo.

▼M1

Uporaba v smislu prvega pododstavka pomeni tudi:

(a) uporabo blagovne znamke EU v obliki, ki se razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke v obliki, v kateri je bila registrirana, ne glede na to, ali je blagovna znamka v obliki, v kateri se uporablja, tudi registrirana v imenu imetnika;

(b) namestitev blagovne znamke EU na blago ali njegovo embalažo v Uniji zgolj za potrebe izvoza.

▼B

2.  Šteje se, da uporaba ►M1  blagovne znamke EU ◄ s soglasjem imetnika pomeni uporabo s strani imetnika.



ODDELEK 4

►M1  Blagovne znamke EU ◄ kot predmet premoženja

Člen 16

Obravnavanje ►M1  blagovne znamke EU ◄ kot nacionalne blagovne znamke

▼M1

1.  Razen če v členih 17 do 24 ni drugače določeno, se blagovna znamka EU kot predmet premoženja v celoti in za celotno območje Unije obravnava kot nacionalna blagovna znamka, registrirana v državi članici, v kateri v skladu z registrom:

▼B

(a) ima imetnik svoj sedež ali stalno prebivališče na zadeven datum;

(b) če se pododstavek (a) ne uporabi, ima imetnik na zadeven datum podjetje.

2.  V primerih, ki jih odstavek 1 ne zajema, je država članica iz omenjenega odstavka država članica, v kateri se nahaja sedež Urada.

3.  Če sta v registru ►M1  blagovnih znamk EU ◄ kot skupna imetnika navedeni dve osebi, se odstavek 1 uporablja za osebo, ki je navedena prva; če to ni mogoče, se uporablja za nadaljnje skupne imetnike v zaporedju, v katerem so navedeni. Če se odstavek 1 ne uporablja za nobenega od skupnih imetnikov, se uporablja odstavek 2.

Člen 17

Prenos

1.   ►M1  Blagovna znamka EU ◄ se lahko prenese, ločeno od vsakega prenosa podjetja, za nekatere ali vse blago ali storitve, za katere je registrirana.

2.  Prenos celotnega podjetja vključuje prenos ►M1  blagovne znamke EU ◄ , razen če v skladu s pravom, ki ureja prenos, obstaja nasproten sporazum ali okoliščine jasno kažejo drugače. Ta določba se uporablja za pogodbeno obveznost za prenos podjetja.

3.  Brez vpliva na odstavek 2 se pisno sestavi prenos ►M1  blagovne znamke EU ◄ , za kar je potreben podpis pogodbenih strank, razen če je prenos posledica sodbe; sicer je neveljaven.

4.  Če je iz dokumentov o prenosu jasno, da je verjetno, da bo ►M1  blagovna znamka EU ◄ zaradi prenosa zavajala javnost glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev, za katere je registrirana, Urad ne registrira prenosa, razen če naslednik privoli k omejitvi registracije ►M1  blagovne znamke EU ◄ na blago ali storitve, za katere ni verjetno, da bodo zavajale.

5.  Na zahtevo ene od strank se prenos vpiše v register in objavi.

▼C2

5b.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) podrobnosti, ki jih mora vsebovati prijava za registracijo prenosa;

(b) vrsto dokumentov, potrebnih za prenos, ob upoštevanju dogovorov, sprejetih s strani registriranega imetnika in naslednika naslova;

(c) podrobnosti o tem, kako obdelati prijave za delne prenose, ob zagotavljanju, da se blago in storitve iz preostale registracije ter nova registracija ne prekrivajo ter da se za novo registracijo pripravi ločen spis, vključno z novo registracijsko številko.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

6.  Dokler se prenos ne vnese v register, se pravni naslednik ne sme sklicevati na pravice, ki izhajajo iz registracije ►M1  blagovnih znamk EU ◄ .

7.  Če je treba upoštevati časovne roke Urada, lahko pravni naslednik poda ustrezne izjave Uradu, ko Urad enkrat prejme prijavo za registracijo prenosa.

8.  Vsi dokumenti, ki zahtevajo obvestilo imetnika ►M1  blagovne znamke EU ◄ v skladu s členom 79, se naslovijo na osebo, ki je registrirana kot imetnik.

Člen 18

Prenos blagovne znamke, registrirane v imenu posrednika

Če je ►M1  blagovna znamka EU ◄ registrirana v imenu posrednika ali zastopnika osebe, ki je imetnik te blagovne znamke, brez imetnikovega pooblastila, ima slednji pravico, da zahteva prenos te registracije v svojo korist, razen če tak posrednik ali zastopnik upraviči svoje ravnanje.

Člen 19

Stvarnopravne pravice

1.   ►M1  Blagovne znamke EU ◄ se lahko neodvisno od podjetja dajo v zavarovanje ali pa so predmet stvarnopravnih pravic.

2.  Na prijavo ene od strank se pravice iz odstavka 1 vpišejo v register in objavijo.

Člen 20

Izvršba

1.   ►M1  Blagovna znamka EU ◄ je lahko predmet izvršbe.

2.  Kar zadeva izvršilni postopek glede ►M1  blagovne znamke EU ◄ , imajo sodišča in organi držav članic, določeni v skladu s členom 16, izključno pristojnost.

3.  Na zahtevo ene od strank se izvršba vpiše v register in objavi.

Člen 21

Postopki v primerih insolventnosti

1.  Edini postopki v primerih insolventnosti, v katere je lahko vključena ►M1  blagovna znamka EU ◄ , so tisti, ki se začnejo v državi članici, na ozemlju katere je središče dolžnikovih glavnih interesov.

Če pa je dolžnik zavarovalniška družba ali kreditna institucija, opredeljena v Direktivi 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic ( 4 ) oziroma Direktivi 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij ( 5 ), so edini postopki v primerih insolventnosti, v katere je lahko vključena ►M1  blagovna znamka EU ◄ , tisti, ki se začnejo v državi članici, v kateri ima navedena družba ali institucija dovoljenje za poslovanje.

2.  V primeru skupnega imetništva ►M1  blagovne znamke EU ◄ se odstavek 1 uporablja za delež skupnega imetnika.

3.  Če je ►M1  blagovna znamka EU ◄ vključena v postopke v primerih insolventnosti, se to na zahtevo pristojnega nacionalnega organa vpiše v register in objavi v biltenu ►M1  blagovnih znamk EU ◄ iz člena 89.

Člen 22

Licence

1.   ►M1  Blagovna znamka EU ◄ se lahko licencira za nekatere ali vse blago in storitve, za katere je registrirana, in za vso ►M1  Unijo ◄ ali njen del. Licenca je lahko izključna ali neizključna.

2.  Imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ lahko uveljavlja pravice iz te blagovne znamke proti pridobitelju licence, ki ravna v nasprotju s katero koli določbo v licenčni pogodbi v zvezi s:

(a) trajanjem;

(b) obliko, zajeto z registracijo, v kateri se lahko uporablja blagovna znamka;

(c) naravo blaga ali storitev, za katere je podeljena licenca;

(d) ozemljem, na katerem se blagovna znamka lahko uporabi, ali

(e) kakovostjo proizvedenega blaga oziroma storitev, ki jih opravlja pridobitelj licence.

3.  Brez vpliva na določbe licenčne pogodbe lahko pridobitelj licence začne postopek za kršitev ►M1  blagovne znamke EU ◄ le, če se njen imetnik s tem strinja. Vendar pa lahko imetnik izključne licence začne tak postopek, če imetnik blagovne znamke po formalnem obvestilu sam ne začne postopka za ugotavljanje kršitev v ustreznem obdobju.

4.  Pridobitelj licence ima zaradi pridobitve nadomestila za škodo, ki jo je utrpel, pravico poseči v postopek za ugotavljanje kršitev, ki ga sproži imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ .

5.  Na zahtevo ene od strank se podelitev ali prenos licence v zvezi z  ►M1  blagovno znamko EU ◄ vpiše v register in objavi.

Člen 23

Posledice za tretje osebe

1.  Pravna dejanja iz členov 17, 19 in 22 v zvezi z  ►M1  blagovno znamko EU ◄ učinkujejo proti tretjim osebam v vseh državah članicah šele po vpisu v register. Kljub vsemu pa imajo ta dejanja pred vpisom učinek proti tretjim osebam, ki so pridobile pravice na blagovni znamki po dnevu takega dejanja, so pa za dejanje vedele na dan pridobitve pravic.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja, če oseba pridobi ►M1  blagovno znamko EU ◄ ali pravico do ►M1  blagovne znamke EU ◄ s prenosom celotnega podjetja ali s katerim koli drugim univerzalnim nasledstvom.

3.  Posledice pravnih dejanj iz člena 20 proti tretjim osebam ureja zakon države članice, določen v skladu s členom 16.

4.  Dokler ne začnejo veljati skupna pravila za države članice na področju stečaja, posledice stečaja za tretje stranke ali podobnega postopka ureja zakon države članice, v kateri je takšen postopek prvič začet v smislu nacionalne zakonodaje ali konvencij, ki se uporabljajo na tem področju.

Člen 24

Uporaba ►M1  blagovne znamke EU ◄ kot predmeta premoženja

Členi 16 do 23 se uporabljajo za prijave za ►M1  blagovne znamke EU ◄ .



NASLOV III

POSTOPEK PRIDOBITVE ►M1  BLAGOVNE ZNAMKE EU ◄



ODDELEK 1

Vložitev prijav in zahteve, ki jim morajo ustrezati prijave

▼M1

Člen 25

Vložitev prijav

1.  Prijava blagovne znamke EU se vloži na Uradu.

2.  Urad prijavitelju nemudoma izda potrdilo o prejemu, ki vsebuje vsaj številko spisa, prikaz, opis ali drugačno identifikacijo znamke, naravo in številko dokumentov ter datum njihovega prejema. To potrdilo o prejemu se lahko izda v elektronski obliki.

▼B

Člen 26

Zahteve, ki jim morajo ustrezati prijave

1.  Prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ vsebuje:

(a) zahtevo za registracijo ►M1  blagovne znamke EU ◄ ;

(b) podatke o identiteti prijavitelja;

(c) seznam blaga ali storitev, za katere je zahtevana registracija;

(d) prikaz blagovne znamke.

▼M1

2.  Ob prijavi blagovne znamke EU se plača pristojbina za prijavo za en razred blaga ali storitev in, kjer je to ustrezno, ena ali več pristojbin za vsak naslednji razred blaga in storitev, po potrebi pa tudi pristojbina za poizvedbo.

▼B

3.  Prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ mora ustrezati zahtevam, določenim v izvedbeni uredbi iz člena 162(1) (v nadaljnjem besedilu „izvedbena uredba“).

▼M1

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati prijava. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼M1

Člen 27

Datum vložitve

Datum vložitve prijave blagovne znamke EU je datum, ko prijavitelj na Uradu predloži dokumente, ki vsebujejo informacije iz člena 26(1), pod pogojem, da se v enem mesecu po predložitvi navedenih dokumentov plača pristojbina za prijavo.

Člen 28

Določitev in razvrstitev blaga in storitev

1.  Blago in storitve, v zvezi s katerimi je podana prijava za registracijo blagovne znamke, se razvrstijo po sistemu klasifikacije iz Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957 (v nadaljnjem besedilu: Nicejska klasifikacija).

2.  Prijavitelj dovolj jasno in natančno opredeli blago in storitve, v zvezi s katerimi se zahteva varstvo blagovne znamke, da lahko pristojni organi in gospodarski subjekti že na tej podlagi določijo obseg zahtevanega varstva.

3.  Za namene odstavka 2 se lahko uporabijo splošne označbe, vključene v naslove razredov Nicejske klasifikacije, ali drugi splošni izrazi, če so skladni s predpisanimi standardi jasnosti in natančnosti, določenimi v tem členu.

4.  Urad zavrne prijavo, kar zadeva nejasne ali nenatančne označbe ali izraze, če prijavitelj v roku, ki ga v ta namen določi Urad, ne predlaga sprejemljivega besedila.

5.  Če se uporabijo splošni izrazi, vključno s splošnimi označbami iz naslovov razredov Nicejske klasifikacije, se razlagajo, kot da vključujejo vse blago ali storitve, ki so jasno zajete z dobesednim pomenom označbe ali izraza. Uporaba takšnih izrazov ali označb se ne razlaga, kot da vključujejo zahtevo za blago ali storitve, ki jih ni mogoče tako razumeti.

6.  Če prijavitelj zahteva registracijo za več kot en razred, razvrsti blago in storitve po razredih Nicejske klasifikacije, tako da je pred vsako skupino navedena številka razreda, v katerega ta skupina blaga ali storitev sodi, ter jih navede v vrstnem redu razredov.

7.  Za blago in storitve, ki so razvrščeni v isti razred po Nicejski klasifikaciji, ne velja domneva, da so si podobni. Za blago in storitve, ki so razvrščeni v različne razrede po Nicejski klasifikaciji, ne velja domneva, da si niso podobni.

8.  Imetniki blagovnih znamk EU, za katere je bila prijava vložena pred 22. junijem 2012 in so registrirane za celoten naslov razreda Nicejske klasifikacije, lahko izjavijo, da je bil njihov namen na dan vložitve zahtevati varstvo za blago ali storitve poleg blaga in storitev, zajetih v dobesednem pomenu naslova zadevnega razreda, pod pogojem, da so tako označeno blago ali storitve vključeni v abecedni seznam tega razreda Nicejske klasifikacije, ki velja na dan vložitve.

Izjava se vloži na Uradu do 24. septembra 2016, v njej pa se jasno, natančno in podrobno navedejo blago in storitve, razen tistih, ki so jasno zajeti v dobesednem pomenu označb iz naslova razreda, prvotno zajetih v namenu imetnika. Urad sprejme ustrezne ukrepe za spremembo registra. Možnost podati izjavo v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka ne posega v uporabo člena 15, člena 42(2), člena 51(1)(a) in člena 57(2).

Za blagovne znamke EU, za katere v roku iz drugega pododstavka ni predložena nobena izjava, velja, da po izteku tega roka zajemajo le blago ali storitve, ki so jasno zajete v dobesednem pomenu označb, vključenih v naslov zadevnega razreda.

9.  Če se register spremeni, izključne pravice, podeljene z blagovno znamko EU, na podlagi člena 9 tretji osebi ne preprečujejo, da še naprej uporablja blagovno znamko v zvezi z blagom ali storitvami, če in kolikor:

(a) se je blagovna znamka za to blago ali storitve začela uporabljati pred spremembo registra in

(b) z uporabo blagovne znamke v zvezi s tem blagom ali storitvami niso bile kršene pravice imetnika na podlagi dobesednega pomena blaga in storitev, ki so bili v tistem času vpisani v registru.

Poleg tega sprememba seznama blaga ali storitev, vpisanih v registru, imetniku blagovne znamke EU ne daje pravice, da nasprotuje ali zahteva ugotovitev ničnosti poznejše blagovne znamke, če in kolikor:

(a) se je poznejša blagovna znamka bodisi že uporabljala ali je bila prijava za registracijo blagovne znamke za blago ali storitve vložena pred spremembo registra in

(b) z uporabo blagovne znamke v zvezi s tem blagom ali storitvami niso bile kršene ali se ne bi kršile pravice imetnika na podlagi dobesednega pomena blaga in storitev, ki so bili v tistem času vpisani v registru.

▼B



ODDELEK 2

Prednostna pravica

Člen 29

Prednostna pravica

1.  Oseba, ki je pravilno vložila prijavo blagovne znamke v ali za katero koli državo članico Pariške konvencije ali Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ali njegovi pravni nasledniki imajo ob vložitvi prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ za isto blagovno znamko glede blaga ali storitev, ki so enake ali zajete v tistih, za katere je vložena prijava, prednostno pravico v obdobju šestih mesecev od dneva vložitve prve prijave.

2.  Vsaka vložitev, enakovredna redni nacionalni vložitvi v skladu z nacionalno zakonodajo države, v kateri je bila opravljena, ali vložitev po bilateralnih ali multilateralnih sporazumih, vzpostavi prednostno pravico.

3.  Redna nacionalna vložitev pomeni vsako vložitev, ki zadostuje za določitev dneva, na katerega je bila prijava vložena, ne glede na to, kako je bila rešena.

4.  Poznejša prijava blagovne znamke, ki je bila predmet prejšnje prve prijave za isto blago ali storitve in ki se vloži v ali v zvezi z isto državo, se šteje kot prva prijava za določanje prednosti, ob pogoju, da se na dan vložitve naslednje prijave prejšnja prijava umakne, opusti ali zavrne, ne da bi jo odprli za javnost in ne da bi ostale kake pravice, in ki ni bila osnova za zahtevo za priznanje prednostne pravice. Prejšnja prijava po tem ne sme biti več osnova za zahtevo za priznanje prednostne pravice.

5.  Če je bila prijava prvič vložena v državi, ki ni članica Pariške konvencije ali Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, se odstavki 1 do 4 uporabljajo le, kolikor ta država v skladu z objavljenimi ugotovitvami na podlagi prve vložitve zahteve pri Uradu in v skladu s pogoji, enakimi kot v tej uredbi, prizna prednostno pravico z enakovrednim učinkom.

▼M1

Člen 30

Zahteva za priznanje prednostne pravice

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo dokumentacijo, ki jo je treba predložiti ob zahtevi za priznanje prednostne pravice prejšnje prijave v skladu z odstavkom 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 31

Učinek prednostne pravice

Prednostna pravica učinkuje tako, da se za datum prednosti šteje datum vložitve prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ pri ugotavljanju, katere pravice so prejšnje.

Člen 32

Enakovrednost vloge pri ►M1  Uniji ◄ in vloge pri državi

Vložitev prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ki ima določen datum vložitve, je v vseh državah članicah enakovredna pravilni nacionalni vlogi ob upoštevanju prednosti prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ .



ODDELEK 3

Razstavna prednostna pravica

Člen 33

Razstavna prednostna pravica

1.  Če je prijavitelj ►M1  blagovne znamke EU ◄ razstavil blago ali storitve z blagovno znamko, za katero je vložil prijavo, na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi po Konvenciji o mednarodnih razstavah, podpisani 22. novembra 1928 v Parizu in zadnjič revidirani 30. novembra 1972, lahko, če vloži prijavo v šestih mesecih od prvega dne razstavitve blaga ali storitev pod blagovno znamko, ki jo je prijavil, zahteva prednostno pravico od tega dne v smislu člena 31.

2.  Prijavitelj, ki zahteva prednostno pravico v skladu z odstavkom 1, mora predložiti dokazilo o razstavi blaga ali storitev pod blagovno znamko, ki jo je prijavil, pod pogoji, določenimi v izvedbeni uredbi.

3.  Razstavna prednostna pravica, priznana v državi članici ali tretji državi, ne podaljša obdobja prednostne pravice, določenega v členu 29.

▼M1

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo vrsto in podrobnosti v zvezi z dokazili, ki jih je treba predložiti ob zahtevi za priznanje razstavne prednostne pravice v skladu z odstavkom 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B



ODDELEK 4

Zahteva po prednosti starejše nacionalne blagovne znamke

Člen 34

Zahteva po prednosti starejše nacionalne blagovne znamke

1.  Imetnik prejšnje blagovne znamke, registrirane v državi članici, vključno z blagovno znamko, registrirano v državah Beneluksa ali po mednarodnih sporazumih in z učinkom v državah članicah, ki zahteva za enako blagovno znamko, enako ►M1  blagovni znamki EU ◄ , za blago ali storitve, ki so enake ali del tistih, za katere je bila registrirana prejšnja blagovna znamka, lahko za ►M1  blagovno znamko EU ◄ zahteva prednost glede na prejšnjo blagovno znamko za državo članico, v kateri ali za katero je registrirana.

2.  Edini učinek prednosti po tej uredbi je ta, da če se imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ odpove prejšnji blagovni znamki ali dopusti, da njena registracija poteče, se šteje, da ima še naprej iste pravice, kot bi jih imel, če bi bila prejšnja blagovna znamka še naprej registrirana.

▼M1

3.  Zahteva po prednosti starejše blagovne znamke EU zapade, če je bila prejšnja blagovna znamka, za katero se zahteva prednost starejše blagovne znamke, razglašena za nično ali razveljavljena. Če je prejšnja blagovna znamka razveljavljena, prednost starejše blagovne znamke zapade, če začne razveljavitev učinkovati pred datumom vložitve ali datumom priznanja prednostne pravice blagovne znamke EU.

▼M1

5.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo vrsto dokumentacije, ki jo je treba predložiti ob zahtevi po prednosti starejše nacionalne blagovne znamke ali blagovne znamke, registrirane na podlagi mednarodnih sporazumov z učinkom v državi članici v skladu z odstavkom 1a tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 35

Zahteva prednosti po registraciji ►M1  blagovne znamke EU ◄

1.  Imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ki je imetnik starejše enake blagovne znamke, registrirane v državi članici, vključno z državami Beneluksa, ali starejše enake blagovne znamke z mednarodno registracijo, veljavno v državi članici, za blago ali storitve, enake blagu ali storitvam, za katere je bila registrirana starejša blagovna znamka ali je bila v njih zajeta, lahko zahteva prednost starejše blagovne znamke za državo članico, v kateri ali za katero je bila registrirana.

2.  Uporabi se člen 34(2) in (3).



NASLOV IV

POSTOPEK REGISTRACIJE



ODDELEK 1

Preizkus prijav

Člen 36

Preizkus izpolnjevanja zahtev za prijavo

1.  Urad preveri:

(a) ali prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ ustreza zahtevam o datumu vložitve prijave v skladu s členom 27;

(b) ali prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ ustreza zahtevam, določenim v tej uredbi, in zahtevam, določenim v izvedbeni uredbi;

(c) če je to ustrezno, ali so bile pristojbine glede na tip blaga plačane v določenem roku.

2.  Če prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ ne ustreza zahtevam iz odstavka 1, Urad od prijavitelja zahteva, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti ali plača pristojbine.

3.  Če se v tem roku pomanjkljivosti ne odpravijo ali pristojbine ne plačajo v skladu z odstavkom 1(a), se prijava ne obravnava kot prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ . Če prijavitelj ravna po zahtevi Urada, Urad kot datum vložitve prijave šteje datum, ko so odpravljene pomanjkljivosti ali je poravnana pristojbina.

4.  Če se pomanjkljivosti po odstavku 1(b) ne odpravijo v določenem roku, Urad prijavo zavrže.

5.  Če se pristojbina po odstavku 1(c) ne plača v določenem roku, se prijava šteje za umaknjeno, razen če je jasno, katere tipe blaga ali storitev naj bi plačani znesek pokrival.

6.  Če niso izpolnjene zahteve v zvezi z zahtevo po priznanju prednostne pravice, ima to za posledico izgubo prednostne pravice.

7.  Če niso izpolnjene zahteve v zvezi z zahtevo po prednosti prejšnje nacionalne blagovne znamke, ima to za posledico izgubo te pravice za prijavo.

Člen 37

Preverjanje absolutnih razlogov za zavrnitev

1.  Če blagovna znamka po členu 7 ne more biti registrirana za del ali celotno blago ali storitve, ki jih zajema prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ , se prijava za to blago ali storitve zavrne.

▼M1 —————

▼B

3.  Prijava se ne zavrne, dokler prijavitelj ni dobil možnosti za umik ali spremembo prijave ali predložitev svojih pripomb.



ODDELEK 2

Poizvedba

▼M1

Člen 38

Poročilo o poizvedbi

1.  Urad na zahtevo prijavitelja blagovne znamke EU ob vložitvi prijave pripravi poročilo o poizvedbi na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: poročilo o poizvedbi na ravni EU), v katerem navede prejšnje blagovne znamke EU ali prijave za blagovne znamke EU, ki jih je odkril in jih je po členu 8 mogoče navesti kot razlog zoper registracijo blagovne znamke EU, za katero je vložena prijava.

2.  Če prijavitelj ob vložitvi prijave blagovne znamke EU zahteva, da glavni uradi držav članic za industrijsko lastnino pripravijo poročila o poizvedbi, in hkrati v roku za plačilo pristojbine za prijavo plača ustrezno pristojbino za poizvedbo, Urad nemudoma pošlje izvod prijave blagovne znamke EU glavnim uradom za industrijsko lastnino v vsaki državi članici, ki je Urad obvestila o svoji odločitvi, da bo v zvezi s prijavami za blagovne znamke EU opravila poizvedbe v lastnem registru blagovnih znamk.

3.  Vsi glavni uradi držav članic za industrijsko lastnino iz odstavka 2 tega člena pošljejo poročilo o poizvedbi, v katerem bodisi navedejo vse prejšnje nacionalne blagovne znamke, prijave za nacionalne blagovne znamke ali blagovne znamke, registrirane na podlagi mednarodnih sporazumov z učinkom v zadevni državi članici ali državah članicah, ki so jih odkrili in jih je po členu 8 mogoče navesti kot razlog zoper registracijo blagovne znamke EU, za katero je bila vložena prijava, bodisi navedejo, da s poizvedbo niso odkrili nobenih takšnih pravic.

4.  Urad po posvetovanju z upravnim odborom iz člena 124 (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) določi vsebino in podrobno ureditev za poročila.

5.  Urad vsakemu centralnemu uradu za industrijsko lastnino plača določen znesek za vsako poročilo o poizvedbi, ki ga zadevni urad pripravi v skladu z odstavkom 3. Znesek, ki je za vse urade enak, določi proračunski odbor s sklepom, ki ga sprejme s tričetrtinsko večino predstavnikov držav članic.

6.  Urad pošlje prijavitelju za blagovno znamko EU zahtevano poročilo o poizvedbi na ravni EU in vsa zahtevana poročila o nacionalnih poizvedbah, ki jih je prejel.

7.  Ob objavi prijave blagovne znamke EU Urad obvesti imetnike vseh prejšnjih blagovnih znamk EU ali vlagatelje vseh prejšnjih prijav za blagovne znamke EU, navedenih v poročilu o poizvedbi na ravni EU v zvezi z objavo prijav blagovne znamke EU. To stori ne glede na to, ali je prijavitelj zahteval poročilo o poizvedbi na ravni EU, razen če je imetnik prejšnje registracije ali prijave zahteval, da se mu uradno obvestilo ne pošlje.

▼B



ODDELEK 3

Objava prijave

Člen 39

Objava prijave

▼M1

1.  Če so pri prijavi blagovne znamke EU izpolnjeni obvezni pogoji, se prijava objavi za namene člena 41, če ni bila zavrnjena v skladu s členom 37.

▼B

2.  Če se prijava po objavi zavrne po členu 37, se odločitev o zavrnitvi objavi, ko postane dokončna.

▼M1

5.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati objava prijave. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B



ODDELEK 4

Pripombe tretjih oseb in ugovor

▼M1

Člen 40

Pripombe tretjih oseb

1.  Katera koli fizična ali pravna oseba in katera koli skupina ali organ, ki zastopa izdelovalce, proizvajalce, izvajalce storitev, trgovce ali potrošnike, lahko Uradu sporoči pisne pripombe, v katerih navede razloge, zaradi katerih se blagovna znamka v skladu s členoma 5 in 7 po uradni dolžnosti ne bi smela registrirati.

Osebe in skupine ali organi iz prvega pododstavka niso stranke v postopku pred Uradom.

2.  Pripombe tretjih oseb se predložijo pred iztekom roka za ugovor ali, če je bil ugovor zoper blagovno znamko že vložen, pred sprejetjem dokončne odločbe o ugovoru.

3.  Predložitev iz odstavka 1 ne posega v pravico Urada, da kadar koli pred registracijo na lastno pobudo ponovno preizkusi absolutne razloge za zavrnitev, če je to ustrezno.

4.  Pripombe iz odstavka 1 se sporočijo prijavitelju, ki lahko nanje odgovori.

▼B

Člen 41

Ugovor

1.  V treh mesecih od datuma objave prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ lahko vložijo pisni ugovor zoper registracijo blagovne znamke, ki temelji na tem, da blagovna znamka ne more biti registrirana po členu 8:

(a) imetniki prejšnje blagovne znamke iz člena 8(2), pa tudi imetniki licenc, ki jih pooblastijo imetniki teh znamk, v zvezi s členom 8(1) in (5);

(b) imetniki znamk iz člena 8(3);

(c) imetniki prejšnjih blagovnih znamk ali znakov iz člena 8(4) in osebe, ki imajo po zadevni nacionalni zakonodaji pooblastilo za izvrševanje teh pravic;

▼M1

(d) osebe, ki imajo po zadevni zakonodaji Unije ali nacionalnem pravu pooblastilo za izvrševanje pravic iz člena 8(4a).

▼B

2.  Ugovor zoper registracijo te blagovne znamke se lahko vloži, v skladu s pogoji iz odstavka 1, tudi v primeru objave spremenjene prijave v skladu z drugim stavkom člena 43(2).

▼M1

3.  Ugovor se pripravi v pisni obliki in vsebuje razloge, na katerih temelji. Zanj velja, da je ustrezno vložen, šele po plačilu pristojbine za ugovor.

▼M1

4.  V roku, ki ga določi Urad, lahko vložnik ugovora v podporo svoji zadevi predloži dejstva, dokaze in navedbe.

▼B

Člen 42

Preizkus ugovora

1.  Pri preizkusu ugovora Urad pozove stranke, kolikokrat je to potrebno, da vložijo pripombe v roku, ki ga postavi Urad, o navedbah drugih strank ali o svojih navedbah.

▼M1

2.  Če tako zahteva prijavitelj, imetnik prejšnje blagovne znamke EU, ki je vložil ugovor, priskrbi dokaz o tem, da se je v obdobju petih let pred datumom vložitve ali datumom prijave za prednostno pravico blagovne znamke EU prejšnja blagovna znamka EU resno in dejansko uporabljala v Uniji za blago ali storitve, za katere je registrirana in ki jih imetnik navaja kot razlog za ugovor, ali pa da obstajajo upravičeni razlogi za neuporabo, pod pogojem, da je bila prejšnja blagovna znamka EU na ta dan registrirana najmanj pet let. Če ni ustreznih dokazov, se ugovor zavrne. Če se je prejšnja blagovna znamka EU uporabljala le za del blaga ali storitev, za katere je registrirana, za namene preizkusa ugovora velja, da je registrirana le za ta del blaga ali storitev.

▼B

3.  Odstavek 2 se uporabi za prejšnje nacionalne blagovne znamke iz člena 8(2)(a), pri čemer se uporaba v državi članici, v kateri je prejšnja nacionalna blagovna znamka varovana, zamenja z uporabo v  ►M1  Uniji ◄ .

4.  Urad lahko, če se mu to zdi ustrezno, pozove stranke k poravnavi.

5.  Če preizkus ugovora pokaže, da blagovna znamka ne more biti registrirana za del ali za vse blago ali storitve, za katero je bila vložena prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ , se prijava zavrne za tisto blago ali storitve. V nasprotnem primeru se ugovor zavrne.

6.  Odločitev o zavrnitvi prijave se objavi, ko postane dokončna.

▼M1

Člen 42a

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo podrobnosti postopka za vložitev in preizkus ugovora iz členov 41 in 42.

▼B



ODDELEK 5

Umik, zožitev, sprememba in delitev prijave

Člen 43

Umik, zožitev in sprememba prijave

1.  Prijavitelj lahko kadar koli umakne prijavo za ►M1  blagovno znamko EU ◄ ali zoži seznam blaga ali storitev, ki jih ta vsebuje. Če je bila prijava že objavljena, se objavi tudi umik ali zožitev.

2.  Sicer se prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ lahko spreminja na zahtevo prijavitelja le, če gre za popravek imena in naslova prijavitelja, napake v besedilu ali pri kopiranju ali očitne napake, pod pogojem, da tak popravek bistveno ne spremeni blagovne znamke ali razširi seznama blaga ali storitev. Če spremembe vplivajo na prikaz blagovne znamke ali seznam blaga ali storitev, do njih pa pride po objavi prijave, se prijava blagovne znamke objavi s spremembami.

▼M1

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo podrobnosti postopka za spremembo prijave.

▼B

Člen 44

Delitev prijave

1.  Prijavitelj sme prijavo razdeliti, tako da izjavi, da bodo nekatere vrste blaga ali storitev, vključene v osnovno prijavo, predmet ene ali več prijav, ki so nastale iz delitve. Blago ali storitve v prijavi, ki nastane iz delitve, se ne smejo prekrivati z blagom ali storitvami, ki ostanejo v osnovni prijavi, ali tistimi, ki so vključene v prijave, nastale iz delitve.

2.  Izjava o delitvi ni sprejemljiva:

(a) če je bil zoper osnovno prijavo vložen ugovor in prijava, ki nastane iz delitve, povzroči delitev med vrstami blaga ali storitev, ki so predmet ugovora, dokler odločba oddelka za ugovore ni dokončna ali pa se postopek ugovora drugače dokončno zaključi;

(b) v obdobjih, določenih v izvedbeni uredbi.

3.  Izjava o delitvi mora biti skladna z določbami izvedbene uredbe.

4.  Za izjavo o delitvi je treba plačati pristojbino. Dokler se pristojbina ne plača, se izjava ne šteje za vloženo.

5.  Delitev začne veljati na dan, ko je vpisana v spisu Urada o osnovni prijavi.

6.  Šteje se, da so se vse predložene zahteve in prijave ter vse pristojbine, plačane za osnovno prijavo pred dnem, ko Urad prejme izjavo o delitvi, predložile ali plačale tudi za prijavo ali prijave, ki nastanejo iz delitve. Pristojbine za osnovno prijavo, ki so se ustrezno plačale pred dnem prejema izjave o delitvi, se ne povrnejo.

7.  Prijava, ki nastane iz delitve, ohrani datum vložitve ter vse datume prednostne pravice in datum prednosti osnovne prijave.

▼M1

9.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) podrobnosti, ki jih mora vsebovati izjava o delitvi prijave v skladu z odstavkom 1;

(b) podrobnosti o tem, kako obdelati izjavo o delitvi prijave, pri čemer je treba zagotoviti, da se za prijavo, ki nastane iz delitve, pripravi ločen spis, vključno z novo številko prijave;

(c) podrobnosti, ki jih mora vsebovati objava prijave, ki nastane iz delitve, v skladu z odstavkom 8.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B



ODDELEK 6

Registracija

▼M1

Člen 45

Registracija

1.  Če prijava ustreza zahtevam iz te uredbe in če v roku iz člena 41(1) ni vložen ugovor ali če je bil vloženi ugovor dokončno rešen z umikom, zavrnitvijo ali kako drugače, se blagovna znamka in podrobnosti iz člena 87(2) zabeležijo v registru. Registracija se objavi.

2.  Urad izda potrdilo o registraciji. Potrdilo se lahko izda v elektronski obliki. Proti plačilu pristojbine Urad zagotovi overjene ali neoverjene izvode potrdila, če se ti izvodi izdajo drugače kot v elektronski obliki.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati potrdilo o registraciji iz odstavka 2 tega člena, in njegovo obliko. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B



NASLOV V

TRAJANJE, PODALJŠANJE, SPREMEMBA IN DELITEV ►M1  BLAGOVNIH ZNAMK EU ◄

Člen 46

Trajanje registracije

►M1  Blagovne znamke EU ◄ se registrirajo za obdobje desetih let od datuma vložitve prijave. Registracija se lahko podaljša v skladu s členom 47 za nadaljnja desetletna obdobja.

▼M1

Člen 47

Podaljšanje

1.  Registracija blagovne znamke EU se podaljša na zahtevo imetnika blagovne znamke EU ali katere koli osebe, ki jo imetnik izrecno pooblasti, pod pogojem, da so pristojbine plačane.

2.  Urad obvesti imetnika blagovne znamke EU in vse osebe z registrirano pravico na blagovni znamki EU o poteku trajanja registracije najmanj šest mesecev pred potekom. Če se ti podatki ne preskrbijo, Urad ni odgovoren, hkrati pa to ne vpliva na potek trajanja registracije.

3.  Zahteva za podaljšanje se predloži v šestih mesecih pred iztekom registracije. V tem roku se plača tudi osnovna pristojbina za podaljšanje in, kjer je to ustrezno, ena ali več pristojbin za vsak naslednji razred blaga ali storitev. Če se to ne zgodi, se zahteva lahko vloži in pristojbine plačajo v nadaljnjih šestih mesecih po izteku registracije, vendar je treba v tem podaljšanem roku plačati dodatno pristojbino za pozno plačilo pristojbine za podaljšanje ali pozno predložitev zahteve za podaljšanje.

4.  Zahteva za podaljšanje vsebuje:

(a) ime osebe, ki zahteva podaljšanje;

(b) registracijsko številko blagovne znamke EU, za katero se zahteva podaljšanje;

(c) če se podaljšanje zahteva le za del registriranega blaga in storitev, navedbo tistih razredov ali tistega blaga in storitev, za katere se zahteva podaljšanje, ali tistih razredov ali tistega blaga in storitev, za katere se podaljšanje ne zahteva, navedenih v skupinah po razredih Nicejske klasifikacije, pri čemer je pred vsako skupino navedena številka razreda te klasifikacije, v katerega spada ta skupina blaga ali storitev, razvrstitev pa poteka v vrstnem redu razredov te klasifikacije.

Zahteva za podaljšanje velja za vloženo, če je opravljeno plačilo iz odstavka 3 in so pri tem navedene vse potrebne informacije, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti namen plačila.

5.  Če se vloži prijava ali plača pristojbina le za nekatere vrste blaga ali storitev, za katere je registrirana blagovna znamka EU, se registracija podaljša le za to blago ali storitve. Če plačane pristojbine ne zadoščajo za kritje vseh razredov blaga in storitev, za katere se zahteva podaljšanje, se registracija podaljša, če je jasno, kateri razred ali razredi naj bi se pokrili. Če ni drugih meril, Urad upošteva razrede po vrstnem redu klasifikacije.

6.  Podaljšanje začne veljati od datuma, ki sledi dnevu, na katerega se izteče obstoječa registracija. Podaljšanje se registrira.

7.  Če je zahteva za podaljšanje vložena v rokih iz odstavka 3, drugi pogoji za podaljšanje iz tega člena pa niso izpolnjeni, Urad obvesti prijavitelja o ugotovljenih pomanjkljivostih.

8.  Če zahteva za podaljšanje ni vložena ali je vložena po izteku roka iz odstavka 3 ali če pristojbine niso plačane ali so plačane šele po izteku zadevnega roka ali če v tem roku niso odpravljene pomanjkljivosti iz odstavka 7, Urad odloči, da je registracija potekla in o tem uradno obvesti imetnika blagovne znamke EU. Ko odločitev postane dokončna, Urad znamko izbriše iz registra. Izbris začne učinkovati dan po izteku obstoječe registracije. Če so pristojbine za podaljšanje plačane, registracija pa se ne podaljša, se te pristojbine povrnejo.

9.  Enotna zahteva za podaljšanje se lahko predloži za dva ali več znamk proti plačilu zahtevanih pristojbin za vsako znamko, če so v vseh primerih imetniki ali zastopniki isti.

▼B

Člen 48

Sprememba

1.   ►M1  Blagovna znamka EU ◄ se v registru ne spreminja v obdobju trajanja registracije ali njenega podaljšanja.

2.  Ne glede na to pa se lahko, če ►M1  blagovna znamka EU ◄ vsebuje ime in naslov imetnika, vsako spremembo, ki bistveno ne prizadene identitete blagovne znamke, kot je prvotno registrirana, registrira na zahtevo imetnika.

▼M1

3.  Zahteva za spremembo vsebuje element znamke, ki naj bi se spremenil, in ta element v spremenjeni različici.

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati zahteva za spremembo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼M1

4.  Dokler zahtevana pristojbina ni plačana, velja, da zahteva ni bila vložena. Če pristojbina ni plačana ali ni plačana v celoti, Urad o tem ustrezno obvesti vložnika zahteve. Za vpis spremembe istega elementa pri dveh ali več registracijah istega imetnika se lahko vloži le ena zahteva. Zahtevana pristojbina se plača za vsako registracijo, ki naj bi se spremenila. Če zahteve, ki urejajo spremembo registracije, niso izpolnjene, Urad o pomanjkljivostih obvesti vložnika zahteve. Če pomanjkljivosti niso odpravljene v roku, ki ga določi Urad, ta zahtevo zavrne.

5.  Objava registracije spremembe vsebuje prikaz blagovne znamke EU, kakor je bila spremenjena. Tretje osebe, na pravice katerih bi sprememba lahko vplivala, lahko registracijo spremembe izpodbijajo v treh mesecih po objavi.

Člen 48a

Sprememba imena ali naslova

1.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati zahteva za spremembo imena ali naslova v skladu s prvim pododstavkom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 49

Delitev registracije

1.  Imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ sme registracijo razdeliti z izjavo, da bodo nekatere vrste blaga ali storitev, vključene v osnovno registracijo, predmet ene ali več registracij, ki so nastale iz delitve. Blago ali storitve v registraciji, ki nastane iz delitve, se ne smejo prekrivati z blagom ali storitvami, ki ostanejo v osnovni registraciji, ali s tistimi, ki so vključene v druge registracije, nastale iz delitve.

2.  Izjava o delitvi se ne sprejme:

(a) če je bila zoper osnovno registracijo vložena zahteva za razveljavitev pravic ali zahteva za ugotovitev ničnosti in izjava o delitvi povzroči delitev med vrstami blaga ali storitev, ki so predmet zahteve za razveljavitev pravic ali zahteve za ugotovitev ničnosti, dokler odločba oddelka za izbris ni dokončna ali pa se postopek dokončno zaključi drugače;

(b) če je bila v sporu pred sodiščem za ►M1  blagovne znamke EU ◄ vložena nasprotna tožba za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti in izjava o delitvi povzroči delitev med vrstami blaga ali storitev, ki so predmet nasprotne tožbe, dokler se na podlagi člena 100(6) sodba sodišča za ►M1  blagovne znamke EU ◄ ne vpiše v register.

3.  Izjava o delitvi mora biti skladna z določbami izvedbene uredbe.

4.  Za izjavo o delitvi je treba plačati pristojbino. Dokler se pristojbina ne plača, izjava ne šteje za vloženo.

5.  Delitev začne veljati na dan vpisa v register.

6.  Šteje se, da so se vse predložene zahteve in prijave ter vse pristojbine, plačane za osnovno registracijo pred dnem, ko Urad prejme izjavo o delitvi, predložile ali plačale tudi za registracijo ali registracije, ki so nastale po delitvi. Pristojbine za osnovno registracijo, ki so se ustrezno plačale pred dnem prejema izjave o delitvi, se ne povrnejo.

7.  Registracija, ki nastane po delitvi, ohrani datum vložitve ter vse datume prednostne pravice in datum prednosti starejše osnovne registracije.

▼M1

8.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) podrobnosti, ki jih mora vsebovati izjava o delitvi registracije v skladu z odstavkom 1;

(b) podrobnosti o tem, kako obdelati izjavo o delitvi registracije, pri čemer je treba zagotoviti, da se za registracijo, ki izhaja iz delitve, pripravi ločen spis, pa tudi nova registracijska številka.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B



NASLOV VI

ODPOVED, RAZVELJAVITEV IN NIČNOST



ODDELEK 1

Odpoved

Člen 50

Odpoved

1.   ►M1  Blagovni znamki EU ◄ se lahko imetnik odpove za vse ali le nekatere vrste blaga ali storitev, za katere je registrirana.

2.  Odpoved Uradu pisno prijavi imetnik blagovne znamke. Učinkovati začne, ko se vpiše v register.

3.  Odpoved se vpiše le s privoljenjem imetnika pravice, vpisanega v register. Če je licenca registrirana, se odpoved v register vpiše le, če imetnik blagovne znamke dokaže, da je pridobitelja licence obvestil o svoji nameri o odpovedi; ta vpis se opravi ob izteku obdobja, ki ga predpiše izvedbena uredba.

▼M1

5.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati izjava o odpovedi v skladu z odstavkom 2 tega člena, in vrsto dokumentacije, potrebne za pridobitev soglasja tretje osebe v skladu z odstavkom 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B



ODDELEK 2

Razlogi za razveljavitev

Člen 51

Razlogi za razveljavitev

1.  Pravice imetnika ►M1  blagovne znamke EU ◄ se razveljavijo na podlagi zahteve pri Uradu ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic:

(a) če se v neprekinjenem obdobju petih let blagovna znamka ni uporabljala v prvotni namen v  ►M1  Uniji ◄ za označevanje blaga ali storitev, za katere je registrirana, in za neuporabo ne obstajajo upravičeni razlogi; vendar pa nihče ne more zahtevati, naj se imetnikove pravice na blagovni znamki razveljavijo, če je imetnik v obdobju med iztekom petletnega obdobja in vložitvijo zahteve ali nasprotne tožbe začel ali ponovno začel resno in dejansko uporabljati blagovno znamko; začetek ponovne uporabe v obdobju treh mesecev pred vložitvijo zahteve ali nasprotne tožbe, ki se je začelo najkasneje ob izteku neprekinjenega obdobja petih let neuporabe, pa se ne upošteva, če do priprav na uporabo ali ponovno uporabo pride šele potem, ko imetnik spozna, da lahko kdo vloži zahtevo za razveljavitev ali nasprotno tožbo;

(b) če je blagovna znamka zaradi dejanj ali opustitev imetnika v gospodarskem prometu postala obča oznaka za proizvod ali storitve, za katere je registrirana;

(c) če zaradi uporabe blagovne znamke s strani imetnika ali z njegovim soglasjem za blago ali storitve, za katere je registrirana, obstaja verjetnost zmede v javnosti, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora tega blaga ali storitev.

2.  Če razlogi za razveljavitev pravic obstajajo le za nekatere vrste blaga ali storitev, za katere je registrirana ►M1  blagovna znamka EU ◄ , se pravice imetnika razveljavijo le za te vrste blaga in storitev.



ODDELEK 3

Razlogi za ničnost

Člen 52

Absolutni razlogi za ničnost

1.   ►M1  Blagovna znamka EU ◄ se razglasi za nično na podlagi zahteve, vložene pri Uradu ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic,

(a) če je bila ►M1  blagovna znamka EU ◄ registrirana v nasprotju z določbami člena 7;

(b) če prijavitelj ni ravnal v dobri veri ob vložitvi prijave blagovne znamke.

2.  Če je bila ►M1  blagovna znamka EU ◄ registrirana ob kršitvi določb člena 7(1)(b), (c) ali (d), se kljub temu ne more razglasiti za nično, če je zaradi uporabe po registraciji pridobila razlikovalen značaj za blago ali storitve, za katere je registrirana.

3.  Če razlog za ničnost zadeva le nekatero blago ali storitve, za katere je registrirana ►M1  blagovna znamka EU ◄ , se blagovna znamka razglasi za nično le za to blago ali storitve.

Člen 53

Relativni razlogi za ničnost

1.   ►M1  Blagovna znamka EU ◄ se razglasi za nično na podlagi zahteve, vložene pri Uradu, ali nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic:

(a) če obstaja prejšnja blagovna znamka iz člena 8(2) in so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 ali odstavka 5 omenjenega člena;

(b) če obstaja blagovna znamka iz člena 8(3) in so izpolnjeni pogoji iz omenjenega odstavka;

(c) če obstaja prejšnja pravica iz člena 8(4) in so izpolnjeni pogoji iz omenjenega odstavka;

▼M1

(d) če obstaja prejšnja označba porekla oziroma prejšnja geografska označba iz člena 8(4a) in so izpolnjeni pogoji iz navedenega odstavka.

Vsi pogoji iz prvega pododstavka morajo biti izpolnjeni na datum vložitve ali datum prednostne pravice blagovne znamke EU.

▼B

2.   ►M1  Blagovna znamka EU ◄ se razglasi za nično tudi na podlagi zahteve Uradu ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic, če se uporaba takšne blagovne znamke lahko prepove na podlagi druge prejšnje pravice v skladu z zakonodajo ►M1  Unije ◄ ali nacionalnim pravom, ki ureja varstvo in še zlasti:

(a) pravice do imena;

(b) pravice do osebne podobe;

(c) avtorske pravice;

(d) pravice industrijske lastnine.

3.   ►M1  Blagovne znamke EU ◄ se ne sme razglasiti za nično, če imetnik pravice iz odstavka 1 in 2 izrecno soglaša z registracijo ►M1  blagovne znamke EU ◄ pred vložitvijo zahteve za ugotovitev ničnosti ali nasprotne tožbe.

4.  Če je imetnik ene pravic iz odstavka 1 ali 2 vložil zahtevo za ugotovitev ničnosti ►M1  blagovne znamke EU ◄ ali vložil nasprotno tožbo v postopku zaradi kršitve pravic, ne more vložiti nove zahteve za ugotovitev ničnosti ali vložiti nasprotne tožbe na podlagi druge pravice, na katero bi se lahko skliceval v podporo svoji prvi zahtevi ali nasprotni tožbi.

5.  Uporabi se člen 52(3).

Člen 54

Zožitev zaradi pristanka

▼M1

1.  Če je imetnik blagovne znamke EU za obdobje petih zaporednih let privolil v uporabo poznejše blagovne znamke EU v Uniji in se ob tem zavedal takšne uporabe, ni več upravičen, da na podlagi prejšnje blagovne znamke zahteva ugotovitev ničnosti poznejše blagovne znamke za blago ali storitve, za katere se uporablja poznejša blagovna znamka, razen če je bila prijava za registracijo poznejše blagovne znamke EU vložena v slabi veri.

2.  Če je imetnik prejšnje nacionalne blagovne znamke iz člena 8(2) ali drugega prejšnjega znaka iz člena 8(4) za obdobje petih zaporednih let privolil v uporabo poznejše blagovne znamke EU v državi članici, v kateri je prejšnja blagovna znamka ali drug znak zaščiten, in se ob tem zavedal takšne uporabe, ni več upravičen, da na podlagi prejšnje blagovne znamke ali prejšnjega znaka zahteva ugotovitev ničnosti poznejše blagovne znamke za blago ali storitve, za katere se uporablja poznejša blagovna znamka, razen če je bila prijava za registracijo poznejše blagovne znamke EU vložena v slabi veri.

▼B

3.  V primerih iz odstavkov 1 in 2 imetnik poznejše ►M1  blagovne znamke EU ◄ ni upravičen, da ugovarja uporabi prejšnje pravice, čeprav se ta pravica ne more več uveljavljati nasproti poznejši ►M1  blagovni znamki EU ◄ .



ODDELEK 4

Posledice razveljavitve in ničnosti

Člen 55

Posledice razveljavitve in ničnosti

1.  Šteje se, da od dne vložitve zahteve za razveljavitev ali nasprotne tožbe ►M1  blagovna znamka EU ◄ ni imela učinkov, določenih s to uredbo. Zgodnejši datum, na katerega je prišlo do enega izmed razlogov za razveljavitev, se lahko določi na zahtevo ene od strank.

2.  Šteje se, da ►M1  blagovna znamka EU ◄ od začetka ni imela učinkov, opredeljenih v tej uredbi, če se blagovna znamka razglasi za nično.

3.  V skladu z nacionalnimi določbami v zvezi bodisi z zahtevami po povračilu za škodo zaradi malomarnosti ali slabe vere imetnika blagovne znamke bodisi z neupravičeno obogatitvijo, retroaktivni učinek razveljavitve ali ničnosti blagovne znamke ne vpliva na:

(a) katero koli odločbo o kršitvi pravic, ki je dokončna in je bila izvršena pred razveljavitvijo ali ugotovitvijo ničnosti;

(b) katero koli pogodbo, sklenjeno pred razveljavitvijo ali ugotovitvijo ničnosti, če je bila izvršena pred to odločbo; vendar pa se lahko zahteva na podlagi pravičnosti povračilo zneskov, plačanih po ustrezni pogodbi, v obsegu, ki ga upravičujejo okoliščine.



ODDELEK 5

Postopki urada v zvezi z razveljavitvijo ali ničnostjo

Člen 56

Zahteva za razveljavitev ali zahteva za ugotovitev ničnosti

1.  Zahteva za razveljavitev pravic imetnika ►M1  blagovne znamke EU ◄ ali za ugotovitev, da je blagovna znamka nična, se lahko vloži pri Uradu v naslednjih primerih:

(a) če se uporabita člena 51 in 52, katera koli fizična ali pravna oseba in katera koli skupina ali telo, ustanovljeno za predstavljanje interesov proizvajalcev, izdelovalcev, izvajalcev storitev, trgovcev ali porabnikov, ki je po pravu, ki velja zanj, sposoben biti stranka v postopku;

(b) če se uporabi člen 53(1), osebe iz člena 41(1);

(c) če se uporabi člen 53(2), imetniki prejšnjih pravic po isti določbi ali osebe, ki so ►M1  v skladu z zakonodajo Unije ali pravom zadevne države članice ◄ upravičeni do izvrševanja zadevnih pravic.

2.  Prijava se vloži v obliki pisne obrazložene izjave. Dokler se ne plača pristojbina, se prijava ne šteje za vloženo.

▼M1

3.  Zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ni dopustna, če je Urad ali sodišče za blagovne znamke EU iz člena 95 že vsebinsko odločilo o zahtevi, ki se nanaša na isti predmet in pravno podlago ter vključuje iste stranke, odločba Urada ali navedenega sodišča o tej zahtevi pa je postala pravnomočna.

▼B

Člen 57

Preizkus zahteve

1.  Med preizkusom zahteve za razveljavitev pravic ali ugotovitev ničnosti Urad povabi stranko tolikokrat, kot je potrebno, da podajo svoje pripombe v roku, ki ga določi Urad, o navedbah drugih strank ali o svojih navedbah.

▼M1

2.  Če imetnik blagovne znamke EU to zahteva, imetnik prejšnje blagovne znamke EU, ki je stranka v postopku za ugotavljanje ničnosti, priskrbi dokaz, da je v obdobju petih let pred datumom vložitve zahteve za ugotovitev ničnosti prejšnjo blagovno znamko EU resno in dejansko uporabljal v Uniji za blago ali storitve, za katere je registrirana in ki jih imetnik te prejšnje blagovne znamke navaja kot razlog za svojo zahtevo, ali da obstajajo upravičeni razlogi za neuporabo, če je bila na ta datum prejšnja blagovna znamka EU registrirana najmanj pet let. Če je bila na datum vložitve prijave blagovne znamke EU ali na datum prijave za prednostno pravico blagovne znamke EU prejšnja blagovna znamka EU registrirana najmanj pet let, imetnik prejšnje blagovne znamke EU priskrbi dokaz, da so bili pogoji iz člena 42(2) na ta datum izpolnjeni. Če takega dokaza ni, se zahteva za ugotovitev ničnosti zavrne. Če je bila prejšnja blagovna znamka EU uporabljena samo za del blaga ali storitev, za katere je registrirana, za namene preizkusa zahteve za ugotovitev ničnosti velja, da je bila registrirana le za ta del blaga ali storitev.

▼B

3.  Odstavek 2 se uporablja za prejšnjo nacionalno blagovno znamko po členu 8(2)(a), pri čemer se uporaba v državi članici, v kateri je prejšnja nacionalna blagovna znamka varovana, zamenja z uporabo v  ►M1  Uniji ◄ .

4.  Urad lahko, če meni, da je to ustrezno, povabi stranke k poravnavi.

5.  Če preizkus zahteve za razveljavitev pravic ali ugotovitev ničnosti pokaže, da se blagovna znamka ne bi smela registrirati za nekatere ali vse blago ali storitve, za katere je registrirana, se pravice imetnika ►M1  blagovne znamke EU ◄ razveljavijo ali razglasijo za nične za to blago ali storitve. V nasprotnem primeru se zahteva za razveljavitev pravic ali ugotovitev ničnosti zavrže.

6.  Odločba urada o zahtevi za razveljavitev pravic ali zahtevi za ugotovitev ničnosti se vpiše v register, ko postane dokončna.

▼M1

Člen 57a

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo podrobnosti o postopkih za razveljavitev in ugotovitev ničnosti blagovne znamke EU iz členov 56 in 57 ter o prenosu blagovne znamke EU, registrirane v imenu posrednika, iz člena 18.

▼B



NASLOV VII

PRITOŽBA

Člen 58

Odločbe, zoper katere se lahko vloži pritožba

▼M1

1.  Pritožba se lahko vloži zoper odločbo katerega koli organa Urada, pristojnega za odločanje, ki je naveden v točkah (a) do (d) člena 130 ter, kadar je primerno, v točki (f) navedenega člena. Te odločbe začnejo učinkovati šele na dan izteka pritožbenega roka iz člena 60. Vložitev pritožbe zadrži izvršitev.

▼B

2.  Zoper odločbo, ki ne zaključi postopka glede ene od strank, se je mogoče pritožiti le v pritožbi zoper končno odločbo, razen če odločba dopušča ločeno pritožbo.

Člen 59

Osebe s pravico do pritožbe in s pravico biti stranka v pritožbenem postopku

Pravico do pritožbe ima vsaka stranka v postopku, ki jo odločba prizadene. Vsaka druga stranka v postopku ima pravico biti stranka v pritožbenem postopku.

▼M1

Člen 60

Rok in oblika pritožbe

1.  Pritožba se pisno vloži na Uradu v dveh mesecih od dneva vročitve odločbe. Pritožba velja za vloženo šele po plačilu pristojbine za pritožbo. Vloži se v jeziku postopka, v katerem je bila sprejeta odločba, ki je predmet pritožbe. V štirih mesecih od dneva vročitve odločbe se vloži pisna izjava, v kateri so navedeni vzroki za pritožbo.

2.  V postopkih inter partes lahko tožena stranka v svojem odgovoru zahteva odločitev o razveljavitvi ali spremembi izpodbijane odločbe v točki, ki v pritožbi ni izpostavljena. Takšne zahteve postanejo brezpredmetne, če pritožnik prekine postopek.

▼B

Člen 61

Preizkus odločb v primerih ex parte

1.  Če je stranka, ki je vložila pritožbo, edina stranka v postopku in če oddelek, katerega odločba se izpodbija, meni, da je pritožba dopustna in utemeljena, oddelek popravi svojo odločbo.

2.  Če se odločba v roku enega meseca po prejetju izjave z vzroki za pritožbo ne popravi, se pritožba izroči odboru za pritožbe brez odlašanja in brez vsebinskih pripomb.

▼M1 —————

▼B

Člen 63

Preverjanje pritožbe

1.  Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preveri, ali je pritožba utemeljena.

2.  Med preverjanjem pritožbe odbor za pritožbe povabi stranke tolikokrat kolikor je potrebno, da v določenem roku predstavijo svoja stališča o odločitvah odbora ali o vlogah nasprotnih strank.

Člen 64

Odločitev o pritožbi

1.  Po preučitvi utemeljenosti pritožbe odbor za pritožbe odloči o pritožbi. Odbor za pritožbe lahko izvršuje katero koli pooblastilo v pristojnosti oddelka, ki je izdal odločbo zoper katero je bila vložena pritožba, ali pa preda primer temu oddelku v nadaljnjo obravnavo.

2.  Če odbor za pritožbe preda primer v nadaljnjo obravnavo oddelku, ki je izdal odločbo zoper katero je bila vložena pritožba, je ta oddelek vezan na izrek in razloge za odločitev odbora za pritožbe, če so dejstva enaka.

▼M1

3.  Odločbe odbora za pritožbe začnejo učinkovati šele od dneva, ko poteče rok iz člena 65(5), ali – če je bila v tem roku vložena tožba pred Splošnim sodiščem – od dneva zavrnitve te tožbe ali katere koli pritožbe, vložene pri Sodišču zoper odločbo Splošnega sodišča.

▼B

Člen 65

Tožbe pri Sodišču

▼M1

1.  Proti odločbam odborov za pritožbe glede pritožb se lahko vloži tožba pred Splošnim sodiščem.

▼B

2.  Tožba se lahko vloži zaradi kršitve pravil o pristojnosti, kršitve bistvenih določb postopka, kršitve Pogodbe, te uredbe ali katerega koli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil.

▼M1

3.  Splošno sodišče je pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločbe.

▼B

4.  Tožbo lahko vloži vsaka stranka v postopku, prizadeta z odločitvijo odbora za pritožbe.

▼M1

5.  Tožba se na Splošnem sodišču vloži v dveh mesecih od dneva vročitve odločbe odbora za pritožbe.

6.  Urad stori vse potrebno, da upošteva sodbo Splošnega sodišča ali – v primeru pritožbe zoper to sodbo – sodbo Sodišča.

▼M1

Člen 65a

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo:

(a) formalno vsebino obvestila o pritožbi iz člena 60 in postopek za vložitev in preizkus pritožbe;

(b) formalno vsebino in obliko odločb odbora za pritožbe iz člena 64;

(c) povračilo pristojbine za pritožbo iz člena 60.

▼B



NASLOV VIII

▼M1

KOLEKTIVNE ZNAMKE EU

▼B

Člen 66

▼M1

Kolektivne znamke EU

▼B

1.   ►M1  Kolektivna znamka Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kolektivna znamka EU) ◄ je ►M1  blagovna znamka EU ◄ , ki se uporablja za in je sposobna razlikovati blago ali storitve članov združenja, ki je nosilec blagovne znamke, od blaga ali storitev drugih podjetij. Združenja izdelovalcev, proizvajalcev, izvajalcev storitev ali trgovcev, ki imajo po pravu, ki velja zanje, sposobnost, da imajo pravice in obveznosti vseh vrst, pravice do sklepanja pogodb ali izvrševanja drugih pravnih dejanj ter sposobnost, da tožijo in so tožene, pa tudi javnopravne osebe, lahko vložijo prijavo ►M1  kolektivne znamke EU ◄ .

2.  Z odstopanjem od člena 7(1)(c) so znaki in označbe, ki v gospodarskem prometu lahko označujejo geografski izvor blaga ali storitev, lahko ►M1  kolektivne znamke EU ◄ v smislu odstavka 1. Kolektivna blagovna znamka ne daje nosilcu pravice, da tretji osebi prepove uporabo teh znakov ali označb v gospodarskem prometu, če jih ta uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji; še zlasti se taka blagovna znamka ne more uveljavljati nasproti tretji stranki, ki ima pravico do geografskega imena.

3.  Določbe te uredbe se uporabljajo za ►M1  kolektivne znamke EU ◄ , razen če členi 67 do 74 določajo drugače.

Člen 67

Pravilnik o uporabi blagovne znamke

1.  Prijavitelj ►M1  kolektivne znamke EU ◄ mora v določenem roku predložiti pravilnik, ki ureja njeno uporabo.

2.  Pravilnik o uporabi določi osebe, upravičene do uporabe blagovne znamke, pogoje za pridobitev članstva in, če obstajajo, pogoje za uporabo blagovne znamke vključno s sankcijami. Pravilnik o uporabi blagovne znamke iz člena 66(2) morajo vsaki osebi, katere blago ali storitve izvirajo iz zadevnega geografskega območja, omogočiti, da postane član združenja, ki je nosilec blagovne znamke.

▼M1

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati pravilnik iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 68

Zavrnitev prijave

1.  Poleg razlogov za zavrnitev prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ iz členov 36 in 37 se prijava ►M1  kolektivne znamke EU ◄ zavrne, če ne ustreza določbam člena 66 ali 67 ali če pravilnik o uporabi nasprotuje javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom.

2.  Prijava ►M1  kolektivne znamke EU ◄ se zavrne tudi v primeru, če obstaja verjetnost zmede v javnosti glede značaja ali pomena blagovne znamke, še zlasti, če je verjetno, da jo bodo razumeli kot nekaj drugega kot kolektivno blagovno znamko.

3.  Prijava se ne zavrne, če prijavitelj s spremembo pravilnika o uporabi zadosti zahtevam iz odstavkov 1 in 2.

▼M1

Člen 69

Pripombe tretjih oseb

Če se Uradu v skladu s členom 40 predložijo pisne pripombe o kolektivni znamki EU, lahko te pripombe temeljijo tudi na posebnih razlogih, zaradi katerih bi bilo treba na podlagi člena 68 zavrniti prijavo kolektivne znamke EU.

▼B

Člen 70

Uporaba blagovne znamke

Uporaba ►M1  kolektivne znamke EU ◄ s strani katere koli osebe, upravičene do njene uporabe, mora ustrezati zahtevam te uredbe pod pogojem, da so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih nalaga ta uredba glede uporabe znamk ►M1  Unije ◄ .

Člen 71

Sprememba pravilnika o uporabi blagovne znamke

1.  Nosilec ►M1  kolektivne znamke EU ◄ mora Uradu predložiti vse spremembe pravilnika o uporabi.

2.  Sprememba se v register ne vpiše, če spremenjena pravila ne izpolnjujejo zahtev iz člena 67 ali vsebujejo enega od razlogov za zavrnitev iz člena 68.

▼M1

3.  Pisne pripombe v skladu s členom 69 se lahko predložijo tudi v zvezi s spremenjenim pravilnikom o uporabi.

▼B

4.  Za namene uporabe te uredbe spremembe pravilnika o uporabi začnejo veljati šele z datumom vpisa opombe o spremembi v register.

Člen 72

Osebe, upravičene do vložitve tožbe zaradi kršitve pravic

1.  Določbe iz člena 22(3) in (4), ki zadevajo pravice pridobiteljev licenc, se uporabljajo za vsako osebo, ki je upravičena do uporabe ►M1  kolektivne znamke EU ◄ .

2.  Nosilec ►M1  kolektivne znamke EU ◄ ima pravico, da zahteva nadomestilo v imenu oseb, ki so upravičene do uporabe blagovne znamke, če so utrpele škodo kot posledico neupravičene uporabe blagovne znamke.

Člen 73

Razlogi za razveljavitev

Poleg razlogov za razveljavitev iz člena 51 se pravice nosilca ►M1  kolektivne znamke EU ◄ razveljavijo ob pritožbi Uradu ali na osnovi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitev pravic, če:

(a) imetnik ne izvede razumnih ukrepov, da bi preprečil uporabo blagovne znamke na način, ki ni združljiv s pogoji uporabe, če ti obstajajo, zapisanimi v pravilniku o uporabi ali v spremembah le-tega, ki so bile, če je bilo to primerno, vpisane v registru;

(b) bi zaradi načina, na katerega je nosilec blagovno znamko uporabljal, ta lahko začela povzročati zmedo v javnosti na način iz člena 68(2);

(c) je bila sprememba pravilnika o uporabi blagovne znamke vpisana v register zaradi kršitve določb iz člena 71(2), razen če nosilec blagovne znamke z nadaljnjo spremembo pravilnika o uporabi uspe ugoditi zahtevam teh določb.

Člen 74

Razlogi za ničnost

Poleg razlogov za ničnost iz členov 52 in 53 se ►M1  kolektivna znamka EU ◄ , registrirana zaradi kršitve določb člena 68, razglasi za nično ob zahtevi Uradu ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic, razen če nosilec blagovne znamke s spremembo pravilnika o uporabi izpolni zahteve teh določb.

▼M1



ODDELEK 2

Certifikacijske znamke EU

Člen 74b

Pravilnik o uporabi certifikacijske znamke EU

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati pravilnik iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B



NASLOV IX

POSTOPEK



ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 75

Obrazložitve odločb

V odločbah Urada se navedejo razlogi, na katerih odločbe temeljijo. Temeljijo lahko le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe.

Člen 76

Preučevanje dejstev s strani Urada po uradni dolžnosti

1.  V postopku Urad preveri dejstva po uradni dolžnosti; vendar pa je Urad v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije pri tem preizkusu omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke. ►M1  V postopkih za ugotavljanje ničnosti v skladu s členom 52 Urad preverjanje omeji na razloge in argumente, ki so jih navedle stranke. ◄

2.  Urad lahko spregleda dejstva, na katere se stranke niso sklicevale, ali dokaze, ki jih zadevne stranke niso predložile v ustreznem času.

Člen 77

Ustni postopki

1.  Če Urad presodi, da bi ustni postopek zadoščal, se ta odvija ali na pobudo Urada ali na zahtevo katere koli stranke v postopku.

2.  Ustni postopek pred preizkuševalci, oddelkom za ugovore in oddelkom za upravljanje z blagovna znamkami in pravne zadeve ni javen.

3.  Ustni postopek, vključno z razglasitvijo odločbe, je javen pred oddelkom za izbris in odborom za pritožbe, razen če se oddelek, pred katerim se postopek odvija, ne odloči drugače v primerih, ko bi prisotnost javnosti lahko povzročila resno in neupravičeno škodo, še zlasti stranki v postopku.

▼M1

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo podrobno ureditev za ustni postopek, vključno s podrobno ureditvijo za uporabo jezikov v skladu s členom 119.

▼B

Člen 78

Pridobivanje dokazov

1.  Pri vsakem postopku pred Uradom se lahko dokazi dajejo ali pridobivajo na naslednje načine:

(a) zaslišanje strank;

(b) zahteva po informacijah;

(c) predložitev dokumentov in posameznih dokazov;

(d) zaslišanje prič;

(e) izvedenska mnenja;

(f) zaprisežene ali potrjene pisne izjave ali izjave, ki imajo podoben učinek po zakonu države, v kateri je izjava sestavljena.

2.  Ustrezni oddelek lahko enega svojih članov pooblasti za to, da preuči predložene dokaze.

3.  Če se Uradu zdi nujno, da stranka, priča ali izvedenec ustno predloži dokaze, zadevni osebi izda uradni poziv, da se mora zglasiti pri njem.

4.  Stranke se obvestijo o zaslišanju priče ali izvedenca pred Uradom. Imajo pravico, da so prisotne in da priči ali izvedencu zastavljajo vprašanja.

▼M1

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo podrobno ureditev za pridobivanje dokazov.

▼M1

Člen 79

Vročanje

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo podrobno ureditev za vročanje.

▼M1

Člen 79b

Sporočanje Uradu

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo pravila o komunikacijskih sredstvih, vključno z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, ki jih uporabljajo stranke v postopku pred Uradom, in obrazcih, ki jih da Urad na voljo.

Člen 79c

Roki

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo podrobnosti glede izračuna in trajanja rokov.

▼M1

Člen 80

Razveljavitev odločb

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo postopek za razveljavitev odločbe ali izbris vpisa v registru.

▼B

Člen 81

Vrnitev v prejšnje stanje

1.  Prijavitelj ali imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ ali katera koli druga stranka v postopku pred Uradom, ki kljub skrbnemu ravnanju, ki so ga zahtevale okoliščine, ni mogla upoštevati časovnega roka, na podlagi zahteve ponovno pridobi pravice, če to neupoštevanje na podlagi določb te uredbe neposredno povzroči izgubo katere koli pravice ali pravnega sredstva.

2.  Zahteva mora biti vložena v pisni obliki v roku dveh mesecev od prenehanja vzroka za neupoštevanje časovnega roka. Zamujeno dejanje je treba opraviti v tem roku. Zahteva se sprejme le v roku enega leta po poteku neupoštevanega časovnega roka. V primeru, da zahteva za podaljšanje registracije ni oddana ali pristojbina za podaljšanje ni plačana, se od enoletnega obdobja odšteje nadaljnje obdobje šestih mesecev iz člena 47(3), tretji stavek.

3.  V zahtevi morajo biti navedeni razlogi, na katerih zahteva temelji, in dejstva, na katera se opira. Prijava se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana pristojbina za vrnitev v prejšnje stanje.

4.  Oddelek, pristojen za odločanje o zamujenem dejanju, odloči o zahtevi.

5.  Ta člen se ne uporablja za roke iz odstavka 2 tega člena, člena 41(1) in (3) ter člena 82.

6.  Če prijavitelj ali imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ ponovno vzpostavi svoje pravice, jih ne more uveljavljati proti tretji stranki, ki je v dobri veri dala blago na trg ali opravljala storitve pod znakom, ki je enak ali podoben ►M1  blagovni znamki EU ◄ , v obdobju med izgubo pravic iz prijave ali ►M1  blagovne znamke EU ◄ in objavo ponovne vzpostavitve teh pravic.

7.  Tretja oseba, ki ima pravice iz odstavka 6, se lahko pritoži proti odločbi o ponovni vzpostavitvi pravic prijavitelja ali imetnika ►M1  blagovne znamke EU ◄ v roku dveh mesecev od dne objave ponovne vzpostavitve teh pravic.

8.  Ta člen ne omejuje pravice države članice do dovolitve vrnitve v prejšnje stanje v zvezi s časovnimi roke iz te uredbe in ki jih je treba upoštevati pred organi te države.

Člen 82

Nadaljevanje postopka

1.  Prijavitelj ali imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ ali katera koli druga stranka v postopku pred Uradom, ki ni upoštevala roka Urada, lahko na zahtevo doseže nadaljevanje postopka pod pogojem, da je bilo zamujeno dejanje ob predložitvi zahteve izpeljano. Zahteva za nadaljevanje postopka je dopustna le, če se predloži v dveh mesecih po preteku neupoštevanega roka. Šteje se, da zahteva ni bila vložena, dokler se ne plača pristojbina za nadaljevanje postopka.

2.  Ta člen se ne uporablja za roke, določene v členu 25(3), členu 27, členu 29(1), členu 33(1), členu 36(2), členu 41, členu 42, členu 47(3), členu 60, členu 62, členu 65(5), členu 81, členu 112, ali roke, določene v tem členu, ali roke, določene v izvedbeni uredbi za zahteve, s katerimi se po vložitvi prijave uveljavlja prednostna pravica v smislu člena 30, razstavna prednostna pravica v smislu člena 33 ali prednost starejše blagovne znamke v smislu člena 34.

3.  Oddelek, pristojen za odločanje o zamujenem dejanju, odloči o zahtevi.

▼M1

4.  Če Urad sprejme zahtevo, se šteje, da ni bilo posledic zaradi neupoštevanja roka. Če je bila med datumom izteka neupoštevanega roka in zahtevo za nadaljevanje postopka sprejeta odločba, jo oddelek, pristojen za odločanje o zamujenem dejanju, preuči in, kadar zadošča že sama izvršitev zamujenega dejanja, sprejme drugačno odločbo. Če na podlagi te preučitve Urad sklene, da ni treba spremeniti prvotne odločbe, to odločbo pisno potrdi.

▼B

5.  Če Urad zahtevo zavrne, se pristojbina povrne.

▼M1

Člen 82a

Prekinitev postopka

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo podrobno ureditev za nadaljevanje postopka pred Uradom.

▼B

Člen 83

Sklicevanje na splošna načela

Če procesna pravila niso določena v tej uredbi, izvedbeni uredbi, pravilnikih o pristojbinah ali poslovniku odbora za pritožbe, Urad upošteva načela procesnega prava, ki so na splošno priznana v državah članicah.

Člen 84

Prenehanje finančnih obveznosti

1.  Pravice Urada do plačila pristojbine prenehajo po štirih letih od konca koledarskega leta, v katerem je pristojbina zapadla.

2.  Pravice nasproti Uradu do povračila pristojbin ali zneskov, plačanih preko pristojbine, prenehajo po štirih letih od konca koledarskega leta, v katerem je pravica nastala.

3.  Rok iz odstavkov 1 in 2 se prekine v primeru, zajetem v odstavku 1, z zahtevo po plačilu pristojbine in v primeru, zajetem v odstavku 2, z obrazloženim pisnim zahtevkom. Ob prekinitvi se nemudoma ponovno začne, konča pa se najdlje po šestih letih po koncu leta, v katerem se je prvotno začelo, razen če se medtem ni začel sodni postopek za uveljavitev pravic: v tem primeru se obdobje konča najmanj leto dni po pravnomočnosti sodbe.



ODDELEK 2

Stroški

Člen 85

Stroški

1.  Stranka, ki izgubi v postopku ugovora, postopku za razveljavitev, postopku za ugotovitev ničnosti ali v pritožbenem postopku, nosi stroške druge stranke, pa tudi vse stroške, ne glede na člen 119(6), ki jih povzroči sama in so nujni za potek postopka, vključno s potnimi stroški, stroški vzdrževanja in plačilom posrednika, svetovalca ali zastopnika, v mejah tarife, določene za vsako kategorijo stroškov pod pogoji, določenimi v izvedbeni uredbi.

▼M1

1a.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo najvišje stopnje stroškov, ki so potrebni za postopek in dejansko nastanejo stranki, ki je uspela. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

Komisija pri določitvi teh zneskov, kar zadeva potne stroške in stroške bivanja, upošteva razdaljo med stalnim prebivališčem ali poslovno enoto stranke, zastopnika ali priče ali izvedenca in krajem ustnega postopka ter fazo postopka, v kateri nastanejo stroški; kar zadeva stroške zastopanja v smislu člena 93(1), pa potrebo zagotoviti, da druga stranka ne more zlorabiti obveznosti kritja stroškov iz taktičnih razlogov. Stroški bivanja se izračunajo v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določenimi v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 6 ).

Stranka, ki ni uspela, nosi stroške samo ene nasprotne stranke oziroma samo enega zastopnika.

▼B

2.  Če pa stranka uspe v nekaterih delih in ji spodleti v drugih ali če tako narekujejo razlogi pravičnosti, oddelek za ugovore, oddelek za izbris ali odbor za pritožbe odločijo o drugačni porazdelitvi stroškov.

3.  Stranka, ki ustavi postopek z umikom prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ugovorom, prijavo za razveljavitev pravic, zahtevo za ugotovitev ničnosti ali pritožbo, ali tako, da ne podaljša registracije ►M1  blagovne znamke EU ◄ ali se ►M1  blagovni znamki EU ◄ odpove, plača pristojbine in stroške, ki jih povzroči druga stranka, kot določata odstavka 1 in 2.

4.  Če se postopek ne nadaljuje na sodišču, so stroški v diskreciji oddelka za ugovore, oddelka za izbris ali odbora za pritožbe.

5.  Če stranke pred oddelkom za ugovore, oddelkom za izbris ali odborom za pritožbe sklenejo poravnavo stroškov, ki se razlikuje od tiste iz prejšnjih odstavkov, vzame zadevni oddelek ta dogovor na znanje.

6.  Oddelek za ugovore ali oddelek za izbris ali odbor za pritožbe določi znesek stroškov, ki jih je treba plačati na podlagi prejšnjih odstavkov, če so stroški, ki jih je treba plačati, omejeni na pristojbine, plačane Uradu, in stroške zastopanja. V vseh drugih primerih tajništvo odbora za pritožbe ali član osebja oddelka za ugovore ali oddelka za izbris določi znesek stroškov, ki se na zahtevo povrnejo. Zahteva je dopustna le v dveh mesecih po dnevu, ko je odločba, za katero je bila vložena prijava za določitev stroškov, postala dokončna. Tako določen znesek se lahko spremeni z odločbo oddelka za ugovore ali oddelka za izbris ali odbora za pritožbe na zahtevo, vloženo v predpisanem roku.

Člen 86

Izvrševanje odločb o določitvi stroškov

1.  Vsaka dokončna odločba Urada o določitvi stroškov je izvršljiva.

2.  Izvršbo urejajo pravila civilnopravnega postopka, ki veljajo na ozemlju države, kjer postopek poteka. ►M1  Vsaka država članica imenuje en organ, ki je odgovoren za preverjanje verodostojnosti odločbe iz odstavka 1, njegove kontaktne podatke pa sporoči Uradu, Sodišču in Komisiji. Nalog za izvršbo odločbe se priloži odločbi zadevnega organa, pri čemer je edina potrebna formalnost potrditev verodostojnosti odločbe. ◄

3.  Ko se te formalnosti po prijavi zadevne stranke izpolnijo, lahko ta zadevo neposredno preda pristojnemu organu in predlaga začetek izvršilnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.

4.  Izvršba se lahko začasno ustavi le z odločbo Sodišča. Vendar pa o pritožbah glede nepravilnosti v izvršilnem postopku odločajo sodišča zadevne države.



ODDELEK 3

Obveščanje javnosti in organov držav članic

▼M1

Člen 87

Register blagovnih znamk EU

1.  Urad vodi register blagovnih znamk EU in ga redno posodablja.

2.  V registru so naslednji vnosi v zvezi s prijavami in registracijami blagovnih znamk EU:

(a) datum vložitve prijave;

(b) številka spisa prijave;

(c) datum objave prijave;

(d) ime in naslov prijavitelja;

(e) ime in službeni naslov zastopnika, ki ni zastopnik iz prvega stavka člena 92(3);

(f) prikaz znamke z navedbami o njeni naravi in, če je ustrezno, opis znamke;

(g) navedba blaga in storitev po imenu;

(h) podatki o zahtevah za priznanje prednostne pravice v skladu s členom 30;

(i) podatki o zahtevah za priznanje razstavne prednostne pravice v skladu s členom 33;

(j) podatki o zahtevah po prednosti starejše blagovne znamke za prejšnjo registrirano blagovno znamko iz člena 34;

(k) navedba, da je znamka z uporabo pridobila razlikovalni učinek v skladu s členom 7(3);

(l) navedba, da je znamka kolektivna znamka;

(n) jezik, v katerem je bila prijava vložena, in drugi jezik, ki ga je prijavitelj v prijavi označil v skladu s členom 119(3);

(o) datum registracije znamke v registru in registracijska številka;

(p) navedba, da prijava izhaja iz spremembe mednarodne registracije, v kateri je v skladu s členom 161 te uredbe imenovana Unija, skupaj z datumom mednarodne registracije v skladu s členom 3(4) Madridskega protokola ali datumom, na katerega je bila po mednarodni registraciji vpisana ozemeljska razširitev na Unijo v skladu s členom 3ter(2) Madridskega protokola in, če je to ustrezno, datumom priznanja prednostne pravice mednarodne registracije.

3.  Register vsebuje tudi naslednje vnose, ob katerih je naveden datum vpisa:

(a) spremembe imena, naslova in državljanstva imetnika blagovne znamke EU ali države, v kateri ima stalno prebivališče ali sedež ali poslovalnico;

(b) spremembe imena ali službenega naslova zastopnika, ki ni zastopnik iz prvega stavka člena 92(3);

(c) če je imenovan nov zastopnik, ime in službeni naslov tega zastopnika;

(d) spremembe znamke v skladu s členoma 43 in 48 ter popravki pomot;

(e) obvestilo o spremembah pravilnika o uporabi kolektivne znamke v skladu s členom 71;

(f) podatki o zahtevah po prednosti starejše blagovne znamke za prejšnjo registrirano blagovno znamko iz člena 34 v skladu s členom 35;

(g) popolni ali delni prenosi v skladu s členom 17;

(h) nastanek ali prenos stvarne pravice v skladu s členom 19 in narava stvarnopravne pravice;

(i) podatki o izvršbi v skladu s členom 20 in postopkih zaradi insolventnosti v skladu s členom 21;

(j) odobritev ali prenos licence v skladu s členom 22 in, če je ustrezno, vrsta licence;

(k) podaljšanje registracije v skladu s členom 47, datum začetka učinkovanja in vse omejitve v skladu s členom 47(4);

(l) navedba v zvezi z iztekom registracije v skladu s členom 47;

(m) izjava imetnika o umiku ali odpovedi v skladu s členom 43 oziroma 50;

(n) datum predložitve in podrobnosti ugovora v skladu s členom 41, zahteve v skladu s členom 56, ali nasprotne tožbe za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti v skladu s členom 100(4) ali pritožbe v skladu s členom 60;

(o) datum in vsebina odločbe o ugovoru, zahtevi ali nasprotni tožbi v skladu s členom 57(6) oziroma tretjim stavkom člena 100(6) ali o pritožbi v skladu s členom 64;

(p) zabeleženje prejema zahteve za konverzijo v skladu s členom 113(2);

(q) izbris zastopnika, registriranega v skladu s točko (e) odstavka 2 tega člena;

(r) izbris prednosti starejše nacionalne znamke;

(s) sprememba ali izbris vpisov v registru iz točk (h), (i) in (j) tega odstavka;

(t) zamenjava blagovne znamke EU z mednarodno registracijo v skladu s členom 157;

(u) datum in številka mednarodne registracije, ki temelji na prijavi za blagovno znamko EU, ki je bila registrirana kot blagovna znamka EU, v skladu s členom 148(1);

(v) datum in številka mednarodne registracije, ki temelji na blagovni znamki EU, v skladu s členom 148(2);

(w) delitev prijave v skladu s členom 44 in delitev registracije v skladu s členom 49, skupaj z elementi za registracijo, ki je nastala iz delitve, iz odstavka 2 tega člena ter seznamom blaga in storitev iz osnovne registracije, kot je bila spremenjena;

(x) razveljavitev odločbe ali vpisa v registru v skladu s členom 80, če se razveljavitev nanaša na odločbo ali vpis, ki sta že bila objavljena;

4.  Izvršni direktor lahko odloči, da se pod pogoji iz člena 123(4) poleg elementov iz odstavkov 2 in 3 tega člena v register vpišejo tudi drugi elementi.

5.  Register je lahko v elektronski obliki. Urad zbira, organizira, objavlja in hrani elemente iz odstavkov 2 in 3, tudi morebitne osebne podatke, za namene iz odstavka 9. Urad skrbi, da je register zlahka dostopen javnosti.

6.  Imetnik blagovne znamke EU je uradno obveščen o vsaki spremembi v registru.

7.  Urad na zahtevo in proti plačilu pristojbine priskrbi overjene ali neoverjene izvlečke iz registra.

8.  Obdelava podatkov v zvezi z vpisi iz odstavkov 2 in 3, tudi morebitnih osebnih podatkov, je namenjena:

(a) upravljanju prijav oziroma zahtev in/ali registracij iz te uredbe in aktov, sprejetih v skladu z njo;

(b) vodenju javnega registra, ki je javnim organom in gospodarskim subjektom na voljo za preverjanje in poizvedbe ter jim omogoča uveljavljanje pravic, ki jih imajo po tej uredbi, in seznanjanje z morebitnimi že obstoječimi pravicami tretjih oseb ter

(c) pripravi poročil in statističnih podatkov, ki Uradu omogočajo, da optimizira svoje dejavnosti in izboljša delovanje sistema.

9.  Šteje se, da so vsi podatki, tudi osebni, v zvezi z vpisi iz odstavkov 2 in 3 v javnem interesu in so lahko dostopni tretjim osebam. Zaradi pravne varnosti se vpisi v registru hranijo trajno.

▼M1

Člen 87a

Zbirka podatkov

1.  Poleg obveznosti, da vodi register v smislu člena 87, Urad zbira in hrani v elektronski zbirki podatkov vse podrobnosti, ki jih posredujejo prijavitelji ali druge stranke v postopku v skladu s to uredbo ali akti, sprejetimi v skladu z njo.

2.  V elektronski zbirki podatkov so lahko poleg osebnih podatkov, vključenih v register na podlagi člena 87, tudi drugi osebni podatki, kolikor so zahtevani v skladu s to uredbo ali akti, sprejetimi v skladu z njo. Zbiranje, hramba in obdelava takšnih podatkov so namenjeni:

(a) upravljanju prijav oziroma zahtev in/ali registracij iz te uredbe in aktov, sprejetih v skladu z njo;

(b) dostopu do informacij, potrebnih za lažje in učinkovitejše izvajanje zadevnih postopkov;

(c) komuniciranju s prijavitelji in drugimi strankami v postopku;

(d) pripravi poročil in statističnih podatkov, ki Uradu omogočajo, da optimizira svoje dejavnosti in izboljša delovanje sistema.

3.  Izvršni direktor določi pogoje za dostop do elektronske zbirke podatkov in način, na katerega je njeno vsebino, razen osebnih podatkov iz odstavka 2 tega člena, vendar vključno s tistimi iz člena 87, mogoče dati na voljo v strojno čitljivi obliki, vključno z dajatvijo za tak dostop.

4.  Dostop do osebnih podatkov iz odstavka 2 je omejen in ti podatki niso na voljo javnosti, razen če zadevna oseba s tem izrecno soglaša.

5.  Vsi podatki se hranijo trajno. Zadevna oseba pa lahko zahteva izbris osebnih podatkov iz zbirke podatkov 18 mesecev po preteku blagovne znamke ali zaključku ustreznega postopka inter partes. Zadevna stranka ima pravico kadar koli doseči popravek netočnih ali napačnih podatkov.

Člen 87b

Spletni dostop do odločb

1.  Odločbe Urada se zaradi preglednosti in predvidljivosti objavijo na spletu in so na vpogled splošni javnosti, da se lahko z njimi seznani. Vse stranke v postopku, v katerem je bila odločba sprejeta, lahko zahtevajo izbris osebnih podatkov, vsebovanih v odločbi.

2.  Urad lahko zagotovi spletni dostop do sodb nacionalnih sodišč in sodišč Unije, povezanih z njegovimi nalogami, da bi zagotovil večjo ozaveščenost javnosti o zadevah intelektualne lastnine in spodbujal približevanje praks. Glede osebnih podatkov Urad spoštuje pogoje prve objave.

▼B

Člen 88

Pregled spisov

1.  Spisi, povezani s prijavami ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ki še niso bile objavljene, niso na voljo javnosti brez soglasja prijavitelja.

2.  Vsaka oseba, ki lahko dokaže, da je prijavitelj za ►M1  blagovno znamko EU ◄ izjavil, da bo po registraciji blagovne znamke uveljavljal pravice proti njemu, lahko pregleda spise pred objavo te prijave in brez soglasja prijavitelja.

3.  Po objavi prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ se lahko spisi v zvezi s to prijavo in nato blagovna znamka, ki iz nje izhaja, na zahtevo pregledajo.

▼M1

4.  Če se spisi pregledujejo v skladu z odstavkom 2 ali 3 tega člena, se lahko iz pregleda izvzamejo dokumenti, ki se nanašajo na izločitev ali ugovor v skladu s členom 137, osnutki odločitev in mnenj ter vsi drugi interni dokumenti, ki so bili uporabljeni pri pripravi odločitev in mnenj, pa tudi deli spisa, v zvezi s katerimi je zadevna stranka pred vložitvijo zahteve za pregled spisa izkazala poseben interes za ohranitev njihove zaupnosti, razen če pregled takšnih delov spisa upravičujejo prevladujoči legitimni interesi stranke, ki zahteva pregled.

▼M1

5.  Pri pregledu spisov v zvezi s prijavami blagovne znamke EU in registriranimi blagovnimi znamkami EU se pregledajo bodisi izvirni dokument ali njegove kopije bodisi tehnična sredstva za shranjevanje, če se spisi shranjujejo na ta način. Način pregleda določi izvršni direktor.

6.  Če se spisi pregledujejo v skladu z odstavkom 7, se zahteva za pregled spisov šteje za vloženo šele po plačilu zahtevane pristojbine. Pristojbina se ne plača, če se inšpekcijski pregled tehničnih sredstev shranjevanja opravi po spletu.

7.  Pregled spisov se opravi v prostorih Urada. Na zahtevo se pregled spisov opravi z izdajo kopij dokumentov iz spisa. Pogoj za izdajo takih kopij je plačilo pristojbine. Urad na zahtevo in po plačilu pristojbine izda tudi overjene ali neoverjene kopije prijave blagovne znamke EU.

8.  Spisi, ki jih hrani Urad, v zvezi z mednarodnimi registracijami, v katerih je imenovana Unija, se lahko na zahtevo pregledajo, in sicer od datuma objave iz člena 152(1) ter v skladu s pogoji iz odstavkov 1, 3 in 4 tega člena.

9.  Ob upoštevanju omejitev iz odstavka 4 lahko Urad na zahtevo in ob plačilu pristojbine posreduje informacije iz katerega koli spisa o blagovni znamki EU, za katero je vložena prijava, ali registrirani blagovni znamki EU. Urad pa lahko zahteva, da se izkoristi možnost pregleda samega spisa, če presodi, da je to ustrezno glede na količino informacij, ki jih je treba zagotoviti.

Člen 88a

Hramba spisov

1.  Urad hrani spise o vseh postopkih v zvezi s prijavo blagovne znamke EU ali registracijo blagovne znamke EU. Izvršni direktor določi obliko, v kateri se ti spisi hranijo.

2.  Če se spisi hranijo v elektronski obliki, se ti elektronski spisi ali njihove varnostne kopije hranijo trajno. Izvirni dokumenti, ki jih vložijo stranke v postopku in so podlaga takšnim elektronskim spisom, se uničijo po preteku določenega obdobja po njihovem prejemu, ki ga določi izvršni direktor.

3.  Če in kolikor se spisi ali deli spisov hranijo v kakršni koli drugi obliki kot elektronski, se dokumenti ali dokazila, ki so del takih spisov, hranijo vsaj pet let po koncu leta, v katerem se prijava zavrne ali umakne oziroma šteje za umaknjeno, v skladu s členom 47 v celoti poteče registracija blagovne znamke EU, se v skladu s členom 50 registrira popolna odpoved blagovni znamki EU ali se blagovna znamka EU v skladu s členom 57(6) ali 100(6) v celoti izbriše iz registra.

▼M1

Člen 89

Periodične publikacije

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) datum, ki velja kot datum objave v Biltenu o blagovnih znamkah Evropske unije;

(b) način objave vpisov, povezanih z registracijo blagovne znamke, ki ne vsebuje sprememb glede na objavo prijave;

(c) oblike, v katerih so lahko izdaje Uradnega lista Urada dostopne javnosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 90

Upravno sodelovanje

►M1  1. ◄   Razen če ni s to uredbo ali nacionalno zakonodajo določeno drugače, si Urad in sodišča ali organi držav članic na zahtevo vzajemno pomagajo s posredovanjem informacij ali dajanjem spisov na vpogled. Če Urad predloži spise v pregled sodiščem, državnim tožilstvom ali glavnim uradom za industrijsko lastnino, potem za pregled ne veljajo omejitve iz člena 88.

▼M1

2.  Urad ne zaračunava pristojbin za sporočanje informacij ali dajanje spisov na vpogled.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobno ureditev glede tega, kako si Urad in organi držav članic medsebojno izmenjujejo informacije in kako dajejo spise na vpogled, pri čemer se upoštevajo omejitve, ki veljajo za vpogled v spise v zvezi s prijavami ali registracijami blagovne znamke EU v skladu s členom 88, ko se dajo na vpogled tretjim strankam. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 91

Izmenjava publikacij

1.  Urad in glavni uradi za industrijsko lastnino drug drugemu na zahtevo in za lastno uporabo brezplačno pošiljajo enega ali več izvodov svojih publikacij.

2.  Urad lahko sklepa sporazume o izmenjavi ali ponudbi publikacij.



ODDELEK 4

Zastopanje

Člen 92

Splošna načela zastopanja

1.  Ob upoštevanju določb iz odstavka 2 zastopanje pred Uradom ni obvezno.

▼M1

2.  Brez poseganja v drugi stavek odstavka 3 tega člena so fizične ali pravne osebe, ki v Evropskem gospodarskem prostoru nimajo stalnega prebivališča ali glavne poslovne enote ali resničnega in dejavnega industrijskega ali trgovskega podjetja, pred Uradom zastopane v skladu s členom 93(1) v vseh postopkih iz te uredbe, razen pri vložitvi prijave blagovne znamke EU.

3.  Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali resni in dejanski sedež ali podružnico podjetja v Evropskem gospodarskem prostoru, lahko pred Uradom zastopa zaposleni. Zaposleni pri pravni osebi iz tega odstavka lahko zastopa tudi druge pravne osebe, ki so ekonomsko povezane s prvo pravno osebo, tudi če te druge pravne osebe nimajo stalnega prebivališča ali resnega in dejanskega sedeža ali podružnice podjetja v Evropskem gospodarskem prostoru. Zaposleni, ki zastopa osebo v smislu tega odstavka, mora na zahtevo Urada ali, kadar je primerno, stranke v postopku pri Uradu vložiti podpisano pooblastilo za vložitev v spis.

4.  Če skupaj delujejo več kot en prijavitelj ali več kot ena tretja stranka, se imenuje skupni zastopnik.

▼B

Člen 93

Poklicni zastopniki

▼M1

1.  Fizične ali pravne osebe lahko pred Uradom zastopajo le:

(a) odvetnik, ki je v državi članici Evropskega gospodarskega prostora pooblaščen za zastopanje in ima sedež v Evropskem gospodarskem prostoru, če je v zadevni državi članici pooblaščen, da deluje kot zastopnik pri zadevah v zvezi z blagovnimi znamkami;

(b) poklicni zastopniki s seznama, ki ga v ta namen vodi Urad.

Zastopniki, ki nastopajo pred Uradom, na zahtevo Urada ali, kjer je ustrezno, druge stranke v postopku na Uradu vložijo podpisano pooblastilo, ki se vloži v spis.

2.  Na seznam poklicnih zastopnikov se lahko vključi vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) biti mora državljan države članice Evropskega gospodarskega prostora;

(b) imeti mora sedež ali zaposlitev v Evropskem gospodarskem prostoru;

(c) pooblaščena mora biti za zastopanje fizičnih ali pravnih oseb pri zadevah v zvezi z blagovno znamko pred Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino ali glavnim uradom za industrijsko lastnino v državi članici Evropskega gospodarskega prostora. Če v zadevni državi pridobitev takega pooblastila ni pogojena z zahtevo po posebnih poklicnih kvalifikacijah, delujejo osebe, ki zaprosijo za uvrstitev na seznam, pri zadevah v zvezi z blagovnimi znamkami pred Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino ali navedenimi glavnimi uradi za industrijsko lastnino vsaj pet let. Vendar pa osebam, ki so jim poklicne kvalifikacije za zastopanje fizičnih ali pravnih oseb pri zadevah v zvezi z blagovnimi znamkami pred Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino ali navedenimi glavnimi uradi za industrijsko lastnino uradno priznane v skladu s pravili, ki jih določi zadevna država, ni treba izpolnjevati pogoja o opravljanju poklica.

▼B

3.  Vpis se obravnava na zahtevo, ki jo spremlja certifikat glavnega urada za industrijsko lastnino zadevne države članice z navedbo, da so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni.

▼M1

4.  Izvršni direktor lahko dovoli izjemo od:

(a) zahteve iz drugega stavka odstavka 2(c), če prijavitelj dokaže, da je zahtevane kvalifikacije pridobil drugače;

(b) zahteve iz odstavka 2(a) v primeru visoko kvalificiranih strokovnjakov, če so izpolnjene zahteve iz odstavka 2(b) in (c).

5.  Posameznika se lahko črta s seznama poklicnih zastopnikov na njegovo zahtevo ali če ne more več zastopati strank. Spremembe seznama poklicnih zastopnikov se objavijo v Uradnem listu Urada.

▼M1

Člen 93a

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo:

(a) pogoje in postopek imenovanja skupnega zastopnika iz člena 92(4);

(b) pogoje, pod katerimi zaposleni iz člena 92(3) in poklicni zastopniki iz člena 93(1) pri Uradu vložijo podpisano pooblastilo za zastopanje, ter vsebino tega pooblastila;

(c) okoliščine, v katerih je lahko posameznik črtan s seznama poklicnih zastopnikov iz člena 93(5).

▼B



NASLOV X

PRISTOJNOST IN POSTOPEK ZA TOŽBE V ZVEZI Z ►M1  BLAGOVNIMI ZNAMKAMI EU ◄



ODDELEK 1

▼M1

Uporaba pravil Unije o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah

▼B

Člen 94

▼M1

Uporaba pravil Unije o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah

▼B

1.  Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se ►M1  pravila Unije o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah uporabljajo ◄ za postopke, povezane z  ►M1  blagovnimi znamkami EU ◄ , pa tudi za postopke, povezane s hkratnimi in zaporednimi postopki na podlagi ►M1  blagovnih znamk EU ◄ in nacionalnih blagovnih znamk.

2.  V primeru postopkov glede tožb in zahtev iz člena 96:

(a) členi 2, 4, in 5 s točkami (1), (3), (4) in (5) ter člen 31 Uredbe (ES) št. 44/2001 se ne uporabljajo,

(b) člena 23 in 24 Uredbe (ES) št. 44/2001 se uporabljata v skladu z omejitvami v členu 97(4) te uredbe;

(c) določbe poglavja II Uredbe (ES) št. 44/2001, ki veljajo za osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, veljajo tudi za osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v kateri koli državi članici, imajo pa tam podjetje.

▼M1

3.  Sklicevanja v tej uredbi na Uredbo (ES) št. 44/2001 po potrebi vključujejo Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 19. oktobra 2005.

▼B



ODDELEK 2

Spori v zvezi s kršitvijo in veljavnostjo ►M1  blagovnih znamk EU ◄

Člen 95

▼M1

Sodišča za blagovne znamke EU

▼B

1.  Države članice na svojem ozemlju določijo kar najmanjše število nacionalnih sodišč prve in druge stopnje, v nadaljnjem besedilu „sodišč za ►M1  blagovno znamko EU ◄ “, ki so pristojna za izvajanje nalog po tej uredbi.

2.  Vsaka država članica Komisiji v treh letih po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 40/94 posreduje seznam sodišč za ►M1  blagovne znamke EU ◄ z njihovimi nazivi in krajevno pristojnostjo.

3.  O vsaki spremembi na seznamu iz odstavka 2 glede števila, nazivov ali krajevnih pristojnosti sodišč zadevna država članica brez odlašanja obvesti Komisijo.

4.  O informacijah iz odstavkov 2 in 3 Komisija obvesti države članice in jih objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5.  Dokler država članica ne posreduje seznama, kot je določeno v odstavku 2, krajevna pristojnost za kateri koli postopek, ki izhaja iz tožbe ali prijave iz člena 96 in za katerega so v skladu s členom 97 pristojna sodišča iste države članice, pripada tistemu sodišču iste države članice, ki bi imelo krajevno pristojnost ratione loci in ratione materiae v primeru postopkov v zvezi z nacionalno blagovno znamko, registrirano v tej državi.

Člen 96

Pristojnost v zvezi s kršitvami in veljavnostjo

Sodišča za ►M1  blagovno znamko EU ◄ imajo izključno pristojnost:

(a) pri vseh tožbah glede kršitve in – če so po nacionalni zakonodaji dovoljene – tožbe, kjer grozi nevarnost kršitve v zvezi z  ►M1  blagovnimi znamkami EU ◄ ;

(b) pri tožbah za ugotovitev nekršitev, če so po nacionalni zakonodaji dovoljene;

(c) pri vseh tožbah, ki so bile vložene kot posledica dejanj iz ►M1  člena 9b(2) ◄ , drugi stavek;

(d) pri nasprotnih tožbah za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ►M1  blagovne znamke EU ◄ v skladu s členom 100.

Člen 97

Mednarodna sodna pristojnost

1.  Ob upoštevanju določb te uredbe, pa tudi vseh določb Uredbe (ES) št. 44/2001, ki se uporabljajo na podlagi člena 94, se postopek v zvezi s tožbami in zahtevki iz člena 96 začne pred sodiščem države članice, v kateri ima toženec stalno prebivališče, oziroma, če nima stalnega prebivališča v nobeni državi članici, v državi, kjer ima podjetje.

2.  Če toženec nima niti stalnega prebivališča niti podjetja v nobeni državi članici, se takšen postopek začne pred sodiščem v državi članici, v kateri ima stalno prebivališče tožnik, oziroma v primeru, da nima stalnega prebivališča v nobeni državi članici, tam, kjer ima podjetje.

3.  Če niti toženec niti tožnik nimata stalnega prebivališča ali podjetja v državi članici, se takšen postopek začne pred sodiščem države članice, kjer ima svoj sedež Urad.

4.  Ne glede na določbe odstavkov 1, 2 in 3:

(a) člen 23 Uredbe (ES) št. 44/2001 se uporabi, če stranke soglašajo, da ima pristojnost drugo sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ ;

(b) člen 24 Uredbe (ES) št. 44/2001 se uporablja, če toženec potrdi navzočnost na drugem sodišču za ►M1  blagovno znamko EU ◄ .

5.  Postopek v zvezi s tožbami in zahtevki iz člena 96, z izjemo tožb za ugotovitev nekršitve ►M1  blagovne znamke EU ◄ , se lahko začne tudi pred sodiščem države članice, v kateri je bilo izvršeno ali je grozila nevarnost, da bo izvršeno dejanje kršitve, ali v kateri je bilo izvršeno dejanje v smislu člena 9(3), drugi stavek.

Člen 98

Stvarna pristojnost

1.  Sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ , katerega pristojnost temelji na členu 97(1) do (4), je pristojno za:

(a) kršitve, ki so bile izvršene ali je grozila nevarnost, da bodo izvršene na območju katere koli države članice;

(b) dejanja v smislu člena 9(3), drugi stavek, ki se izvršijo na območju katere koli države članice.

2.  Sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ki je pristojno po členu 97(5), je pristojno le za dejanja, ki so bila izvršena ali za katera grozi nevarnost, da se bodo izvršila, na območju države članice, kjer se to sodišče nahaja.

Člen 99

Domneva veljavnosti – Obramba iz vsebinskih razlogov

1.  Sodišča za ►M1  blagovne znamke EU ◄ obravnavajo ►M1  blagovno znamko EU ◄ kot veljavno, razen če toženec izpodbija njeno veljavnost z nasprotno tožbo za razveljavitev ali za ugotovitev ničnosti.

2.  Veljavnosti ►M1  blagovne znamke EU ◄ se ne sme izpodbijati s tožbo za ugotovitev nekršitve.

▼M1

3.  Pri tožbah iz točk (a) in (c) člena 96 je ugovor v zvezi z razveljavitvijo blagovne znamke EU, vložen drugače kot v obliki nasprotne tožbe, dopusten, če toženec zatrjuje, da bi bilo mogoče blagovno znamko EU razveljaviti, ker se znamka v času vložitve tožbe zaradi kršitve ni resno in dejansko uporabljala.

▼B

Člen 100

Nasprotna tožba

1.  Nasprotna tožba za razveljavitev ali za ugotovitev ničnosti lahko temelji le na razlogih za razveljavitev ali ničnost, navedenih v tej uredbi.

2.  Sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ zavrže nasprotno tožbo na razveljavitev ali ugotovitev ničnosti, če je odločba Urada med istimi strankami in o isti zadevi ter pravni podlagi že postala dokončna.

3.  Če se nasprotna tožba sproži v postopku, kjer imetnik blagovne znamke še ni stranka, se ga o tem obvesti in le-ta se lahko pridruži kot stranka v postopku skladno s pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja.

▼M1

4.  Sodišče za blagovne znamke EU, pri katerem je bila vložena nasprotna tožba za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti blagovne znamke EU, ne nadaljuje obravnave nasprotne tožbe, dokler zainteresirana stranka ali sodišče Urada ne obvesti o datumu, ko je bila vložena nasprotna tožba. Urad navedene informacije vnese v register. Če je bila pred vložitvijo nasprotne tožbe na Uradu že vložena zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti blagovne znamke EU, Urad o tem obvesti sodišče, ki v skladu s členom 104(1) postopek prekine, dokler odločitev o zahtevi ni dokončna ali dokler zahteva ni umaknjena.

▼B

5.  Uporablja se člen 57(2) do (5).

▼M1

6.  Če sodišče za blagovne znamke EU na podlagi tožbe za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti blagovne znamke EU izda sodbo, ki je postala pravnomočna, sodišče ali katera koli stranka v nacionalnem postopku izvod sodbe nemudoma pošlje Uradu. Urad ali katera koli druga zainteresirana stranka lahko zahteva informacije o takšnem pošiljanju. Urad vnese sodbo v register in sprejme potrebne ukrepe, da izvrši sodbo sodišča.

▼B

7.  Sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ki obravnava nasprotno tožbo za razveljavitev ali za ugotovitev ničnosti, lahko ustavi postopek na zahtevo imetnika ►M1  blagovne znamke EU ◄ in po zaslišanju drugih strank, ter lahko zahteva, da toženec Uradu predloži zahtevo za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti v časovnem roku, ki ga določi. Če zahteva ni vložena v roku, se postopek nadaljuje; nasprotna tožba se šteje za umaknjeno. Uporablja se člen 104(3).

Člen 101

Pravo, ki se uporablja

1.  Sodišča za ►M1  blagovno znamko EU ◄ uporabljajo določbe te uredbe.

▼M1

2.  Za vsa vprašanja v zvezi z blagovnimi znamkami, ki niso zajeta v tej uredbi, ustrezno sodišče za blagovne znamke EU uporablja veljavno nacionalno pravo.

▼B

3.  Razen če s to uredbo ni drugače določeno, sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ uporablja procesna pravila, ki se uporabljajo za enako vrsto postopkov v zvezi z nacionalno blagovno znamko v državi članici, kjer ima sodišče sedež.

Člen 102

Sankcije

1.  Če sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ ugotovi, da je toženec kršil ali da je grozila nevarnost, da bo kršil ►M1  blagovno znamko EU ◄ , sodišče, če proti temu ni posebnih razlogov, izda odredbo, ki tožencu prepoveduje nadaljevanje dejanj, s katerimi je kršil ali bi lahko kršil ►M1  blagovno znamko EU ◄ . V skladu z nacionalno zakonodajo sprejme tudi ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se ta prepoved upošteva.

▼M1

2.  Sodišče za blagovne znamke EU lahko uporabi tudi ukrepe ali naloge, ki so na voljo v skladu z veljavno zakonodajo in za katere meni, da so primerni v okoliščinah zadeve.

▼B

Člen 103

Začasni in zaščitni ukrepi

1.  Pri sodiščih države članice, vključno s sodišči za ►M1  blagovne znamke EU ◄ , se lahko vloži zahteva za začasne in zaščitne ukrepe v zvezi z  ►M1  blagovno znamko EU ◄ ali prijavo ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ki so predvideni v zakonodaji te države v zvezi z nacionalno blagovno znamko, tudi če ima po tej uredbi pristojnost glede vsebine zadeve sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ v drugi državi članici.

2.  Sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ , katerega pristojnost temelji na členu 97(1), (2), (3) ali (4), je pristojno za sprejem začasnih in zaščitnih ukrepov, ki se ob upoštevanju vsakega nujnega postopka za priznanje in izvrševanje v skladu z naslovom III Uredbe (ES) št. 44/2001 uporabljajo na ozemlju vsake države članice. Te pristojnosti nima nobeno drugo sodišče.

Člen 104

Posebna pravila o povezanih postopkih

1.  Razen če obstajajo posebni razlogi za nadaljevanje obravnave, sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ki obravnava tožbe iz člena 96, razen tožbe za ugotovitev nekršitve, na lastno pobudo po zaslišanju strank ali na zahtevo ene od strank in po zaslišanju drugih strank ustavi postopek, če se veljavnost ►M1  blagovne znamke EU ◄ izpodbija pri drugem sodišču za ►M1  blagovne znamke EU ◄ zaradi nasprotne tožbe ali če je bila pri Uradu že vložena prijava za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti.

2.  Razen če obstajajo posebni razlogi za nadaljevanje obravnave, Urad, ko obravnava zahtevo za razveljavitev ali za ugotovitev ničnosti, na lastno pobudo po zaslišanju strank ali na zahtevo ene od strank in po zaslišanju drugih strank ustavi postopek, če se ►M1  blagovna znamka EU ◄ izpodbija na podlagi nasprotne tožbe pred sodiščem za ►M1  blagovne znamke EU ◄ . Če pa tako zahteva ena od strank v postopku pred sodiščem za ►M1  blagovne znamke EU ◄ , lahko sodišče po zaslišanju drugih strank v tem postopku postopek ustavi. V tem primeru Urad nadaljuje z obravnavo.

3.  Če sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ ustavi postopek, lahko odredi začasne in zaščitne ukrepe za čas ustavitve.

Člen 105

Pristojnost drugostopenjskih sodišč za ►M1  blagovne znamke EU ◄ – Izredna pravna sredstva

1.  Sodbe prvostopenjskih sodišč za ►M1  blagovne znamke EU ◄ , izdane v zvezi s postopki, ki izhajajo iz tožb in zahtev iz člena 96, se lahko izpodbijajo s pritožbo na drugostopenjska sodišča za ►M1  blagovne znamke EU ◄ .

2.  Pogoje, pod katerimi se lahko vloži pritožba na drugostopenjsko sodišče za ►M1  blagovne znamke EU ◄ , določa nacionalna zakonodaja države članice, v kateri se to sodišče nahaja.

3.  V zvezi s sodbami drugostopenjskih sodišč za ►M1  blagovne znamke EU ◄ se uporabljajo nacionalna pravila o izrednih pravnih sredstvih.



ODDELEK 3

Drugi spori v zvezi z  ►M1  blagovnimi znamkami EU ◄

Člen 106

Dopolnilne določbe o pristojnosti nacionalnih sodišč, ki niso sodišča za ►M1  blagovne znamke EU ◄

1.  V državi članici, katere sodišča so pristojna po členu 94(1), imajo ta sodišča pristojnost za tožbe, ki niso navedene v členu 92, če bi imela pristojnost ratione loci in ratione materiae v primeru tožb v zvezi z nacionalno blagovno znamko, registrirano v tej državi.

2.  Tožbe v zvezi z  ►M1  blagovno znamko EU ◄ , razen tistih iz člena 96, za katere ni po členu 94(1) in odstavku 1 tega člena pristojno nobeno sodišče, se lahko obravnavajo pred sodiščem države članice, v kateri ima sedež Urad.

Člen 107

Obveznost nacionalnega sodišča

Nacionalno sodišče, ki obravnava tožbo v zvezi z  ►M1  blagovno znamko EU ◄ , razen tožb iz člena 96, obravnava blagovno znamko kot veljavno.

▼M1 —————

▼B



NASLOV XI

UČINKOVANJE NA ZAKONODAJO DRŽAV ČLANIC



ODDELEK 1

Pravde na osnovi več kot ene blagovne znamke

Člen 109

Hkratne in zaporedne pravde na podlagi znamk ►M1  Unije ◄ in nacionalnih znamk

1.  Če se tožbe zaradi kršitev pravic, ki imajo enako dejansko stanje in potekajo med istimi strankami, vložene pred sodišči različnih držav članic, pri čemer je eno začelo postopek na podlagi ►M1  blagovne znamke EU ◄ , drugo pa na podlagi nacionalne blagovne znamke:

(a) sodišče, ki ni prvo začelo postopka, po uradni dolžnosti zavrne pristojnost v prid sodišča, kjer so zadevne blagovne znamke enake ter veljajo za enako blago in storitve. Sodišče, od katerega bi se zahtevala zavrnitev pristojnosti, lahko postopek ustavi, če se pristojnost drugega sodišča izpodbija;

(b) sodišče, ki ni prvo prevzelo zadeve, lahko svoj postopek ustavi, če so zadevne blagovne znamke enake in veljajo za podobno blago ali storitve in če so zadevne blagovne znamke podobne in veljajo za enako ali podobno blago ali storitve.

2.  Sodišče, ki obravnava tožbo zaradi kršitve pravic na podlagi ►M1  blagovne znamke EU ◄ , tožbo zavrže, če je bila o enakem dejanskem stanju in med istimi strankami na podlagi enake nacionalne blagovne znamke, ki velja za enako blago ali storitve, že izdana dokončna sodba na isti pravni podlagi.

3.  Sodišče, ki obravnava tožbo zaradi kršitve pravic na podlagi nacionalne blagovne znamke, tožbo zavrže, če je bila o enakem dejanskem stanju in med istimi strankami na podlagi enake ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ki velja za enako blago ali storitve, že izdana dokončna sodba na isti pravni podlagi.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo pri začasnih in zaščitnih ukrepih.



ODDELEK 2

Uporaba nacionalne zakonodaje za prepoved uporabe ►M1  blagovnih znamk EU ◄

Člen 110

Prepoved uporabe ►M1  blagovnih znamk EU ◄

1.  Razen če je določeno drugače, ta uredba ne vpliva na pravico, ki obstaja po zakonodaji držav članic, do tožb zaradi kršitev prejšnjih pravic v smislu člena 8 ali člena 53(2) v zvezi z uporabo poznejše ►M1  blagovne znamke EU ◄ . Tožbe zaradi kršitev prejšnjih pravic v smislu člena 8(2) in (4) pa niso več možne, če imetnik prejšnje pravice ne more več v skladu s členom 54(2) vložiti tožbe za ugotovitev ničnosti ►M1  blagovne znamke EU ◄ .

2.  Razen če je določeno drugače, ta uredba ne vpliva na pravico do začetka postopka po civilnem, upravnem ali kazenskem pravu države članice ali po zakonodaji ►M1  Unije ◄ za prepoved uporabe ►M1  blagovne znamke EU ◄ , če se uporaba nacionalne blagovne znamke lahko prepove po zakonodaji te države članice ali po zakonodaji ►M1  Unije ◄ .

Člen 111

Prejšnje pravice, ki veljajo na določenih krajih

1.  Imetnik prejšnje pravice, ki velja le na določenem kraju, lahko nasprotuje uporabi ►M1  blagovne znamke EU ◄ na ozemlju, kjer je njegova pravica varovana, če je to dovoljeno po zakonodaji zadevne države članice.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja, če imetnik prejšnje pravice v obdobju petih zaporednih let ni nasprotoval uporabi ►M1  blagovne znamke EU ◄ na območju, kjer je njegova pravica varovana, pri čemer se takšne uporabe zaveda, razen če do prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ ni prišlo v dobri veri.

3.  Imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ nima pravice nasprotovati uporabi pravice iz odstavka 1, čeprav se te pravice več ne da uveljavljati proti ►M1  blagovni znamki EU ◄ .



ODDELEK 3

Konverzija v prijavo nacionalne blagovne znamke

Člen 112

Zahteva za uporabo nacionalnega postopka

1.  Prijavitelj ali imetnik ►M1  blagovne znamke EU ◄ lahko zaprosi za konverzijo svoje prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ ali ►M1  blagovne znamke EU ◄ v prijavo za nacionalno blagovno znamko:

(a) če je prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ zavrnjena, umaknjena ali se šteje za umaknjeno;

(b) če ►M1  blagovna znamka EU ◄ preneha veljati.

2.  Do konverzije ne pride:

(a) če so pravice imetnika ►M1  blagovne znamke EU ◄ bile razveljavljene na osnovi neuporabe, razen če se v državi članici, kjer je konverzija zahtevana, ►M1  blagovna znamka EU ◄ uporablja na način, ki po zakonodaji te države članice velja za resnega in dejanskega;

(b) zaradi varstva v državi članici, kjer v skladu z odločbo Urada ali nacionalnega sodišča za prijavo ►M1  blagovne znamke EU ◄ ali za ►M1  blagovno znamko EU ◄ veljajo razlogi za zavrnitev registracije ali razlogi za razveljavitev ali ničnost.

3.  Prijava nacionalne blagovne znamke, ki je posledica konverzije prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ , se v tej državi članici šteje za vloženo oziroma ima prednostno pravico iz te prijave ali iz te blagovne znamke in, kjer je to ustrezno, prednost prejšnje blagovne znamke iz te države, ki se zahteva po členih 34 in 35.

4.  Če se prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ šteje za umaknjeno, Urad pošlje prijavitelju dopis, ki določa rok treh mesecev od datuma navedenega dopisa, v katerem se lahko vloži prijava za konverzijo.

5.  Če je prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ umaknjena ali ►M1  blagovna znamka EU ◄ preneha veljati zaradi vpisane odpovedi ali nepodaljšane registracije, se prijava za konverzijo vloži v treh mesecih po datumu, na katerega je prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ umaknjena ali na katerega ►M1  blagovna znamka EU ◄ preneha veljati.

6.  Če se prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ zavrne z odločbo Urada ali če ►M1  blagovna znamka EU ◄ preneha veljati zaradi odločbe Urada ali sodišča za ►M1  blagovne znamke EU ◄ , se prijava za konverzijo vloži v treh mesecih po datumu, na katerega ta odločba postane dokončna.

7.  Učinek določbe člena 32 preneha, če se prijava ne vloži pravočasno.

▼M1

Člen 113

Vložitev, objava in prenos zahteve za konverzijo

▼B

1.  Prijava za konverzijo se vloži pri Uradu in navaja države članice, v katerih je zahtevana registracija nacionalne blagovne znamke. Prijava se ne šteje za vloženo, dokler ni plačana konverzijska pristojbina.

2.  Če je bila prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ objavljena, se zaznamek o vsaki taki prijavi vpiše v register znamk ►M1  Unije ◄ , prijava za konverzijo pa se objavi.

3.  Urad preveri, ali zahtevana konverzija izpolnjuje pogoje, določene v tej uredbi, zlasti v členu 112(1), (2), (4), (5) in (6) ter odstavku 1 tega člena, skupaj s formalnimi pogoji, določenimi v izvedbeni uredbi. Če so ti pogoji izpolnjeni, Urad pošlje zahtevo za konverzijo uradom za industrijsko lastnino držav članic, ki so v njej določeni.

▼M1

6.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) podrobnosti, ki jih mora vsebovati zahteva za konverzijo prijave blagovne znamke EU ali registrirane blagovne znamke EU v prijavo nacionalne blagovne znamke v skladu z odstavkom 1;

(b) podrobnosti, ki jih mora vsebovati objava zahteve za konverzijo v skladu z odstavkom 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 114

Formalne zahteve za konverzijo

1.  Vsak glavni urad za industrijsko lastnino, ki mu je bila poslana zahteva za konverzijo, lahko od Urada pridobi vse dodatne informacije o zahtevi, ki navedenemu uradu omogočajo sprejeti odločitev o nacionalni blagovni znamki kot posledici konverzije.

2.  Za prijavo ►M1  blagovne znamke EU ◄ ali za ►M1  blagovno znamko EU ◄ , ki je bila posredovana v skladu s členom 113, ne veljajo formalne zahteve nacionalne zakonodaje, ki se razlikujejo oziroma dopolnjujejo zahteve iz te uredbe ali iz izvedbene uredbe.

3.  Vsak glavni urad za industrijsko lastnino, kateremu je prijava posredovana, lahko zahteva, da prijavitelj v najmanj dveh mesecih:

(a) plača nacionalno pristojbino za prijavo;

(b) predloži prevod prijave in spremnih dokumentov v enega od uradnih jezikov zadevne države;

(c) navede uradni naslov v zadevni državi;

(d) priskrbi predstavitev blagovne znamke v številu izvodov, ki ga določi zadevna država.



NASLOV XII

URAD



ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 115

Pravni status

1.   ►M1  Urad je agencija Unije. ◄ Ima pravno osebnost.

2.  Urad ima v vsaki državi članici najširšo pravno sposobnost, ki jo njena zakonodaja priznava pravnim osebam; še zlasti lahko pridobiva ali oddaja premično in nepremično premoženje in je sposobna biti stranka v pravnih postopkih.

3.  Urad zastopa njegov ►M1  izvršni direktor ◄ .

Člen 116

Osebje

1.  Kadrovski predpisi za uradnike ►M1  Unije ◄ (v nadaljnjem besedilu „Kadrovski predpisi“) in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ►M1  Unije ◄  ter pravila, ki jih sporazumno sprejmejo institucije ►M1  Unije ◄ za izvajanje teh predpisov, veljajo za osebje Urada brez vpliva na uporabo člena 136 za člane pritožbenih odborov.

▼M1

2.  Urad lahko brez poseganja v odstavek 1 uporabi dodeljene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v Uradu. Upravni odbor sprejme odločitev, s katero določi pravila o dodelitvi nacionalnih strokovnjakov v Urad.

▼B

Člen 117

Privilegiji in imunitete

►M1  Za Urad in njegovo osebje ◄ se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah ►M1  Unije ◄ .

Člen 118

Odgovornost

1.  Pogodbeno odgovornost Urada ureja pravo, ki velja za zadevno pogodbo.

2.  Sodišče ►M1  Unije ◄ je pristojno za odločanje na podlagi arbitražne klavzule, ki jo vsebujejo pogodbe, ki jih sklene Urad.

3.  V primeru nepogodbene odgovornosti Urad v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, povrne vsako škodo, ki jo povzročijo njegovi oddelki ali uradniki pri opravljanju dolžnosti.

4.  Sodišče ►M1  Unije ◄ je pristojno za reševanje sporov v zvezi s povrnitvijo škode iz odstavka 3.

5.  Osebno odgovornost uradnikov do Urada urejajo določbe, zapisane v Kadrovskih predpisih ali Pogojih za zaposlitev, ki zanje veljajo.

Člen 119

Jeziki

1.  Prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ se vloži v enem od uradnih jezikov ►M1  Unije ◄ .

2.  Jeziki Urada so angleščina, francoščina, italijanščina, nemščina in španščina.

3.  Prijavitelj mora navesti drugi jezik, ki je jezik Urada in katerega rabo sprejema kot možni jezik postopka pri postopkih za ugovor, razveljavitev ali ničnost.

Če je bila prijava vložena v jeziku, ki ni eden jezikov Urada, Urad poskrbi za prevod prijave v jezik, ki ga navede prijavitelj, v skladu s členom 26(1).

4.  Če je prijavitelj ►M1  blagovne znamke EU ◄ edina stranka v postopku pred Uradom, je jezik postopka tisti, ki se uporablja pri vložitvi prijave ►M1  blagovne znamke EU ◄ . Če je bila prijava vložena v jeziku, ki ni jezik Urada, lahko Urad pošlje pisna obvestila prijavitelju v drugem jeziku, ki ga prijavitelj navede v svoji prijavi.

5.  Ugovor in tožba za razveljavitev ali ničnost se vložita v enem jezikov Urada.

6.  Če je v skladu z odstavkom 5 izbrani jezik za ugovor ali tožbo za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti jezik prijave blagovne znamke ali drugi jezik, določen ob vložitvi prijave, ta jezik postane jezik postopka.

Če v skladu z odstavkom 5 izbrani jezik za ugovor ali tožbo na razveljavitev ali ugotovitev ničnosti, ni niti jezik prijave blagovne znamke niti drugi jezik, naveden ob vložitvi prijave, se od stranke, ki ugovarja, ali stranke, ki zahteva razveljavitev ali ugotovitev ničnosti, zahteva, da na lastne stroške priskrbi prevod svoje prijave bodisi v jezik prijave blagovne znamke, pod pogojem, da gre za jezik Urada, bodisi v drugi jezik, naveden ob vložitvi; prevod se predloži v roku, določenem v izvedbeni uredbi. Jezik, v katerega je bila prijava prevedena, nato postane jezik postopka.

7.  Stranke v postopkih ugovarjanja, razveljavitve, ugotavljanja ničnosti ali pritožbe se lahko sporazumejo o tem, da jezik postopka postane drug uradni jezik ►M1  Unije ◄ .

▼M1

10.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) obseg, v katerem se lahko dokazila v pisnih postopkih pred Uradom predložijo v katerem koli jeziku Unije, in potrebo po zagotovitvi prevoda;

(b) zahtevane standarde za prevode, ki se jih predloži Uradu.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 120

Objava in vpis v register

1.  Prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ , kot je opisana v členu 26(1), in vse druge informacije, katerih objavo predpisujeta ta uredba ali izvedbena uredba, so objavljene v vseh uradnih jezikih ►M1  Unije ◄ .

2.  Vsi vpisi v register ►M1  blagovnih znamk EU ◄ se opravijo v vseh uradnih jezikih ►M1  Unije ◄ .

3.  Če se pojavi dvom, je avtentično besedilo v jeziku Urada, v katerem je bila vložena prijava ►M1  blagovne znamke EU ◄ . Če je bila prijava vložena v uradnem jeziku ►M1  Unije ◄ , ki ni jezik Urada, je avtentičen tekst v drugem jeziku, ki ga navede prijavitelj.

Člen 121

Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Urada, izvaja Prevajalski center organov Evropske unije.

▼M1 —————

▼M1

Člen 123

Preglednost

1.  Za dokumente, ki jih hrani Urad, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).

2.  Upravni odbor sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.  Odločitve, ki jih Urad sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali tožbe na Sodišču Evropske unije, pod pogoji, določenimi v členu 228 oziroma 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.  Urad obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ).

▼M1

Člen 123a

Varnostni predpisi za varovanje tajnih podatkov in občutljivih podatkov, ki niso tajni

Urad uporablja varnostna načela, opredeljena v varnostnih predpisih Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih podatkov, ki niso tajni, kot je določeno v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 ( 9 ) in 2015/444 ( 10 ). Varnostni predpisi med drugim zajemajo določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takšnih podatkov.



ODDELEK 1a

Naloge Urada in sodelovanje za spodbujanje približevanja

Člen 123b

Naloge Urada

1.  Urad ima naslednje naloge:

(a) upravljanje in spodbujanje sistema blagovnih znamk EU iz te uredbe;

(b) upravljanje in spodbujanje sistema modelov Evropske unije iz Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 ( 11 );

(c) spodbujanje približevanja praks in orodij na področju blagovnih znamk in modelov, in sicer v sodelovanju z glavnimi uradi za industrijsko lastnino v državah članicah, vključno z Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino;

(d) naloge iz Uredbe (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 );

(e) naloge, ki jih ima na podlagi Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ).

2.  Urad pri opravljanju nalog iz odstavka 1 sodeluje z institucijami, organi, telesi, glavnimi uradi za industrijsko lastnino ter mednarodnimi in nevladnimi organizacijami.

3.  Urad lahko nudi prostovoljne storitve mediacije, s katerimi strankam pomaga doseči poravnavo.

Člen 123c

Sodelovanje za spodbujanje približevanja praks in orodij

1.  Urad, glavni uradi držav članic za industrijsko lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino med seboj sodelujejo ter s tem spodbujajo približevanje praks in orodij na področju blagovnih znamk in modelov.

Brez poseganja v odstavek 3 to sodelovanje zajema zlasti naslednja področja dejavnosti:

(a) razvoj skupnih standardov na področju preizkusa;

(b) oblikovanje skupnih ali povezanih zbirk podatkov in portalov za namene posvetovanja, poizvedb in klasifikacije v celotni Uniji;

(c) stalno zagotavljanje in izmenjavo podatkov in informacij, vključno za namene dopolnjevanja zbirk podatkov in portalov iz točke (b);

(d) vzpostavitev skupnih standardov in praks z namenom zagotavljanja interoperabilnosti postopkov in sistemov v Uniji ter krepitve njihove usklajenosti, učinkovitosti in uspešnosti;

(e) izmenjavo informacij o pravicah industrijske lastnine in postopkih, vključno z medsebojno podporo službam za pomoč uporabnikom in informacijskim centrom;

(f) izmenjavo strokovnega znanja in pomoč v zvezi s področji iz točk (a) do (e).

2.  Na podlagi predloga izvršnega direktorja upravni odbor v zvezi s področji iz odstavkov 1 in 6 opredeli in usklajuje projekte, ki so v interesu Unije in držav članic, k sodelovanju pri teh projektih pa povabi glavne urade držav članic za industrijsko lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino.

Opredelitev projekta vključuje specifične obveznosti in odgovornosti posameznih sodelujočih glavnih uradov za industrijsko lastnino držav članic, Urada Beneluksa za intelektualno lastnino in Urada. Urad se posvetuje s predstavniki uporabnikov zlasti v fazi opredelitve projektov in ocene njihovih rezultatov.

3.  Glavni uradi držav članic za intelektualno lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino lahko odpovejo, omejijo ali začasno prekinejo sodelovanje pri projektih iz prvega pododstavka odstavka 2.

Glavni uradi držav članic za intelektualno lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino pri uporabi možnosti iz prvega pododstavka Uradu zagotovijo pisno izjavo, v kateri obrazložijo svojo odločitev.

4.  Ko se zavežejo, da bodo sodelovali pri določenih projektih, glavni uradi držav članic za intelektualno lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino brez poseganja v odstavek 3 učinkovito sodelujejo v projektih iz odstavka 2, da bi zagotovili njihov razvoj, delovanje, interoperabilnost in posodabljanje.

5.  Urad zagotovi finančno podporo za projekte iz odstavka 2, kolikor je to za namene odstavka 4 potrebno za zagotovitev učinkovitega sodelovanja glavnih uradov držav članic za intelektualno lastnino in Urada Beneluksa za intelektualno lastnino pri teh projektih. Finančna podpora je lahko v obliki nepovratnih sredstev in stvarnih prispevkov. Skupni znesek financiranja ne presega 15 % letnih prihodkov Urada. Upravičenci do nepovratnih sredstev so glavni uradi držav članic za intelektualno lastnino in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino. Nepovratna sredstva se lahko odobrijo brez razpisov za zbiranje predlogov v skladu s finančnimi pravili, ki veljajo za Urad, in načeli postopkov za podelitev teh sredstev iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 ( 15 ).

6.  Urad in zadevni pristojni organi držav članic med seboj prostovoljno sodelujejo, da bi spodbujali ozaveščenost o sistemu blagovnih znamk in boju proti ponarejanju. Takšno sodelovanje vključuje zlasti projekte, ki so namenjeni izvajanju uveljavljenih standardov in praks ter organiziranju dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja. Finančna podpora zanje je del skupnega zneska sredstev iz odstavka 5. Odstavki 2 do 5 se uporabljajo smiselno.

▼M1



ODDELEK 2

Upravni odbor

Člen 124

Naloge upravnega odbora

1.  Brez poseganja v naloge, ki so v oddelku 5 dodeljene proračunskemu odboru, ima upravni odbor naslednje naloge:

(a) na podlagi osnutka, ki ga v skladu s členom 128(4)(c) predloži izvršni direktor, in ob upoštevanju mnenja Komisije sprejme letni program dela Urada za prihodnje leto ter sprejeti letni program dela posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;

(b) po izmenjavi stališč med izvršnim direktorjem in ustreznim odborom Evropskega parlamenta na podlagi osnutka, ki ga v skladu s členom 128(4)(e) predloži izvršni direktor, in ob upoštevanju mnenja Komisije sprejme večletni strateški program Urada, vključno s strategijo Urada o mednarodnem sodelovanju, ter sprejeti večletni strateški program posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;

(c) na podlagi osnutka, ki ga v skladu s členom 128(4)(g) predloži izvršni direktor, sprejme letno poročilo ter sprejeto letno poročilo posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču;

(d) na podlagi osnutka, ki ga v skladu s členom 128(4)(h) predloži izvršni direktor, sprejme večletni načrt kadrovske politike;

(e) izvaja pooblastila iz člena 123c(2);

(f) izvaja pooblastila iz člena 139(5);

(g) sprejme pravila o preprečevanju in obvladovanju nasprotij interesov v Uradu;

(i) sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov;

(j) pripravi seznam kandidatov iz člena 129(2);

(k) zagotavlja ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen iz člena 165a ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

(l) z njim se je treba posvetovati pred sprejetjem smernic glede preizkusa Urada in v drugih primerih iz te uredbe;

(m) izvršnemu direktorju in Komisiji predloži mnenja in zahteve za informacije, če meni, da je to potrebno.

2.  Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov in členom 142 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ter prenese ustrezna pooblastila organa za imenovanja na izvršnega direktorja in določi pogoje, na podlagi katerih se lahko ta prenos pooblastil organa za imenovanja prekliče.

Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin s sklepom začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

Člen 125

Sestava upravnega odbora

1.  Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, dva predstavnika Komisije in en predstavnik Evropskega parlamenta ter njihovi namestniki.

2.  Članom upravnega odbora lahko pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, če je tako določeno v poslovniku.

Člen 126

Predsednik upravnega odbora

1.  Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Namestnik po uradni dolžnosti zamenja predsednika, če slednji ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.  Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Če pa jima med mandatom preneha članstvo v upravnem odboru, jima z istim dnem preneha tudi mandat.

Člen 127

Seje

1.  Seje upravnega odbora sklicuje predsednik.

2.  Izvršni direktor se udeležuje razprav, razen če upravni odbor odloči drugače.

3.  Upravni odbor se redno sestane vsaj enkrat letno. Poleg tega se sestaja na pobudo svojega predsednika ali na zahtevo Komisije ali tretjine držav članic.

4.  Upravni odbor sprejme poslovnik.

5.  Upravni odbor odloča z absolutno večino svojih članov. Vendar pa je za odločitve, za katere je upravni odbor pooblaščen v skladu s členom 124(1)(a) in (b), členom 126(1) ter členom 129(2) in (4), potrebna dvotretjinska večina njegovih članov. V obeh primerih ima vsak član en glas.

6.  Upravni odbor lahko na sestanke povabi opazovalce.

7.  Sekretariat upravnega odbora zagotovi Urad.



ODDELEK 3

Izvršni direktor

Člen 128

Naloge izvršnega direktorja

1.  Urad vodi izvršni direktor. Za svoje ravnanje je odgovoren upravnemu odboru.

2.  Brez poseganja v pristojnosti Komisije, upravnega odbora in proračunskega odbora je izvršni direktor pri opravljanju svojih nalog neodvisen in ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade ali drugega organa.

3.  Izvršni direktor je pravni zastopnik Urada.

4.  Izvršni direktor ima zlasti naslednje naloge, izvajanje katerih lahko prenese:

(a) sprejemanje vseh potrebnih ukrepov, vključno s sprejemanjem notranjih upravnih navodil in objavljanjem obvestil, za zagotovitev delovanja Urada;

(b) izvajanje odločitev, ki jih sprejme upravni odbor;

(c) pripravljanje osnutka letnega programa dela, v katerem so predvideni človeški in finančni viri za vsako dejavnost, in njegova predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(d) posredovanje predlogov upravnemu odboru v skladu s členom 123c(2);

(e) priprava osnutka večletnega strateškega programa, vključno s strategijo Urada za mednarodno sodelovanje, in njegova predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo in izmenjavi mnenj z ustreznim odborom Evropskega parlamenta;

(f) izvajanje letnega programa dela in večletnega strateškega programa ter poročanje upravnemu odboru o njunem izvajanju;

(g) priprava letnega poročila o dejavnostih Urada in njegova predložitev upravnemu odboru v odobritev;

(h) priprava osnutka večletnega načrta kadrovske politike in njegova predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(i) priprava akcijskega načrta na podlagi ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in vrednotenj ter ukrepanje na podlagi preiskav OLAF, ter poročanje Komisiji in upravnemu odboru dvakrat na leto o napredku;

(j) zaščita finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, in sicer z učinkovitimi pregledi in, če se ugotovijo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno plačanih zneskov in, kadar je to primerno, z uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih administrativnih in finančnih kazni;

(k) priprava strategije Urada na področju boja proti goljufijam in njena predložitev proračunskemu odboru v odobritev;

(l) naslovitev pravnih vprašanj, kadar je to primerno, na razširjeni odbor za pritožbe (v nadaljnjem besedilu: veliki odbor) za zagotovitev enotne uporabe Uredbe, zlasti če so odbori za pritožbe glede tega vprašanja izdali različne odločbe;

(m) priprava ocene prihodkov in odhodkov Urada ter izvrševanje proračuna.

5.  Izvršnemu direktorju pomaga eden ali več namestnikov izvršnega direktorja. Če je izvršni direktor odsoten ali ni na voljo, ga zamenja namestnik izvršnega direktorja oziroma eden od namestnikov izvršnih direktorjev v skladu s postopkom, ki ga določi upravni odbor.

Člen 129

Imenovanje in odstavitev izvršnega direktorja ter podaljšanje mandata

1.  Izvršni direktor se zaposli kot začasni uslužbenec Urada v skladu s členom 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.  Izvršnega direktorja imenuje Svet z navadno večino na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga upravni odbor, na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka. Pred imenovanjem je lahko kandidat, ki ga izbere upravni odbor, pozvan, da pred katerim koli pristojnim odborom Evropskega parlamenta da izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Urad pri sklenitvi pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.

Izvršnega direktorja se lahko odstavi samo na podlagi sklepa Sveta, sprejetega na predlog upravnega odbora.

3.  Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Ob koncu tega obdobja upravni odbor izvede ocenjevanje, pri katerem upošteva oceno uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Urada.

4.  Svet lahko ob upoštevanju ocene iz odstavka 3 enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja, in sicer za največ pet let.

5.  Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu zadnjega mandata ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

6.  Namestnik izvršnega direktorja oziroma namestniki izvršnih direktorjev se imenujejo ali odstavijo v skladu z odstavkom 2 po posvetovanju z izvršnim direktorjem in po potrebi z novoizvoljenim izvršnim direktorjem. Mandat namestnika izvršnega direktorja traja pet let. Svet ga lahko po posvetovanju z izvršnim direktorjem enkrat podaljša, in sicer za največ pet let.

▼B



ODDELEK 4

Izvajanje postopkov

Člen 130

Pristojnosti

Za odločanje v zvezi s postopki, določenimi v tej uredbi, so pristojni:

(a) preizkuševalci;

(b) oddelki za ugovore;

▼M1

(c) oddelek za vodenje registra;

▼B

(d) oddelki za izbris;

(e) odbori za pritožbe;

▼M1

(f) katera koli druga enota ali oseba, ki jo je izvršni direktor imenoval v ta namen.

▼B

Člen 131

Preizkuševalci

Preizkuševalec je pooblaščen za odločanje v imenu Urada v zvezi s prijavo za registracijo ►M1  blagovne znamke EU ◄ , vključno z zadevami ►M1  iz členov 36, 37, 68 in 74c ◄ , razen če je pristojen oddelek za ugovore.

Člen 132

Oddelek za ugovore

1.  Oddelek za ugovore je pristojen za odločanje o ugovoru zoper prijave za registracijo ►M1  blagovne znamke EU ◄ .

2.  Odločbe oddelkov za izbris sprejmejo tričlanske skupine. Vsaj eden od članov mora imeti pravno izobrazbo. V nekaterih posebnih primerih, predvidenih v izvedbeni uredbi, sprejme odločbe en sam član.

▼M1

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo točne vrste odločb, ki jih sprejme en sam član. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼M1

Člen 133

Oddelek za vodenje registra

1.  Oddelek za vodenje registra je pristojen za sprejemanje odločb v zvezi z vpisi v register.

2.  Pristojen je tudi za vodenje seznama poklicnih zastopnikov iz člena 93(2).

3.  Odločbe oddelka sprejme en sam član.

▼B

Člen 134

Oddelek za izbris

1.  Oddelek za izbris je pristojen za odločanje v zvezi z zahtevami za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ►M1  blagovne znamke EU ◄ .

2.  Odločbe oddelkov za izbris sprejmejo tričlanske skupine. Vsaj eden od članov mora imeti pravno izobrazbo. V nekaterih posebnih primerih, predvidenih v izvedbeni uredbi, sprejme odločbe en sam član.

▼M1

Člen 134a

Splošna pristojnost

Odločbe iz te uredbe, ki ne sodijo v pristojnost preizkuševalca, oddelka za ugovore, oddelka za izbris ali oddelka za vodenje registra, sprejme kateri koli uradnik ali enota, ki jo v ta namen imenuje izvršni direktor.

▼B

Člen 135

Odbori za pritožbe

▼M1

1.  Odbori za pritožbe so pristojni za odločanje o pritožbah glede odločb, sprejetih v skladu s členi 131 do 134a.

▼B

2.  Odločbe odbora za pritožbe sprejmejo trije člani, od katerih imata vsaj dva pravno izobrazbo. V nekaterih posebnih primerih odločbe sprejme ►M1  veliki odbor ◄ , ki mu predseduje ►M1  izvršni direktor ◄ odborov za pritožbe, ali pa en sam član, ki mora imeti pravno izobrazbo.

▼M1

3.  Pri odločanju, kateri posebni primeri sodijo v pristojnost velikega odbora, bi bilo treba upoštevati pravno zahtevnost ali pomen primera ali posebne razmere, ki ga upravičujejo. Takšne primere lahko na veliki odbor napoti:

(a) organ odborov za pritožbe iz člena 136(4)(a) ali

(b) odbor, ki se ukvarja s primerom.

4.  Veliki odbor je pristojen tudi za dajanje obrazloženih mnenj o pravnih vprašanjih, ki mu jih izvršni direktor predloži v skladu s členom 128(4)(l).

▼B

5.  Pri odločanju, kateri posebni primeri sodijo v pristojnost enega samega člana, je treba upoštevati manjšo težavnost obravnavanih pravnih ali dejanskih vprašanj, omejen pomen posameznega primera ali odsotnost drugih posebnih okoliščin. Odločitev o prenosu primera na enega samega člana v navedenih primerih sprejme odbor, ki se ukvarja s primerom. ►M1  ————— ◄

▼M1

Člen 136

Neodvisnost članov odborov za pritožbe

1.  Predsednik odborov za pritožbe in predsedujoči posameznim odborom so v skladu s postopkom iz člena 129 o imenovanju izvršnega direktorja imenovani za obdobje petih let. V tem obdobju se ne odstavijo, razen če za to obstajajo resni razlogi in Sodišče na zahtevo institucije, ki jih je imenovala, sprejme odločitev v ta namen.

2.  Če upravni odbor pozitivno oceni delo predsednika odborov za pritožbe, se lahko njegov mandat enkrat podaljša za dodatnih pet let ali do upokojitvene starosti, če to starost doseže med novim mandatom.

3.  Če upravni odbor pozitivno oceni delo predsedujočih posameznim odborom, se lahko po posvetovanju s predsednikom odborov za pritožbe njihov mandat podaljša za dodatnih pet let ali do upokojitvene starosti, če to starost dosežejo med novim mandatom.

4.  Predsednik odborov za pritožbe ima naslednje vodstvene in organizacijske naloge:

(a) predseduje predsedstvu odborov za pritožbe (v nadaljnjem besedilu: predsedstvo), pristojnemu za določanje pravil in organizacijo dela odborov;

(b) zagotavlja izvajanje odločb predsedstva;

(c) posameznemu odboru dodeljuje zadeve na podlagi objektivnih meril, ki jih določi predsedstvo;

(d) izvršnemu direktorju posreduje zahteve za odhodke odborov, da bi lahko pripravil ocene odhodkov.

Predsednik odborov za pritožbe predseduje velikemu odboru.

5.  Člane odborov za pritožbe imenuje upravni odbor za obdobje petih let. Če upravni odbor po posvetovanju s predsednikom odborov za pritožbe pozitivno oceni delo članov odborov za pritožbe, se lahko njihov mandat podaljša za dodatnih pet let ali do upokojitvene starosti, če to starost dosežejo med novim mandatom.

6.  Člani odborov za pritožbe se ne odstavijo, razen če za to obstajajo resni razlogi in Sodišče, potem ko mu je zadevo posredoval upravni odbor na priporočilo predsednika odborov za pritožbe in po posvetovanju s predsedujočim odboru, ki mu zadevni član pripada, sprejme ustrezno odločitev.

7.  Predsednik odborov za pritožbe ter predsedujoči posameznim odborom za pritožbe in njihovi člani so neodvisni. Pri svojem odločanju niso vezani na nobena navodila.

8.  Odločitve velikega odbora glede pritožb ali mnenj o pravnih vprašanjih, ki mu jih v skladu s členom 135 posreduje izvršni direktor, so zavezujoče za organe odločanja Urada iz člena 130.

9.  Predsednik odborov za pritožbe ter predsedujoči posameznim odborom za pritožbe in njihovi člani niso preizkuševalci ali člani oddelkov za ugovore, oddelka za vodenje registra ali oddelkov za izbris.

▼M1

Člen 136a

Predsedstvo odborov za pritožbe in velikega odbora

1.  Predsedstvo sestavljajo predsednik odborov za pritožbe kot predsedujoči, predsedujoči posameznim odborom in člani odborov, ki jih za vsako koledarsko leto iz svojih vrst izvolijo vsi člani odborov, razen predsednika odborov za pritožbe in predsedujočih posameznim odborom. Število tako izvoljenih članov predstavlja četrtino članov odborov, razen predsednika odborov za pritožbe in predsedujočih posameznim odborom, pri čemer se to število po potrebi zaokroži navzgor.

2.  Veliki odbor iz člena 135(2) sestavlja devet članov, vključno s predsednikom odborov za pritožbe, predsedujočim posameznim odborom, poročevalcem, imenovanim pred napotitvijo na veliki odbor, če je to ustrezno, in člani, ki se po načelu rotacije izbirajo s seznama vseh članov odborov za pritožbe, razen predsednika odborov za pritožbe in predsedujočih posameznim odborom.

Člen 136b

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo podrobnosti glede organizacije odborov za pritožbe, vključno z vzpostavitvijo in vlogo predsedstva, sestavo velikega odbora in pravili o napotitvi nanj ter pogoji, pod katerimi odločbe v skladu s členom 135(2) in (5) sprejme en sam član.

▼B

Člen 137

Izločitev in ugovor

1.  Preizkuševalci in člani oddelkov, ustanovljenih v okviru Urada, ali odborov za pritožbe ne smejo sodelovati v postopku, če imajo glede njega osebne interese, ali pa če so v njem prej sodelovali kot zastopniki ene od strank. Dva od treh članov oddelka za ugovore ne sodelujeta pri preverjanju prijave. Člani odborov za izbris se ne smejo udeležiti nobenega postopka, če so sodelovali pri dokončni odločitvi o primeru v postopku registracije ali ugovarjanja. Člani odborov za pritožbe ne smejo sodelovati pri pritožbenem postopku, če so sodelovali pri odločitvi, na katero je bila vložena pritožba.

2.  Če član oddelka ali odbora za pritožbe iz enega od razlogov iz odstavka 1 ali iz katerega koli drugega razloga meni, da se ne more udeležiti nekega postopka, o tem obvesti oddelek ali odbor.

3.  Preizkuševalcem in članom oddelkov ali odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka iz enega od razlogov iz odstavka 1 ali suma, da so pristranski. Ugovor ni dopusten, če je, medtem ko je vedela za razlog za ugovor, stranka začela z dejanji v postopku. Noben ugovor ne sme temeljiti na nacionalni pripadnosti preizkuševalcev ali članov.

4.  Oddelki in odbori za pritožbe odločijo glede ukrepov v primerih iz odstavkov 2 in 3 brez sodelovanja zadevnega člana. Za namene sprejetja te odločitve se član, ki se izloči ali pa so mu ugovarjali, v oddelku ali odboru za pritožbe zamenja z namestnikom.

▼M1

Člen 137a

Center za mediacijo

1.  Za namene člena 123b(3) lahko Urad ustanovi center za mediacijo (v nadaljnjem besedilu: center).

2.  Storitve centra lahko prostovoljno uporablja vsaka fizična ali pravna oseba, da bi mirno in sporazumno razrešila spore na podlagi te uredbe ali Uredbe (ES) št. 6/2002.

3.  Stranke izberejo mediacijo na podlagi skupne zahteve. Zahteva se šteje za vloženo šele, ko je plačana ustrezna dajatev. Znesek dajatve določi izvršni direktor v skladu s členom 144(1).

4.  Pri sporih, ki se rešujejo v postopkih na oddelkih za ugovore, oddelkih za izbris ali odborih za pritožbe Urada, se lahko skupna zahteva za mediacijo vloži kadar koli po vložitvi ugovora, zahteve za razveljavitev, zahteve za ugotovitev ničnosti ali pritožbe zoper odločitve oddelka za ugovore ali oddelka za izbris.

5.  Zadevni postopki se začasno prekinejo, z dnem vložitve skupne zahteve za mediacijo pa prenehajo teči vsi roki, razen rokov za plačilo ustrezne pristojbine. Roki tečejo naprej z dnem, ko se postopki nadaljujejo.

6.  Stranke se pozovejo, da s seznama iz odstavka 12 skupaj imenujejo mediatorja, ki je navedel, da obvlada jezik zadevne mediacije. Če stranke v 20 dneh od poziva ne imenujejo mediatorja, se šteje, da mediacija ni uspela.

7.  Stranke skupaj z mediatorjem določijo podrobno ureditev za mediacijo v mediacijskem sporazumu.

8.  Mediator zaključi postopek mediacije takoj, ko stranki dosežeta dogovor o poravnavi, ali ko ena od strank sporoči, da želi prekiniti mediacijo, ali ko ugotovi, da stranki nista dosegli dogovora o poravnavi.

9.  Mediator obvesti stranki in ustrezni organ Urada takoj, ko je postopek mediacije zaključen.

10.  Razprave in pogajanja v okviru mediacije so zaupni za vse osebe, vključene v mediacijo, zlasti za mediatorja, stranke in njihove zastopnike. Vsi dokumenti in informacije, predloženi v postopku mediacije, se hranijo ločeno in niso del spisa nobenega drugega postopka pred Uradom.

11.  Mediacija se izvaja v enem od uradnih jezikov Unije, o katerem se dogovorijo stranke. Če se mediacija nanaša na spore, ki jih obravnava Urad, se izvaja v jeziku postopkov Urada, razen če se stranke dogovorijo drugače.

12.  Urad določi seznam mediatorjev, ki podpirajo stranke pri reševanju sporov. Mediatorji morajo biti neodvisni ter imeti ustrezno znanje in izkušnje. Na seznamu so lahko mediatorji, ki so zaposleni v Uradu, in mediatorji, ki tam niso zaposleni.

13.  Mediatorji morajo biti pri opravljanju svojih nalog nepristranski in ob imenovanju prijaviti vsako resnično ali domnevno nasprotje interesov. Člani organov odločanja Urada s seznama iz člena 130 ne sodelujejo pri mediaciji v zadevi, kjer:

(a) so bili predhodno vključeni v postopke, v zvezi s katerimi poteka mediacija;

(b) imajo kakršne koli osebne interese v teh postopkih ali

(c) so že bili zastopniki ene od strank.

14.  Mediatorji ne sodelujejo kot člani organov odločanja Urada s seznama iz člena 130 v postopkih, ki se nadaljujejo zaradi neuspešne mediacije.

15.  Urad lahko sodeluje z drugimi priznanimi nacionalnimi ali mednarodnimi organi, ki se ukvarjajo z mediacijo.

▼B



ODDELEK 5

Proračunski in finančni nadzor

▼M1

Člen 138

Proračunski odbor

1.  Proračunski odbor ima naloge, dodeljene v tem oddelku.

2.  Za proračunski odbor se smiselno uporabljajo člena 125 in 126 ter člen 127(1) do (4) in (5), če je v povezavi z izvolitvijo predsednika ali podpredsednika, ter (6) in (7).

3.  Proračunski odbor odloča z absolutno večino svojih članov. Vendar pa je pri odločitvah, za katere je pooblaščen v skladu s členom 140(3) in členom 143, potrebna dvotretjinska večina članov. V obeh primerih ima vsak član en glas.

Člen 139

Proračun

1.  Ocena vseh prihodkov in odhodkov Urada se pripravi za vsako finančno leto in prikaže v proračunu Urada. Vsako finančno leto ustreza koledarskemu letu.

2.  Proračunski prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.

3.  Prihodki brez poseganja v druge vrste dohodkov zajemajo vse pristojbine, plačljive v okviru Priloge -I k tej uredbi, vse pristojbine iz Uredbe (ES) št. 6/2002, vse pristojbine, plačljive na podlagi Madridskega protokola iz člena 145 te uredbe za mednarodno registracijo, v kateri se imenuje Unija, in druga plačila pogodbenicam Madridskega protokola, vse pristojbine, plačljive na podlagi Ženevskega akta iz člena 106c Uredbe (ES) št. 6/2002 za mednarodno registracijo, v kateri se imenuje Unija, in druga plačila pogodbenicam Ženevskega akta ter, kolikor je potrebno, subvencije, vnesene pod posebno postavko oddelka Komisije splošnega proračuna Unije.

4.  Urad vsako leto izravna stroške, ki jih imajo glavni uradi držav članic za intelektualno lastnino, Urad Beneluksa za intelektualno lastnino in kateri koli drug ustrezen organ, ki ga določi država članica, zaradi specifičnih nalog, ki jih opravljajo kot funkcionalni del sistema blagovnih znamk EU v okviru naslednjih storitev in postopkov:

(a) postopkov ugovora in ugotavljanja ničnosti na glavnih uradih držav članic za intelektualno lastnino in Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino, ki zadevajo blagovne znamke EU;

(b) zagotavljanja informacij o delovanju sistema blagovnih znamk EU prek služb za pomoč uporabnikom in informacijskih centrov;

(c) uveljavljanja blagovnih znamk EU, vključno z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 9(4).

5.  Skupna vrednost izravnave stroškov iz odstavka 4 ustreza 5 % letnih prihodkov Urada. Upravni odbor brez poseganja v tretji pododstavek tega odstavka na predlog Urada in po posvetovanju s proračunskim odborom določi delitveni ključ na podlagi naslednjih pravičnih, nepristranskih in ustreznih kazalnikov:

(a) letno število prijav blagovne znamke EU, ki so jih vložili prijavitelji v vsaki državi članici;

(b) letno število prijav nacionalne blagovne znamke v vsaki državi članici;

(c) letno število ugovorov in zahtev za ugotovitev ničnosti, ki so jih vložili imetniki blagovnih znamk EU v vsaki državi članici;

(d) letno število zadev pred sodišči za blagovne znamke EU, ki so jih države članice določile v skladu s členom 95.

Države članice zaradi utemeljitve stroškov iz odstavka 4 Uradu vsako leto do 31. marca predložijo statistične podatke z vrednostmi iz točk (a) do (d) prvega pododstavka tega odstavka za predhodno leto, ki se vključijo v predlog upravnemu odboru.

Zaradi pravičnosti se za stroške iz odstavka 4, ki jih imajo organi v posamezni državi članici, šteje, da ustrezajo vsaj 2 % skupne vrednosti izravnave iz tega odstavka.

6.  Obveznost Urada, da izravna stroške iz odstavka 4, ki nastanejo v določenem letu, velja le, če v zadevnem letu ni proračunskega primanjkljaja.

7.  V primeru proračunskega presežka in brez poseganja v odstavek 10 lahko upravni odbor na predlog Urada in po posvetovanju s proračunskim odborom poveča delež iz odstavka 5 na največ 10 % letnih prihodkov Urada.

8.  Brez poseganja v odstavke 4 do 7 in odstavek 10 tega člena ter člena 123b in 123c proračunski odbor v primeru znatnega presežka v petih zaporednih letih na predlog Urada in v skladu z letnim delovnim programom in večletnim strateškim programom iz člena 124(1)(a) in (b) z dvotretjinsko večino sklene, da se presežek, ustvarjen od 23. marca 2016, prenese v proračun Unije.

9.  Urad dvakrat letno pripravi poročilo o svojem finančnem stanju, vključno s finančnimi posli na podlagi člena 123c(5) in (6) ter člena 139(5) in (7), ki ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Komisija na podlagi tega poročila pregleda finančno stanje Urada.

10.  Urad zagotovi rezervni sklad, ki pokriva enoletne operativne odhodke in tako zagotavlja nadaljnje izvajanje dejavnosti in izpolnjevanje nalog.

▼B

Člen 140

Priprava proračuna

1.   ►M1  Izvršni direktor ◄ vsako leto sestavi oceno prihodkov in izdatkov Urada za naslednje leto in jo pošlje proračunskemu odboru najpozneje do 31. marca vsako leto, skupaj z organigramom.

2.  Če ocene proračuna predvidevajo subvencijo ►M1  Unije ◄ , proračunski odbor nemudoma posreduje oceno Komisiji, ta pa proračunskemu organu ►M1  Unije ◄ . Komisija lahko oceni doda mnenje skupaj z alternativno oceno.

3.  Proračunski odbor sprejme proračun, ki vključuje organigram Urada. Če proračunske ocene vsebujejo subvencijo iz splošnega proračuna ►M1  Unije ◄ , se proračun Urada po potrebi prilagodi.

Člen 141

Revizije in nadzor

1.  V okviru Urada se vzpostavi funkcija notranjega revizorja, ki se bo izvajala v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje ►M1  izvršni direktor ◄ , je odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov izvrševanja proračuna in postopkov Urada.

2.  Notranji revizor ►M1  izvršnemu direktorju ◄ svetuje pri obravnavanju tveganj z izdajanjem neodvisnih mnenj o kakovosti sistemov upravljanja in nadzora ter z izdajanjem priporočil za izboljšanje pogojev izvajanja operacij in pospeševanja dobrega finančnega poslovodenja.

3.  Odgovornost za uvajanje sistemov notranjega nadzora in postopkov, primernih za izvajanje njegovih nalog, nosi odredbodajalec.

▼M1

Člen 141a

Boj proti goljufijam

1.  Za olajšanje boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ) Urad pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene v Uradu, in sicer z uporabo obrazca iz Priloge k navedenemu sporazumu.

2.  Evropsko računsko sodišče je pooblaščeno, da izvaja revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Urada prejeli sredstva Unije.

3.  OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 ( 17 ), da bi ugotovil, ali je v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Urad, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.  Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in odločbe o nepovratnih sredstvih Urada vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Evropsko računsko sodišče in OLAF za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

5.  Proračunski odbor sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju razmerja med stroški in koristmi ukrepov, ki jih je treba izvesti.

▼B

Člen 142

Revizija računovodskih izkazov

1.  Najpozneje do 31. marca vsakega leta ►M1  izvršni direktor ◄ posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, proračunskemu odboru in Računskemu sodišču računovodske knjige skupnih prihodkov in izdatkov Urada za prejšnje finančno leto. Računsko sodišče jih pregleda v skladu s členom 248 Pogodbe.

2.  Proračunski odbor potrdi zaključni račun ►M1  izvršnemu direktorju ◄ Urada glede izvajanja proračuna.

Člen 143

Finančne določbe

Proračunski odbor po posvetu z Računskim sodiščem ►M1  Unija ◄ in Komisijo sprejme notranje finančne določbe, v katerih še zlasti podrobno opredeli postopek za sprejetje in izvajanje proračuna Urada. Če se to ujema s specifično naravo Urada, finančne določbe temeljijo na finančnih pravilih, sprejetih za druge organe, ki jih je ustanovila ►M1  Unija ◄ .

▼M1

Člen 144

Pristojbine in dajatve ter rok plačila

1.  Izvršni direktor določi znesek, ki se zaračuna za katere koli storitve Urada, razen tistih iz Priloge -I, in znesek, ki se zaračuna za Bilten o blagovnih znamkah Evropske unije, Uradni list Urada in druge publikacije, ki jih izdaja Urad. Zneski dajatev so izraženi v eurih, objavijo pa se v Uradnem listu Urada. Znesek vsake dajatve ne presega zneska, ki je potreben za pokritje stroškov zadevne storitve Urada.

2.  Pristojbine in dajatve, za katere rok plačila ni določen v tej uredbi, zapadejo v plačilo na dan prejema prošnje za storitev, za katero se plača pristojbina ali dajatev.

Izvršni direktor lahko ob privolitvi proračunskega odbora določi, katere storitve iz prvega pododstavka niso odvisne od predplačila ustreznih pristojbin ali dajatev.

▼M1

Člen 144a

Plačilo pristojbin in dajatev

1.  Pristojbine in dajatve, dolgovane Uradu, se plačajo s plačilom ali nakazilom na bančni račun Urada.

Izvršni direktor lahko ob privolitvi proračunskega odbora določi specifične načine plačila, ki se lahko uporabijo poleg tistih iz prvega pododstavka, zlasti v obliki pologov na tekoče račune pri Uradu.

Odločitve, sprejete v skladu z drugim pododstavkom, se objavijo v Uradnem listu Urada.

Vsa plačila, vključno z uporabo drugih načinov plačila v skladu z drugim pododstavkom, se izvršijo v eurih.

2.  Pri vsakem plačilu se navedejo ime plačnika in potrebni podatki, na podlagi katerih lahko Urad takoj ugotovi namen plačila. Navedejo se zlasti naslednje informacije:

(a) pri plačilu pristojbine za prijavo namen plačila, in sicer „pristojbina za prijavo“;

(b) pri plačilu pristojbine za ugovor številka prijave in ime prijavitelja blagovne znamke EU, zoper katero je vložen ugovor, ter namen plačila, in sicer „pristojbina za ugovor“;

(c) pri plačilu pristojbine za razveljavitev in pristojbine za ugotovitev ničnosti registracijska številka in ime lastnika blagovne znamke EU, ki jo vloga zadeva, ter namen plačila, in sicer „pristojbina za razveljavitev“ ali „pristojbina za ugotovitev ničnosti“.

3.  Če namena plačila iz odstavka 2 ni mogoče takoj ugotoviti, Urad od plačnika zahteva uradno pisno obvestilo o namenu v roku, ki ga določi Urad. Če plačnik te zahteve ne izpolni pravočasno, se šteje, da plačilo ni bilo izvršeno. Znesek, ki je bil plačan, se povrne.

Člen 144b

Datum, ki se šteje kot datum plačila

1.  V primerih iz prvega pododstavka člena 144a(1) se šteje, da je bilo plačilo Uradu izvršeno na datum, ko znesek plačila ali nakazila dejansko prispe na bančni račun Urada.

2.  Kadar se lahko uporabijo načini plačila iz drugega pododstavka člena 144a(1), izvršni direktor določi datum, za katerega se šteje, da so bila izvršena plačila Uradu.

3.  Kadar se v skladu z odstavkoma 1 in 2 šteje, da plačilo pristojbine ni bilo izvršeno do izteka roka plačila, velja, da je bil ta rok upoštevan, če se Uradu zagotovi dokazilo, da so plačniki v državi članici v roku, v katerem naj bi bilo plačilo izvršeno, bančni ustanovi ustrezno predložili nalog za nakazilo zneska plačila in plačali doplačilo v višini 10 % zadevne pristojbine ali pristojbin, vendar ne več kot 200 EUR. Doplačilo se ne plača, če je bil zadevni nalog bančni ustanovi predložen najpozneje 10 dni pred iztekom roka plačila.

4.  Urad lahko od plačnika zahteva, da zagotovi dokazilo o datumu, ko je bil bančni ustanovi predložen nalog iz odstavka 3, in da po potrebi plača ustrezno doplačilo v roku, ki ga določi Urad. Če plačnik te zahteve ne izpolni ali je dokazilo nezadostno ali se zahtevano doplačilo ne plača pravočasno, se šteje, da rok plačila ni bil upoštevan.

Člen 144c

Nezadostna plačila in povrnitev neznatnih zneskov

1.  Načeloma se šteje, da je bil rok plačila upoštevan le, če je bila celotna pristojbina plačana pravočasno. Če se pristojbina ne plača v celoti, se plačani znesek povrne po izteku roka plačila.

2.  Če je to mogoče v času, ki je ostal do izteka roka, lahko Urad da plačniku možnost, da plača manjkajoči znesek, ali, če je upravičeno, spregleda majhne manjkajoče zneske, brez poseganja v pravice plačnika.

3.  Izvršni direktor lahko ob privolitvi proračunskega odbora opusti ukrep za prisilno izterjavo vsakega zapadlega zneska, če je znesek izterjave majhen ali je takšna izterjava preveč negotova.

4.  Kadar se pristojbina ali dajatev preplača, se presežek ne povrne, če je znesek neznaten in zadevna stranka povrnitve ni izrecno zahtevala.

Izvršni direktor lahko ob privolitvi proračunskega odbora določi zneske, pod katerimi se preplačani znesek, plačan za kritje pristojbine ali dajatve, ne povrne.

Odločitve v skladu z drugim pododstavkom se objavijo v Uradnem listu Urada.

▼B



NASLOV XIII

MEDNARODNA REGISTRACIJA BLAGOVNIH ZNAMK



ODDELEK I

Splošne določbe

Člen 145

Uporaba določb

Če v tem naslovu ni drugače določeno, se ta uredba in uredbe za njeno izvajanje uporabljajo za prijave za mednarodno registracijo, ki so vložene po Protokolu k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju blagovnih znamk, sprejetem v Madridu 27. junija 1989 (v nadaljevanju: „mednarodne prijave“ in „Madridski protokol“), in temeljijo na prijavi za ►M1  blagovno znamko EU ◄ ali na ►M1  blagovni znamki EU ◄ , in za vpis registriranih blagovnih znamk, v katerih je imenovana ►M1  Unija ◄ , v mednarodni register, ki ga vodi Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: „mednarodne registracije“ in „Mednarodni urad“).



ODDELEK 2

Mednarodna registracija na podlagi prijave za ►M1  blagovno znamko EU ◄ in na podlagi ►M1  blagovne znamke EU ◄

Člen 146

Vlaganje mednarodnih prijav

1.  Mednarodne prijave po členu 3 Madridskega protokola, ki temeljijo na prijavi za ►M1  blagovno znamko EU ◄ ali na ►M1  blagovni znamki EU ◄ , se vložijo pri Uradu.

2.  Če je mednarodna prijava vložena, preden je blagovna znamka, na kateri naj bi mednarodna registracija temeljila, registrirana kot ►M1  blagovna znamka EU ◄ , mora prijavitelj navesti, ali bo mednarodna registracija temeljila na prijavi za ►M1  blagovno znamko EU ◄ ali na njeni registraciji. Če naj bi mednarodna registracija temeljila na registrirani ►M1  blagovni znamki EU ◄ , se šteje, da je Urad mednarodno prijavo prejel na dan registracije ►M1  blagovne znamke EU ◄ .

Člen 147

Oblika in vsebina mednarodne prijave

1.  Mednarodna prijava se vloži v enem od uradnih jezikov ►M1  Unije ◄ na obrazcu Urada. Urad si dopisuje s prijaviteljem v jeziku prijave na običajen način, razen če se je prijavitelj ob vložitvi mednarodne prijave na obrazcu opredelil drugače.

2.  Če je mednarodna prijava vložena v jeziku, ki ni eden od jezikov, dovoljenih po Madridskem protokolu, mora prijavitelj kot drugi jezik navesti enega izmed teh jezikov. V tem jeziku Urad mednarodno prijavo posreduje Mednarodnemu uradu.

3.  Če je mednarodna prijava vložena v jeziku, ki ni eden od jezikov, dovoljenih po Madridskem protokolu za vložitev mednarodnih prijav, lahko prijavitelj predloži prevod seznama proizvodov in storitev v jeziku, v katerem se mednarodna prijava posreduje Mednarodnemu uradu v skladu z odstavkom 2.

4.  Urad pošlje mednarodno prijavo Mednarodnemu uradu, kakor hitro je mogoče.

5.  Za vložitev mednarodne prijave je treba Uradu plačati pristojbino. V primerih iz drugega stavka člena 146(2) pristojbina zapade na dan registracije ►M1  blagovne znamke EU ◄ . Dokler zahtevana pristojbina ni plačana, se šteje, da prijava ni bila posredovana.

6.  Mednarodna prijava mora izpolnjevati potrebne pogoje, določene v izvedbeni uredbi.

▼M1

9.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti obrazca, vključno z njegovimi elementi, ki se uporabi za vložitev mednarodne prijave v skladu z odstavkom 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 148

Vpis v spis in v register

1.  Datum in številka mednarodne registracije, ki temelji na prijavi za ►M1  blagovno znamko EU ◄ , se vneseta v spis te prijave. Če je na podlagi prijave ►M1  blagovna znamka EU ◄ registrirana, se datum in številka mednarodne registracije vneseta v register.

2.  Datum in številka mednarodne registracije, ki temelji na ►M1  blagovni znamki EU ◄ , se vneseta v register.

▼M1

Člen 148a

Obveščanje o ničnosti osnovne prijave ali registracije

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo posamezna dejstva in odločitve, za katere v skladu s členom 6(3) Madridskega protokola velja obveznost uradnega obveščanja, ter ustrezen trenutek takšnih uradnih obvestil. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2) te uredbe.

▼M1

Člen 149

Zahteva za ozemeljsko razširitev, vložena po mednarodni registraciji

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobne pogoje glede zahteve za ozemeljsko razširitev iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 150

Mednarodne pristojbine

Vse pristojbine, ki se plačajo Mednarodnemu uradu v skladu z Madridskim protokolom, se nakažejo neposredno na Mednarodni urad.



ODDELEK 3

Mednarodne registracije, v katerih je imenovana ►M1  Unija ◄

Člen 151

Učinki mednarodne registracije, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄

1.  Mednarodna registracija, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , ima od datuma registracije v skladu s členom 3(4) Madridskega protokola ali datuma naknadnega imenovanja ►M1  Unije ◄ v skladu s členom 3ter(2) Madridskega protokola enak učinek kot prijava za ►M1  blagovno znamko EU ◄ .

2.  Če ni bilo nobenega obvestila o zavrnitvi po členu 5(1) in (2) Madridskega protokola ali če je bila taka zavrnitev umaknjena, ima mednarodna registracija blagovne znamke, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , od dneva, navedenega v odstavku 1, enak učinek kot registracija blagovne znamke kot ►M1  blagovne znamke EU ◄ .

3.  Za namene uporabe člena 9(3) objava podatkov mednarodne registracije, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , v skladu s členom 152(1) nadomesti objavo prijave za ►M1  blagovno znamko EU ◄ in objava v skladu s členom 152(2) nadomesti objavo registracije ►M1  blagovne znamke EU ◄ .

Člen 152

Objava

1.  Urad objavi datum registracije blagovne znamke, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , v skladu s členom 3(4) Madridskega protokola ali datum naknadnega imenovanja ►M1  Unije ◄ v skladu s členom 3ter(2) Madridskega protokola, jezik vložitve mednarodne prijave in drugi jezik, ki ga je navedel prijavitelj, številko mednarodne registracije in datum objave te registracije v glasilu, ki ga izdaja Mednarodni urad, reprodukcijo blagovne znamke in številke razredov proizvodov ali storitev, za katere se zahteva varstvo.

2.  Če ni bilo v skladu s členom 5(1) in (2) Madridskega protokola nobenega obvestila o zavrnitvi varstva mednarodne registracije, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , ali če je bila taka zavrnitev umaknjena, Urad to dejstvo objavi skupaj s številko mednarodne registracije in po potrebi datumom objave te registracije v glasilu Mednarodnega urada.

Člen 153

Prednost starejših blagovnih znamk

1.  Vložnik prijave za mednarodno registracijo, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , lahko zahteva prednost starejše blagovne znamke, ki je registrirana v državi članici, vključno z državami Beneluksa, ali je predmet mednarodne registracije z učinkom v državi članici, kot je določeno v členu 34.

2.  Imetnik mednarodne registracije, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , lahko z datumom objave o učinkovanju te registracije v skladu s členom 152(2) pri Uradu zahteva prednost starejše blagovne znamke, ki je registrirana v državi članici, vključno z državami Beneluksa, ali je predmet mednarodne registracije z učinkom v državi članici, kot je določeno v členu 35. Urad o tem obvesti Mednarodni urad.

▼M1

Člen 153a

Zahteva po prednosti starejše blagovne znamke na Uradu

6.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati zahteva po prednosti starejše blagovne znamke na podlagi odstavka 1 tega člena, in podrobnosti o informacijah, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 5 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼M1

Člen 154

Določitev blaga in storitev ter preverjanje absolutnih razlogov za zavrnitev

1.  Pri mednarodnih registracijah, v katerih je imenovana Unija, se preizkusi njihova skladnost s členom 28(2) do (4) in se preverijo absolutni razlogi za zavrnitev po istem postopku kot pri prijavah blagovne znamke EU.

2.  Če se ugotovi, da je mednarodna registracija, v kateri je imenovana Unija, v skladu s členom 28(4) ali členom 37(1) te uredbe neupravičena do varstva vsega ali katerega koli dela blaga in storitev, za katere je bila registrirana pri Mednarodnem uradu, Urad Mednarodnemu uradu po uradni dolžnosti pošlje obvestilo o začasni zavrnitvi v skladu s členom 5(1) in (2) Madridskega protokola.

3.  Kadar mora biti imetnik mednarodne registracije v skladu s členom 92(2) zastopan pred Uradom, obvestilo iz odstavka 2 tega člena vključuje poziv k imenovanju zastopnika v smislu člena 93(1).

4.  V obvestilu o začasni zavrnitvi se navedejo razlogi za zavrnitev in določen rok, v katerem lahko imetnik mednarodne registracije predloži svoje pripombe in po potrebi imenuje zastopnika. Rok začne teči na dan, ko Urad izda začasno zavrnitev.

5.  Kadar Urad ugotovi, da v mednarodni prijavi, v kateri je imenovana Unija, ni naveden drugi jezik v skladu s členom 161b te uredbe, Urad Mednarodnemu uradu po uradni dolžnosti pošlje obvestilo o začasni zavrnitvi v skladu s členom 5(1) in (2) Madridskega protokola.

6.  Kadar imetnik mednarodne registracije v ustreznem roku ne odpravi vzrokov za zavrnitev varstva ali, če je ustrezno, ne imenuje zastopnika ali navede drugega jezika, Urad zavrne varstvo v celoti ali za del blaga in storitev, za katere je mednarodna registracija registrirana. Zavrnitev varstva je izenačena z zavrnitvijo prijave blagovne znamke EU. Zoper to odločitev je dovoljena pritožba v skladu s členi 58 do 65.

7.  Kadar Urad do začetka roka za ugovor iz člena 156(2) po uradni dolžnosti ni izdal obvestila o začasni zavrnitvi v skladu z odstavkom 2 tega člena, Mednarodnemu uradu pošlje izjavo, v kateri navede, da se je preizkus absolutnih razlogov za zavrnitev na podlagi člena 37 zaključil, vendar pa tretje stranke še vedno lahko ugovarjajo ali dajo pripombe k mednarodni registraciji. Ta začasna izjava ne posega v pravico Urada, da na lastno pobudo kadar koli pred podelitvijo varstva ponovno preizkusi absolutne razloge.

8.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih morajo vsebovati obvestilo o začasni zavrnitvi, ki se po uradni dolžnosti pošlje Mednarodnemu uradu, in končna obvestila o dokončni podelitvi ali zavrnitvi varstva, ki se pošljejo Mednarodnemu uradu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼M1

Člen 154a

Kolektivne in certifikacijske znamke

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo podrobnosti postopka glede mednarodnih registracij na podlagi osnovne prijave ali osnovne registracije v zvezi s kolektivno, certifikacijsko ali garancijsko znamko.

▼B

Člen 155

Poizvedba

1.  Ko Urad prejme obvestilo o mednarodni registraciji, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , sestavi poročilo ►M1  Unije ◄ o poizvedbi, kot je določeno v členu 38(1) ►M1  če Urad prejme zahtevo za poročilo o poizvedbi v skladu s členom 38(1) v enem mesecu od datuma obvestila. ◄

2.  Takoj, ko Urad prejme obvestilo o mednarodni registraciji, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , pošlje kopijo tega obvestila glavnemu uradu za industrijsko lastnino vsake države članice, ki je Urad obvestila o odločitvi, da bo opravila poizvedbo v svojem registru blagovnih znamk, kot je določeno v členu 38(2). ►M1  če Urad prejme zahtevo za poročilo o poizvedbi v skladu s členom 38(2) v enem mesecu od datuma obvestila ter je pristojbina za poizvedbo plačana v istem roku. ◄

3.  Člen 38(3) do (6) se uporablja smiselno.

4.  Urad obvesti imetnike starejših ►M1  blagovnih znamk EU ◄ ali prijav za ►M1  blagovno znamko EU ◄ , ki so navedeni v poročilu ►M1  Unije ◄ o poizvedbi, o objavi mednarodne registracije, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , kot je določeno v členu 152(1). ►M1  To stori ne glede na to, ali je imetnik mednarodne registracije zahteval poročilo o poizvedbi na ravni EU, razen če je imetnik prejšnje registracije ali prijave zahteval, da se mu uradno obvestilo ne pošlje. ◄

Člen 156

Ugovor

1.  Proti mednarodni registraciji, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , se lahko vloži ugovor tako kot proti objavljeni prijavi za ►M1  blagovno znamko EU ◄ .

▼M1

2.  Ugovor se vloži v roku treh mesecev, ki začne teči en mesec po datumu objave v skladu s členom 152(1). Ugovor se šteje za ustrezno vloženega šele po plačilu pristojbine za ugovor.

▼B

3.  Zavrnitev varstva je izenačena z zavrnitvijo prijave za ►M1  blagovno znamko EU ◄ .

▼M1

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163a, ki določajo postopek za vložitev in preizkus ugovora, vključno s potrebnimi obvestili, ki se pošljejo Mednarodnemu uradu.

▼B

Člen 157

Zamenjava ►M1  blagovne znamke EU ◄ z mednarodno registracijo

Urad na zahtevo vpiše v register opombo, da se šteje, da je bila ►M1  blagovna znamka EU ◄ zamenjana z mednarodno registracijo v skladu s členom 4bis Madridskega protokola.

Člen 158

Razveljavitev učinkov mednarodne registracije

1.  Učinki mednarodne registracije, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , se lahko razglasijo za nične.

2.  Zahteva za razglasitev ničnosti učinkov mednarodne registracije, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , je izenačena z zahtevo za razveljavitev, kot je določeno v členu 51, ali za ugotovitev ničnosti, kot je določeno v členu 52 ali 53.

▼M1

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati uradno obvestilo, ki se v skladu z odstavkom 3 tega člena pošlje Mednarodnemu odboru. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 159

Konverzija imenovanja ►M1  Unije ◄ v mednarodni registraciji v nacionalno prijavo blagovne znamke ali v imenovanje držav članic

1.  Če je bilo imenovanje ►M1  Unije ◄ v mednarodni registraciji zavrnjeno ali preneha učinkovati, lahko imetnik mednarodne registracije zahteva konverzijo imenovanja ►M1  Unije ◄ :

(a) v nacionalno prijavo blagovne znamke v skladu s členi 112, 113 in 114, ali

▼M1

(b) v imenovanje države članice, podpisnice Madridskega protokola, če je bilo na dan zahteve za konverzijo možno imenovati to državo članico neposredno po Madridskem protokolu. Uporabljajo se členi 112, 113 in 114 te uredbe.

2.  Kot datum nacionalne prijave blagovne znamke ali imenovanja države članice, podpisnice Madridskega protokola, ki je posledica konverzije imenovanja Unije v mednarodni registraciji, se za zadevno državo članico šteje datum mednarodne registracije v skladu s členom 3(4) Madridskega protokola ali datum razširitve na Unijo v skladu s členom 3ter(2) Madridskega protokola, če je do razširitve prišlo po mednarodni registraciji, ali datum prednosti te registracije in, kjer je to ustrezno, datum prednosti starejše blagovne znamke te države, ki se zahteva v skladu s členom 153 te uredbe.

▼B

3.  Zahteva za konverzijo se objavi.

▼M1

10.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih se določijo:

(a) podrobnosti, ki jih morajo vsebovati zahteve za konverzijo iz odstavkov 4 in 7;

(b) podrobnosti, ki jih mora vsebovati objava zahtev za konverzijo v skladu z odstavkom 3.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B

Člen 160

Uporaba blagovne znamke, ki je predmet mednarodne registracije

Za namene uporabe členov 15(1), 42(2), 51(1)(a) in 57(2) pri določitvi datuma, s katerim mora biti v  ►M1  Uniji ◄ dana v resno in dejansko uporabo blagovna znamka, ki je predmet mednarodne registracije, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ , datum objave v skladu s členom 152(2) nadomesti datum registracije.

Člen 161

Sprememba

1.  Ob upoštevanju odstavka 2 se določbe, ki se uporabljajo za prijave ►M1  blagovnih znamk EU ◄ , smiselno uporabljajo za zahteve za spremembo mednarodne registracije v prijavo ►M1  blagovne znamke EU ◄ v skladu s členom 9quinquies Madridskega protokola.

2.  Če se zahteva za spremembo nanaša na mednarodno registracijo, v kateri je imenovana ►M1  Unija ◄ in katere podatki so bili objavljeni v skladu s členom 152(2), se členi od 37 do 42 ne uporabljajo.

▼M1

6.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti, ki jih mora vsebovati prijava za spremembo iz odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 163(2).

▼B



NASLOV XIV

KONČNE DOLOČBE

▼M1 —————

▼M1

Člen 163

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za izvedbena pravila. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 ).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

▼M1

Člen 163a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 42a, člena 43(3), členov 57a in 65a, členov 77(4), 78(6), 79(5), 79b(2), 79c(5), 80(3) in 82a(3), členov 93a in 136b ter členov 154a(3) in 156(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 23. marca 2016. Zlasti je pomembno, da Komisija pred sprejetjem teh delegiranih aktov ravna v skladu s svojo običajno prakso ter opravi posvetovanja s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki držav članic.

3.  Prenos pooblastila iz odstavka 2 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 42a, člena 43(3), členov 57a in 65a, členov 77(4), 78(6), 79(5), 79b(2), 79c(5), 80(3) in 82a(3) členov 93a in 136b, ter členov 154a(3) in 156(4) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼M1 —————

▼B

Člen 165

Določbe, ki se nanašajo na širitev ►M1  Unije ◄

▼A1

1.  Od dne pristopa Bolgarije, Češke, Estonije, Hrvaške, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu „nove države članice“) se znamke ►M1  Unije ◄ , ki so bile registrirane ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred zadevnim dnem pristopa, razširijo na območje teh držav članic, da imajo enak učinek v celotni ►M1  Uniji ◄ .

▼B

2.  Registracije ►M1  blagovne znamke EU ◄ , ki je na dan pristopa v postopku prijave, ni mogoče zavrniti na podlagi absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 7(1), če so se ti razlogi začeli uporabljati zgolj zaradi pristopa novih držav članic.

3.  Če je bila prijava za registracijo ►M1  blagovne znamke EU ◄ vložena v šestih mesecih pred dnem pristopa, se lahko vloži ugovor v skladu s členom 41, če je bila pred pristopom v novi državi članici pridobljena prejšnja blagovna znamka ali druga prejšnja pravica iz člena 8, pod pogojem, da je bila pridobljena v dobri veri in je datum vložitve ali, kjer je to ustrezno, datum prednostne pravice ali datum pridobitve prejšnje blagovne znamke ali druge prejšnje pravice v novi državi članici pred datumom vložitve ali, kjer je to ustrezno, pred datumom prednostne pravice ►M1  blagovne znamke EU ◄ , za katero je vložena prijava.

4.   ►M1  Blagovne znamke EU ◄ iz odstavka 1 se ne sme razglasiti za nično:

(a) v skladu s členom 52, če so se razlogi za ničnost začeli uporabljati zgolj zaradi pristopa novih držav članic;

(b) v skladu s členom 53(1) in (2), če je bila prejšnja nacionalna pravica v novi državi članici registrirana ali je bila zanjo vložena prijava ali je bila pridobljena pred dnem pristopa.

5.  Uporabo ►M1  blagovne znamke EU ◄ iz odstavka 1 se sme v skladu s členoma 110 in 111 prepovedati, če je bila prejšnja blagovna znamka ali druga prejšnja pravica registrirana ali je bila zanjo vložena prijava ali je bila pridobljena v novi državi članici v dobri veri pred dnem pristopa te države; ali, kjer je to ustrezno, ima datum prednostne pravice, ki je pred dnem pristopa te države.

▼M1

Člen 165a

Ocena in pregled

1.  Komisija do 24. marca 2021 in nato vsakih pet let oceni izvajanje te uredbe.

2.  V oceni se pregleda pravni okvir za sodelovanje Urada, glavnih uradov držav članic za intelektualno lastnino in Urada Beneluksa za intelektualno lastnino, s posebnim poudarkom na mehanizmu financiranja, določenem v členu 123c. V oceni se nadalje ocenijo vpliv, uspešnost in učinkovitost Urada in njegovih delovnih praks. Pri oceni se obravnavajo zlasti morebitna potreba po spremembi mandata Urada in finančne posledice kakršnih koli tovrstnih sprememb.

3.  Komisija poročilo o oceni skupaj s svojimi sklepi na podlagi poročila posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve ocene se objavijo.

4.  Pri vsaki drugi oceni se ob upoštevanju ciljev, mandata in nalog Urada ocenijo njegovi rezultati.

▼B

Člen 166

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 40/94, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v Prilogi I, se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 167

Začetek veljavnosti

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Države članice v treh letih po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 40/94 sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje členov 95 in 114.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M1




PRILOGA -I

ZNESEK PRISTOJBIN

A. Pristojbine, ki se v skladu s to uredbo plačujejo Uradu, znašajo (v EUR):

1. Osnovna pristojbina za prijavo posamezne blagovne znamke EU (člen 26(2)):

1 000 EUR.

2. Osnovna pristojbina za elektronsko prijavo posamezne blagovne znamke EU (člen 26(2)):

850 EUR.

3. Pristojbina za drugi razred blaga in storitev za posamezno blagovno znamko EU (člen 26(2)):

50 EUR.

4. Pristojbina za vsak razred blaga in storitev, ki presega dva razreda, za posamezno blagovno znamko EU (člen 26(2)):

150 EUR.

5. Osnovna pristojbina za prijavo kolektivne znamke EU ali certifikacijske znamke EU (člen 26(2) in člen 66(3) ali člen 74a(3)):

1 800 EUR.

6. Osnovna pristojbina za elektronsko prijavo kolektivne znamke EU ali certifikacijske znamke EU (člen 26(2) in člen 66(3) ali člen 74a(3)):

1 500 EUR.

7. Pristojbina za drugi razred blaga in storitev za kolektivno znamko EU ali certifikacijsko znamko EU (člen 26(2) in člen 66(3) ali člen 74a(3)):

50 EUR.

8. Pristojbina za vsak razred blaga in storitev, ki presega dva, za kolektivno znamko EU ali certifikacijsko znamko EU (člen 26(2) in člen 66(3) ali člen 74a(3)):

150 EUR.

9. Pristojbina za poizvedbo o prijavi blagovne znamke EU (člen 38(2)) ali o mednarodni registraciji, v kateri je imenovana Unija (člen 38(2) in člen 155(2)): 12 EUR, pomnoženo s številom glavnih uradov za industrijsko lastnino iz člena 38(2); Urad objavi ta znesek in naknadne spremembe v Uradnem listu Urada.

10. Pristojbina za ugovor (člen 41(3)):

320 EUR.

11. Osnovna pristojbina za podaljšanje posamezne blagovne znamke EU (člen 47(3)):

1 000 EUR.

12. Osnovna pristojbina za elektronsko podaljšanje posamezne blagovne znamke EU (člen 47(3)):

850 EUR.

13. Pristojbina za podaljšanje drugega razreda blaga in storitev za posamezno blagovno znamko EU (člen 47(3)):

50 EUR.

14. Pristojbina za podaljšanje vsakega razreda blaga in storitev, ki presega dva razreda, za posamezno blagovno znamko EU (člen 47(3)):

150 EUR.

15. Osnovna pristojbina za podaljšanje kolektivne znamke EU ali certifikacijske znamke EU (člen 47(3) in člen 66(3) ali člen 74a(3)):

1 800 EUR.

16. Osnovna pristojbina za elektronsko podaljšanje kolektivne znamke EU ali certifikacijske znamke EU (člen 47(3) in člen 66(3) ali člen 74a(3)):

1 500 EUR.

17. Pristojbina za podaljšanje drugega razreda blaga in storitev za kolektivno znamko EU ali certifikacijsko znamko EU (člen 47(3) in člen 66(3) ali člen 74a(3)):

50 EUR.

18. Pristojbina za podaljšanje vsakega razreda blaga in storitev, ki presega dva, za kolektivno znamko EU ali certifikacijsko znamko EU (člen 47(3) in člen 66(3) ali člen 74a(3)):

150 EUR.

19. Dodatna pristojbina za zapoznelo plačilo pristojbine za podaljšanje ali zapoznelo vložitev zahteve za podaljšanje (člen 47(3)): 25 % zapoznele pristojbine za podaljšanje, največ pa 1 500 EUR.

20. Pristojbina za zahtevo za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti (člen 56(2)):

630 EUR.

21. Pristojbina za pritožbo (člen 60(1)):

720 EUR.

22. Pristojbina za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje (člen 81(3)):

200 EUR.

23. Pristojbina za vložitev zahteve za konverzijo prijave blagovne znamke EU ali za konverzijo blagovne znamke EU (člen 113(1), tudi v povezavi s členom 159(1)):

(a) v prijavo nacionalne blagovne znamke;

(b) v imenovanje držav članic na podlagi Madridskega protokola:

200 EUR.

24. Pristojbina za nadaljevanje postopkov (člen 82(1)):

400 EUR.

25. Pristojbina za izjavo o delitvi registrirane blagovne znamke EU (člen 49(4)) ali prijave blagovne znamke EU (člen 44(4)):

250 EUR.

26. Pristojbina za prijavo registracije licence ali druge pravice v zvezi z registrirano blagovno znamko EU (pred 1. oktobrom 2017, pravilo 33(2) Uredbe (ES) št. 2868/95 in od tega dne dalje člen 22a(2)) ali za prijavo blagovne znamke EU (pred 1. oktobrom 2017, pravilo 33(2) Uredbe (ES) št. 2868/95 in od tega dne dalje člen 22a(2)):

(a) dodelitev licence;

(b) prenos licence;

(c) nastanek stvarne pravice;

(d) prenos stvarne pravice;

(e) izvršba:

200 EUR na registracijo, vendar ta znesek v primeru, da je v isti vlogi ali hkrati podanih več zahtev, ne presega skupnega zneska v višini 1 000 EUR.

27. Pristojbina za izbris registracije licence ali druge pravice (pred 1. oktobrom 2017, pravilo 35(3) Uredbe (ES) št. 2868/95 in od tega dne dalje člen 24a(3)): 200 EUR na izbris, vendar ta znesek v primeru, da je v isti vlogi ali hkrati podanih več zahtev, ne presega skupnega zneska v višini 1 000 EUR.

28. Pristojbina za spremembo registrirane blagovne znamke EU (člen 48(4)):

200 EUR.

29. Pristojbina za izdajo kopije prijave blagovne znamke EU (člen 88(7)), kopije potrdila o registraciji (člen 45(2)) ali izpisa iz registra (člen 87(7)):

(a) neoverjena kopija ali izpis:

10 EUR;

(b) overjena kopija ali izpis:

30 EUR.

30. Pristojbina za pregled spisov (člen 88(6)):

30 EUR.

31. Pristojbina za izdajo kopij dokumentov iz spisov (člen 88(7)):

(a) neoverjena kopija:

10 EUR;

(b) overjena kopija:

30 EUR;

in na stran, če je več kot deset strani:

1 EUR.

32. Pristojbina za posredovanje informacij v spisu (člen 88(9)):

10 EUR.

33. Pristojbina za revizijo določitve stroškov postopka, ki se jih povrne (pred 1. oktobrom 2017, pravilo 94(4) Uredbe (ES) št. 2868/95 in od tega dne dalje člen 85(7)):

100 EUR.

34. Pristojbina za vložitev mednarodne prijave pri Uradu (pred 1. oktobrom 2017 člen 147(5) in od tega dne dalje člen 147(4)):

300 EUR.

B. Pristojbine, ki se plačujejo Mednarodnemu uradu

I.   Posamezne pristojbine za mednarodno registracijo, v kateri je imenovana Unija

1. Vložnik prijave za mednarodno registracijo, v kateri je imenovana Unija, mora Mednarodnemu uradu plačati posamezno pristojbino za imenovanje Unije v skladu s členom 8(7) Madridskega protokola.

2. Imetnik mednarodne registracije, ki po mednarodni registraciji vloži zahtevo za ozemeljsko razširitev, v kateri je imenovana Unija, mora Mednarodnemu uradu plačati posamezno pristojbino za imenovanje Unije v skladu s členom 8(7) Madridskega protokola.

3. Višina pristojbine iz B.I.1 ali B.I.2 je enaka protivrednosti v švicarskih frankih, kakor določi generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino v skladu s pravilom 35(2) Skupnih pravil v skladu z Madridskim sporazumom in protokolom, za naslednje zneske:

(a) za posamezno blagovno znamko: 820 EUR in po potrebi 50 EUR za drugi razred blaga in storitev ter 150 EUR za vsak razred blaga in storitev iz mednarodne registracije, ki presega dva razreda;

(b) za kolektivno znamko ali certifikacijsko znamko: 1 400 EUR in po potrebi 50 EUR za drugi razred blaga in storitev ter 150 EUR za vsak razred blaga in storitev, ki presega dva razreda.

II.   Posamezne pristojbine za podaljšanje mednarodne registracije, v kateri je imenovana Unija

1. Imetnik mednarodne registracije, v kateri je imenovana Unija, mora kot del pristojbin za podaljšanje mednarodne registracije Mednarodnemu uradu plačati posamezno pristojbino za imenovanje Unije v skladu s členom 8(7) Madridskega protokola.

2. Višina pristojbine iz B.II.1 je enaka protivrednosti v švicarskih frankih, kakor določi generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino v skladu s pravilom 35(2) Skupnih pravil v skladu z Madridskim sporazumom in protokolom, za naslednje zneske:

(a) za posamezno blagovno znamko: 820 EUR in po potrebi 50 EUR za drugi razred blaga in storitev ter 150 EUR za vsak razred blaga in storitev iz mednarodne registracije, ki presega dva razreda;

(b) za kolektivno znamko ali certifikacijsko znamko: 1 400 EUR in po potrebi 50 EUR za drugi razred blaga in storitev ter 150 EUR za vsak razred blaga in storitev iz mednarodne registracije, ki presega dva razreda.

▼B




PRILOGA I

Razveljavljena uredba s spremembami

(iz člena 166)



Uredba Sveta (ES) št. 40/94

(UL L 11, 14.1.1994, str. 1)

 

Uredba Sveta (ES) št. 3288/94

(UL L 349, 31.12.1994, str. 83)

 

Uredba Sveta (ES) št. 807/2003

(UL L 122, 16.5.2003, str. 36)

samo točka 48 Priloge III

Uredba Sveta (ES) št. 1653/2003

(UL L 245, 29.9.2003, str. 36)

 

Uredba Sveta (ES) št. 1992/2003

(UL L 296, 14.11.2003, str. 1)

 

Uredba Sveta (ES) št. 422/2004

(UL L 70, 9.3.2004, str. 1)

 

Uredba Sveta (ES) št. 1891/2006

(UL L 386, 29.12.2006, str. 14)

samo člen 1

Del 4 C I Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003

(UL L 236, 23.9.2003, str. 342)

 

Del 1 I Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2005

(UL L 157, 21.6, 2005, str. 231)

 




PRILOGA II

Korelacijska tabela



Uredba (ES) št. 40/94

Ta uredba

Členi 1 do 14

Členi 1 do 14

Člen 15, odstavek 1

Člen 15, odstavek 1, prvi pododstavek

Člen 15, odstavek 2, uvodno besedilo

Člen 15, odstavek 1, drugi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 15, odstavek 2, točka (a)

Člen 15, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (a)

Člen 15, odstavek 2, točka (b)

Člen 15, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (b)

Člen 15, odstavek 3

Člen 15, odstavek 2

Členi 16 do 36

Členi 16 do 36

Člen 37

Člen 38

Člen 37

Člen 39

Člen 38

Člen 40

Člen 39

Člen 41

Člen 40

Člen 42

Člen 41

Člen 43

Člen 42

Člen 44

Člen 43

Člen 44a

Člen 44

Členi 45 do 48

Členi 45 do 48

Člen 48a

Člen 49

Člen 49

Člen 50

Člen 50

Člen 51

Člen 51

Člen 52

Člen 52

Člen 53

Člen 53

Člen 54

Člen 54

Člen 55

Člen 55

Člen 56

Člen 56

Člen 57

Člen 57

Člen 58

Člen 58

Člen 59

Člen 59

Člen 60

Člen 60

Člen 61

Člen 60a

Člen 62

Člen 61

Člen 63

Člen 62

Člen 64

Člen 63

Člen 65

Člen 64

Člen 66

Člen 65

Člen 67

Člen 66

Člen 68

Člen 67

Člen 69

Člen 68

Člen 70

Člen 69

Člen 71

Člen 70

Člen 72

Člen 71

Člen 73

Člen 72

Člen 74

Člen 73

Člen 75

Člen 74

Člen 76

Člen 75

Člen 77

Člen 76

Člen 78

Člen 77

Člen 79

Člen 77a

Člen 80

Člen 78

Člen 81

Člen 78a

Člen 82

Člen 79

Člen 83

Člen 80

Člen 84

Člen 81

Člen 85

Člen 82

Člen 86

Člen 83

Člen 87

Člen 84

Člen 88

Člen 85

Člen 89

Člen 86

Člen 90

Člen 87

Člen 91

Člen 88

Člen 92

Člen 89

Člen 93

Člen 90

Člen 94

Člen 91

Člen 95

Člen 92

Člen 96

Člen 93

Člen 97

Člen 94, odstavek 1, uvodno besedilo

Člen 98, odstavek 1, uvodno besedilo

Člen 94, odstavek 1, prva alinea

Člen 98, odstavek 1, točka (a)

Člen 94, odstavek 1, druga alinea

Člen 98, odstavek 1, točka (b)

Člen 94, odstavek 2

Člen 98, odstavek 2

Člen 95

Člen 99

Člen 96

Člen 100

Člen 97

Člen 101

Člen 98

Člen 102

Člen 99

Člen 103

Člen 100

Člen 104

Člen 101

Člen 105

Člen 102

Člen 106

Člen 103

Člen 107

Člen 104

Člen 108

Člen 105

Člen 109

Člen 106

Člen 110

Člen 107

Člen 111

Člen 108

Člen 112

Člen 109

Člen 113

Člen 110

Člen 114

Člen 111

Člen 115

Člen 112

Člen 116

Člen 113

Člen 117

Člen 114

Člen 118

Člen 115

Člen 119

Člen 116

Člen 120

Člen 117

Člen 121

Člen 118

Člen 122

Člen 118a

Člen 123

Člen 119

Člen 124

Člen 120

Člen 125

Člen 121, odstavka 1 in 2

Člen 126, odstavka 1 in 2

Člen 121, odstavek 3

Člen 121, odstavek 4

Člen 121, odstavek 3

Člen 121, odstavek 5

Člen 121, odstavek 4

Člen 121, odstavek 6

Člen 121, odstavek 5

Člen 122

Člen 127

Člen 123

Člen 128

Člen 124

Člen 129

Člen 125

Člen 130

Člen 126

Člen 131

Člen 127

Člen 132

Člen 128

Člen 133

Člen 129

Člen 134

Člen 130

Člen 135

Člen 131

Člen 136

Člen 132

Člen 137

Člen 133

Člen 138

Člen 134

Člen 139

Člen 135

Člen 140

Člen 136

Člen 141

Člen 137

Člen 142

Člen 138

Člen 143

Člen 139

Člen 144

Člen 140

Člen 145

Člen 141

Člen 146

Člen 142

Člen 147

Člen 143

Člen 148

Člen 144

Člen 149

Člen 145

Člen 150

Člen 146

Člen 151

Člen 147

Člen 152

Člen 148

Člen 153

Člen 149

Člen 154

Člen 150

Člen 155

Člen 151

Člen 156

Člen 152

Člen 157

Člen 153

Člen 158

Člen 154

Člen 159

Člen 155

Člen 160

Člen 156

Člen 161

Člen 157, odstavek 1

Člen 162, odstavek 1

Člen 157, odstavek 2, uvodno besedilo

Člen 162, odstavek 2, uvodno besedilo

Člen 157, odstavek 2, točka 2

Člen 162, odstavek 2, točka (a)

Člen 157, odstavek 2, točka 3

Člen 162, odstavek 2, točka (b)

Člen 157, odstavek 2, točka 5

Člen 162, odstavek 2, točka (c)

Člen 157, odstavek 2, točka 6

Člen 162, odstavek 2, točka (d)

Člen 157, odstavek 2, točka 7

Člen 162, odstavek 2, točka (e)

Člen 157, odstavek 2, točka 8

Člen 162, odstavek 2, točka (f)

Člen 157, odstavek 2, točka 9

Člen 162, odstavek 2, točka (g)

Člen 157, odstavek 2, točka 10

Člen 162, odstavek 2, točka (h)

Člen 157, odstavek 2, točka 11

Člen 162, odstavek 2, točka (i)

Člen 157, odstavek 2, točka 12

Člen 162, odstavek 2, točka (j)

Člen 157, odstavek 2, točka 13

Člen 162, odstavek 2, točka (k)

Člen 157, odstavek 2, točka 14

Člen 162, odstavek 2, točka (l)

Člen 157, odstavek 3

Člen 162, odstavek 3

Člen 158

Člen 163

Člen 159

Člen 164

Člen 159a, odstavki 1, 2 in 3

Člen 165, odstavki 1, 2 in 3

Člen 159a, odstavek 4, uvodno besedilo

Člen 165, odstavek 4, uvodno besedilo

Člen 159a, odstavek 4, prva alinea

Člen 165, odstavek 4, točka (a)

Člen 159a, odstavek 4, druga alinea

Člen 165, odstavek 4, točka (b)

Člen 159a, odstavek 5

Člen 165, odstavek 5

Člen 166

Člen 160, odstavek 1

Člen 167, odstavek 1

Člen 160, odstavek 2

Člen 167, odstavek 2

Člen 160, odstavka 3 in 4

Priloga I

Priloga II



( 1 ) Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, 27.12.2006, str. 21).

( 2 ) Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L 181, 29.6.2013, str. 15).

( 3 ) Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 336, 23.12.2015, str. 1).

( 4 ) UL L 110, 20.4.2001, str. 28.

( 5 ) UL L 125, 5.5.2001, str. 15.

( 6 ) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

( 7 ) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

( 8 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

( 9 ) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

( 10 ) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

( 11 ) Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L 3, 5.1.2002, str. 1).

( 12 ) Uredba (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o pooblastitvi Urada za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) za naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, vključno z organiziranjem srečanj predstavnikov javnega in zasebnega sektorja v okviru Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine (UL L 129, 16.5.2012, str. 1).

( 13 ) Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5).

( 14 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

( 15 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

( 16 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

( 17 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

( 18 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Top