EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02002L0095-20100925

Consolidated text: Direktiva 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2002/95/2010-09-25

2002L0095 — SL — 25.09.2010 — 008.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

DIREKTIVA 2002/95/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 27. januarja 2003

o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

(UL L 037, 13.2.2003, p.19)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

 M1

ODLOČBA KOMISIJE z dne 18. avgusta 2005

  L 214

65

19.8.2005

 M2

ODLOČBA KOMISIJE z dne 13. oktobra 2005

  L 271

48

15.10.2005

 M3

ODLOČBA KOMISIJE z dne 21. oktobra 2005

  L 280

18

25.10.2005

 M4

ODLOČBA KOMISIJE z dne 21. aprila 2006

  L 115

38

28.4.2006

 M5

ODLOČBA KOMISIJE z dne 12. oktobra 2006

  L 283

47

14.10.2006

 M6

ODLOČBA KOMISIJE z dne 12. oktobra 2006

  L 283

48

14.10.2006

 M7

ODLOČBA KOMISIJE z dne 12. oktobra 2006

  L 283

50

14.10.2006

►M8

DIREKTIVA 2008/35/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2008

  L 81

67

20.3.2008

 M9

ODLOČBA KOMISIJE z dne 24. januarja 2008

  L 136

9

24.5.2008

 M10

ODLOČBA KOMISIJE z dne 4. junija 2009

  L 139

32

5.6.2009

 M11

ODLOČBA KOMISIJE z dne 10. junija 2009

  L 148

27

11.6.2009

 M12

SKLEP KOMISIJE z dne 25. februarja 2010

  L 49

32

26.2.2010

►M13

SKLEP KOMISIJE z dne 24. septembra 2010

  L 251

28

25.9.2010




▼B

DIREKTIVA 2002/95/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 27. januarja 2003

o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi



EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 3 ),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor 8. novembra 2002 ( 4 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Neskladnja med predpisi ali upravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice glede omejevanja uporabe nekaterih nevarnih snovi pri električni in elektronski opremi, bi lahko ustvarila trgovinske ovire in izkrivila konkurenco v Skupnosti ter imajo lahko zaradi tega neposredni vpliv na vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Zdi se potrebno približati zakonodaje držav članic na tem področju in prispevati k varovanju zdravja ljudi in okolju primerni predelavi in odstranitvi odpadne električne in elektronske opreme.

(2)

Evropski svet je na sestanku v Nici 7., 8. in 9. decembra 2000 potrdil Resolucijo Sveta z dne 4. decembra 2000 o previdnostnem načelu.

(3)

Sporočilo Komisije z dne 30. julija 1996 o pregledu strategije Skupnosti za ravnanje z odpadki poudarja potrebo po zmanjšanju vsebine nevarnih snovi v odpadkih in opozarja na možne prednosti predpisov na ravni celotne Skupnosti, ki omejujejo prisotnost teh snovi v proizvodih in proizvodnih procesih.

(4)

Resolucija Sveta z dne 25. januarja 1988 o delovnem programu Skupnosti za boj proti onesnaževanju okolja s kadmijem ( 5 ) poziva Komisijo, da brez odlašanja začne spremljati razvoj posebnih ukrepov za tak program. Varovati je treba tudi zdravje ljudi in zato je treba izvajati celovito strategijo, ki zlasti omejuje uporabo kadmija in spodbuja raziskave glede nadomestkov. Resolucija poudarja, da je treba uporabo kadmija omejiti na primere, kjer ne obstajajo ustrezne in varnejše alternative.

(5)

Razpoložljivi podatki kažejo, da so pri ravnanju z odpadki glede zmanjšanja težav, povezanih z zadevnimi težkimi kovinami in zadevnimi zaviralci gorenja, potrebni ukrepi o zbiranju, ravnanju, recikliranju in odstranjevanju odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), ki so določeni v Direktivi 2002/96/ES z dne 27. januarja 2003 Evropskega parlamenta in Sveta o odpadni električni in elektronski opremi ( 6 ). Kljub tem ukrepom bo še vedno mogoče najti občutno količino OEEO pri sedanjih načinih odstranjevanja. Tudi če bi OEEO zbirali ločeno in oddali v reciklažo, bi njihova vsebina živega srebra, kadmija, svinca, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) in polibromiranih difeniletrov (PBDE) verjetno predstavljala tveganja za zdravje ali okolje.

(6)

Ob upoštevanju tehnične in gospodarske izvedljivosti je najučinkovitejši način za občutno zmanjšanje tveganja za zdravje in okolje zaradi teh snovi, da bi lahko dosegli izbrano raven varstva v Skupnosti, nadomestitev teh snovi v električni in elektronski opremi z varnimi ali varnejšimi materiali. Omejevanje uporabe teh nevarnih snovi bo verjetno povečalo možnosti in gospodarsko donosnost recikliranja OEEO in zmanjšalo negativni vpliv na zdravje delavcev v reciklažnih obratih.

(7)

Snovi, ki jih zajema ta direktiva, so znanstveno dobro raziskane in ocenjene ter so bile predmet različnih ukrepov na nacionalni ravni in ravni Skupnosti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, upoštevajo obstoječe mednarodne smernice in priporočila in temeljijo na oceni dosegljivih znanstvenih in tehničnih podatkov. Ukrepi so potrebni za doseganje izbrane stopnje varovanja zdravja ljudi, živali in varovanja okolja ob upoštevanju tveganja, ki bi ga odsotnost ukrepov verjetno ustvarila v Skupnosti. Ukrepe je treba pregledovati in, če je potrebno, prilagoditi ob upoštevanju razpoložljivih tehničnih in znanstvenih podatkov.

(9)

Ta direktiva se uporabljala brez poseganja v zakonodajo Skupnosti o zahtevah glede varnosti in zdravja ter v posebno zakonodajo Skupnosti glede ravnanja z odpadki, zlasti Direktivo Sveta 91/157/EGS z dne 18. marca 1991 o baterijah in akumulatorjih, ki vsebujejo nekatere nevarne snovi ( 7 ).

(10)

Upošteva se tehnični razvoj električne in elektronske opreme brez težkih kovin, PBDE in PBB. Kakor hitro so znanstveni podatki na razpolago in ob upoštevanju previdnostnega načela, je treba preučiti prepoved drugih nevarnih snovi in njihovo nadomestitev z okolju prijaznejšimi alternativami, ki bi zagotovile vsaj enako raven varstva potrošnikov.

(11)

Izjeme od zahteve za nadomestitev so dovoljene, če nadomestitev ni mogoča iz znanstvenega in tehničnega stališča ali če bi verjetno negativni vplivi na okolje ali zdravje, ki bi jih povzročila nadomestitev, prevladali nad prednostmi, ki bi jih imela nadomestitev za človeka in okolje. Nadomestitev nevarnih snovi v električni in elektronski opremi se izvede tako, da bo združljiva z zdravjem in varnostjo uporabnikov električne in elektronske opreme (EEO).

(12)

Ker so ponovna uporaba, obnova in podaljšanje življenjske dobe koristni, so na voljo rezervni deli.

(13)

Prilagoditev izjem znanstvenemu in tehničnemu napredku glede zahtev za postopno odpravljanje in prepoved nevarnih snovi izvaja Komisija po postopku odbora.

(14)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 8 ) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:



Člen 1

Cilji

Namen te direktive je približati zakonodaje držav članic o omejevanju uporabe nevarnih snovi pri električni in elektronski opremi in prispevati k varovanju zdravja ljudi in okolju primerni predelavi in odstranitvi odpadne električne in elektronske opreme.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Brez poseganja v člen 6 se ta direktiva uporablja za električno in elektronsko opremo, ki se uvršča v kategorije 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 10, določene v Prilogi IA k Direktivi št. 2002/96/ES (OEEO), in za električne žarnice ter svetilke v gospodinjstvih.

2.  Ta direktiva se uporablja brez poseganja v zakonodajo Skupnosti o zahtevah glede varnosti in zdravja ter na posebno zakonodajo Skupnosti glede ravnanja z odpadki.

3.  Ta direktiva se ne uporablja za rezervne dele za popravilo ali za ponovno uporabo električne in elektronske opreme, ki je bila dana v promet pred 1. julijem 2006.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej direktivi izraz:

(a) „električna in elektronska oprema“ ali „EEO“ pomeni opremo, ki je za svoje pravilno delovanje odvisna od električnega toka ali elektromagnetnih polj, in opremo za proizvodnjo, prenos in merjenje toka in polj, ki se uvršča v kategorije, določene v Prilogi IA k Direktivi 2002/96/ES (OEEO), in je oblikovana za uporabo za napetostni razred, ki ne presega 1 000 voltov za izmenični tok in 1 500 voltov za enosmerni tok;

(b) „proizvajalec“ pomeni vsako osebo, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo v skladu z Direktivo 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo ( 9 ):

(i) proizvaja in prodaja električno in elektronsko opremo pod svojo blagovno znamko;

(ii) preprodaja pod svojo blagovno znamko opremo, ki so jo proizvedli drugi dobavitelji, preprodajalec ne velja za „proizvajalca“, če je blagovna znamka proizvajalca vidna na opremi, kot je določeno v podtočki (i); ali

(iii) poklicno uvaža ali izvaža električno in elektronsko opremo v državo članico.

Kdor koli izključno zagotavlja financiranje po kakršnem koli finančnem sporazumu ali v skladu z njim, ne velja za „proizvajalca“, razen če ne deluje tudi kot proizvajalec v pomenu podtočk (i) do (iii).

Člen 4

Preprečitev

1.  Države članice zagotovijo, da od 1. julija 2006 nova električna in elektronska oprema, ki bo dana v promet, ne bo vsebovala svinca, živega srebra, kadmija, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) ali polibromiranih difeniletrov (PBDE). Nacionalni ukrepi, ki omejujejo ali prepovedujejo uporabo teh snovi v električni in elektronski opremi, in so bili sprejeti skladno z zakonodajo Skupnosti pred sprejetjem te direktive, se lahko obdržijo do 1. julija 2006.

2.  Odstavek 1 ne velja za uporabe, navedene v Prilogi.

3.  Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije odločita takoj, ko so na voljo znanstveni podatki, in v skladu z načeli politike o kemikalijah, določene v šestem delovnem programu Skupnosti o okolju, o prepovedi drugih nevarnih snovi in o njihovi nadomestitvi z okolju prijaznejšimi alternativami, ki zagotavljajo vsaj enako raven varstva potrošnikov.

Člen 5

Prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku

▼M8

1.  Sprejmejo se vse spremembe, ki so potrebne za prilagoditev priloge znanstvenemu in tehničnemu napredku za naslednje namene:

▼B

(a) določiti, če je potrebno, največje vrednosti koncentracij, do katerih se še dopušča prisotnost snovi, navedenih v členu 4(1) v posebnih materialih in komponentah električne in elektronske opreme;

(b) izvzeti materiale in komponente električne in elektronske opreme iz člena 4(1), če je tehnično ali znanstveno neizvedljivo, da se jih odstrani ali nadomesti s spremembo konstrukcije ali z materiali in komponentami, ki ne zahtevajo katerega od materialov ali snovi iz tega člena, ali kadar bi negativni vplivi na okolje, zdravje in/ali varnost potrošnika, ki bi jih povzročila nadomestitev, utegnili prevladati nad prednostmi za okolje, zdravje in/ali varnostjo potrošnika;

(c) izvršiti pregled vsake izjeme iz Priloge vsaj vsake štiri leta ali štiri leta za tem, ko je postavka dodana na seznam, s ciljem, da se črtajo materiali in komponente električne in elektronske opreme iz Priloge, če je tehnično ali znanstveno izvedljivo, da se jih odstrani ali nadomesti s spremembo konstrukcije ali z materiali in komponentami, ki ne zahtevajo katerega od materialov ali snovi iz člena 4(1), pod pogojem, da negativni vplivi na okolje, zdravje in/ali varnost potrošnika, ki bi jih povzročila nadomestitev, ne prevladajo nad morebitnimi prednostmi za okolje, zdravje in/ali varnostjo potrošnika.

▼M8

Ukrepi iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 7(2).

▼B

2.  Preden se Priloga spremeni v skladu z odstavkom 1, se Komisija med drugim posvetuje s proizvajalci električne in elektronske opreme, podjetji za reciklažo, obdelavo, okoljskimi organizacijami in združenji delavcev in potrošnikov. Pripombe se pošljejo odboru, navedenemu v členu 7(1). Komisija poroča o prejetih informacijah.

Člen 6

Pregled

Pred 13. februarjem 2005 Komisija pregleda ukrepe iz te direktive, da bi upoštevala, kot je potrebno, nova znanstvena spoznanja.

Komisija do tega datuma predvsem predstavi predloge za vključitev v področje uporabe te direktivi opremo, ki se uvršča v kategoriji 8 in 9 iz Priloge IA k Direktivi 2002/96/ES (OEEO).

Komisija tudi preuči potrebo, da se prilagodi seznam snovi iz člena 4(1) na temelju znanstvenih dejstev in ob upoštevanju previdnostnega načela, in predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predloge za ustrezne prilagoditve, če je primerno.

Med pregledom se posebno pozornost posveti vplivu na okolje in zdravje ljudi zaradi drugih nevarnih snovi in materialov, ki se uporabljajo v električni in elektronski opremi. Komisija preuči možnost nadomestitve teh snovi in materialov in predstavi predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da bi razširila področje uporabe člena 4, kot je primerno.

▼M8

Člen 7

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih ( 10 ).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B

Člen 8

Sankcije

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Tako predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 9

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 13. avgustom 2004. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedilo vseh zakonov in drugih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 11

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

▼M13




PRILOGA



Uporabe, ki so izvzete iz prepovedi iz člena 4(1)

Izjema

Področje in datumi veljavnosti

1

Živo srebro v (kompaktnih) fluorescentnih svetilkah z enim vnožkom, ki ne presega (na razelektritveno cevko):

 

1(a)

za splošno razsvetljavo < 30 W: 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; med 31. decembrom 2011 in 31. decembrom 2012 je dovoljena uporaba 3,5 mg na razelektritveno cevko; po 31. decembru 2012 se uporablja 2,5 mg na razelektritveno cevko.

1(b)

za splošno razsvetljavo ≥ 30 W in < 50 W: 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3,5 mg na razelektritveno cevko.

1(c)

za splošno razsvetljavo ≥ 50 W in < 150 W: 5 mg

 

1(d)

za splošno razsvetljavo ≥ 150 W: 15 mg

 

1(e)

za splošno razsvetljavo s krožno ali kvadratno strukturno obliko in premerom cevi ≤ 17 mm

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 7 mg na razelektritveno cevko.

1(f)

za posebne namene: 5 mg

 

2(a)

Živo srebro v linearnih fluorescentnih svetilkah za splošno razsvetljavo z dvojnim vnožkom, ki ne presegajo (na svetilko):

 

2(a)(1)

trije fosforni premazi z normalno življenjsko dobo in premerom cevi < 9 mm (npr. T2): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 4 mg na svetilko.

2(a)(2)

trije fosforni premazi z normalno življenjsko dobo in premerom cevi ≥ 9 mm in ≤ 17 mm (npr. T5): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3 mg na svetilko.

2(a)(3)

trije fosforni premazi z normalno življenjsko dobo in premerom cevi > 17 mm in ≤ 28 mm (npr. T8): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3,5 mg na svetilko.

2(a)(4)

trije fosforni premazi z normalno življenjsko dobo in premerom cevi > 28 mm (npr. T12): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2012; po 31. decembru 2012 se lahko uporablja 3,5 mg na svetilko.

2(a)(5)

trije fosforni premazi z dolgo življenjsko dobo (≥ 25 000 ur): 8 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 5 mg na svetilko.

2(b)

Živo srebro v drugih fluorescentnih svetilkah, ki ne presega (na svetilko):

 

2(b)(1)

linearne halofosfatne svetilke s premerom cevi > 28 mm (npr. T10 in T12): 10 mg

Preneha veljati 13. aprila 2012.

2(b)(2)

nelinearne halofosfatne svetilke (vsi premeri): 15 mg

Preneha veljati 13. aprila 2016.

2(b)(3)

nelinearne fosforne svetilke s trojnim premazom s premerom cevi > 17 mm (npr. T9)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 15 mg na svetilko.

2(b)(4)

Svetila za druge namene splošne razsvetljave in druge posebne namene (npr. indukcijske sijalke)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 15 mg na svetilko.

3

Živo srebro v hladnih katodnih fluorescentnih svetilkah in fluorescentnih svetilkah z zunanjo elektrodo (CCFL in EEFL) za posebne namene, ki ne presega (na svetilko):

 

3(a)

kratke (≤ 500 mm)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3,5 mg na svetilko.

3(b)

srednje dolge (> 500 mm in ≤ 1 500 mm)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 5 mg na svetilko.

3(c)

dolge (> 1 500 mm)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 13 mg na svetilko.

4(a)

Živo srebro v drugih nizkotlačnih sijalkah na razelektrenje (na svetilko):

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 15 mg na svetilko.

4(b)

Živo srebro v visokotlačnih natrijevih sijalkah za splošno razsvetljavo, ki v sijalkah z izboljšanim barvnim odražanjem z indeksom Ra > 60 ne presega (na razelektritveno cevko):

 

4(b)-I

P ≤ 155 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 30 mg na razelektritveno cevko.

4(b)-II

155 W < P ≤ 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 40 mg na razelektritveno cevko.

4(b)-III

P > 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 40 mg na razelektritveno cevko.

4(c)

Živo srebro v drugih visokotlačnih natrijevih sijalkah za splošno razsvetljavo, ki ne presegajo (na razelektritveno cevko):

 

4(c)-I

P ≤ 155 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 25 mg na razelektritveno cevko.

4(c)-II

155 W < P ≤ 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 30 mg na razelektritveno cevko.

4(c)-III

P > 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 40 mg na razelektritveno cevko.

4(d)

Živo srebro v visokotlačnih živosrebrnih sijalkah (HPMV)

Preneha veljati 13. aprila 2015.

4(e)

Živo srebro v metalhalogenidnih sijalkah

 

4(f)

Živo srebro v drugih sijalkah na razelektrenje za posebne namene, ki niso posebej omenjene v tej prilogi

 

5(a)

Svinec v steklu katodnih cevi

 

5(b)

Svinec v steklu fluorescentnih sijalk, ki vsebujejo do 0,2 masnih % svinca

 

6(a)

Svinec v zlitinah z jeklom za strojno uporabo in pocinkanim jeklom, ki vsebujejo do 0,35 masnih % svinca

 

6(b)

Svinec v zlitinah z aluminijem, ki vsebujejo do 0,4 masnega % svinca

 

6(c)

Bakrove zlitine, ki vsebujejo do 4 masne % svinca

 

7(a)

Svinec pri spajkah z visokimi temperaturami taljenja (npr. v svinčevih zlitinah, ki vsebujejo 85 masnih % svinca ali več)

 

7(b)

Svinec v spajkah za strežnike, pomnilnike in sisteme pomnilniških polj, omrežno infrastrukturno opremo za komutacijo, signalizacijo in prenos ter za vodenje telekomunikacijskih omrežij

 

7(c)-I

Električni in elektronski sestavni deli, ki vsebujejo svinec v steklenih ali keramičnih komponentah, razen dielektrične keramike v kondenzatorjih, npr. piezo-elektronskih naprav, ali v steklenih ali keramičnih matričnih spojinah

 

7(c)-II

Svinec v dielektrični keramiki v kondenzatorjih z nazivno napetostjo 125 V AC ali 250 DC ali več

 

7(c)-III

Svinec v dielektrični keramiki v kondenzatorjih z nazivno napetostjo manj kot 125 V AC ali 250 V DC

Preneha veljati 1. januarja 2013, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2013.

8(a)

Kadmij in njegove spojine v ploščatih termičnih varovalkah za enkratno uporabo

Preneha veljati 1. januarja 2012, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2012.

8(b)

Kadmij in njegove spojine v električnih kontaktih

 

9

Šestvalentni krom kot antikorozijski element v hladilnih sistemih iz ogljikovega jekla v absorpcijskih hladilnikih v količini do 0,75 masnih % v hladilni raztopini

 

9(b)

Svinec v ležalnih skodelah in pušah za kompresorje s hladilnim sredstvom pri napravah za ogrevanje, zračenje, klimatiziranje in hlajenje (HVACR)

 

11(a)

Svinec v sistemih nožičnih konektorjev vrste C-press

Lahko se uporablja v nadomestnih delih EEO, dane v promet pred 24. septembrom 2010.

11(b)

Svinec v sistemih nožičnih konektorjev, ki niso sistemi C-press

Preneha veljati 1. januarja 2013, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2013.

12

Svinec kot prekrivni material za termično prevodne module za c-obroče

Lahko se uporablja v nadomestnih delih EEO, dane v promet pred 24. septembrom 2010.

13(a)

Svinec v belem steklu za optične uporabe

 

13(b)

Kadmij in svinec v filtrskem steklu in steklu za standarde odsevnosti

 

14

Svinec v spajkah, ki so sestavljene iz več kot dveh elementov za povezovanje med nožicami in ohišjem mikroprocesorjev z masnim % svinca nad 80 % in manj kot 85 %

Preneha veljati 1. januarja 2011, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2011.

15

Svinec v spajkah za dokončanje stabilnih električnih povezav med polvodniškim čipom in nosilcem v integriranih paketih mikroelektronskih stikalnih vezij („flip chip“)

 

16

Svinec v linearnih žarnicah s cevmi, prevlečenimi s silikatom

Preneha veljati 1. septembra 2013.

17

Svinčev halid kot povzročitelj žarenja pri visoko intenzivnih svetilkah na razelektrenje (High Intensity Discharge – HID), ki se uporabljajo za strokovno reprografijo

 

18(a)

Svinec kot aktivator v fluorescentnem prahu (z vsebnostjo 1 masnega % svinca ali manj) svetilk na razelektrenje, kadar se uporabljajo kot posebne svetilke za diazo-tiskalno reprografijo, litografijo, pasti za živali, fotokemične in utrjevalne postopke, ki vsebujejo fosforje, kot so SMS ((Sr,Ba)2MgSi2O7:Pb)

Preneha veljati 1. januarja 2011.

18(b)

Svinec kot aktivator v fluorescentnem prahu (z vsebnostjo 1 masnega % svinca ali manj) svetilk na razelektrenje, kadar se uporabljajo kot svetilke za porjavenje, ki vsebujejo fosforje, kot je npr. BSP (BaSi2O5:Pb)

 

19

Svinec s PbBiSn-Hg in PbInSn-Hg v posebnih sestavah kot glavni amalgam in s PbSn-Hg kot pomožni amalgam v zelo kompaktnih energetsko varčnih svetilkah (ESL)

Preneha veljati 1. junija 2011.

20

Svinčev oksid v steklu, ki se uporablja za vezavo sprednjih in zadnjih substratov ozadja pri ploščatih fluorescentnih svetilkah, ki se uporabljajo za zaslone s tekočimi kristali (LCD)

Preneha veljati 1. junija 2011.

21

Svinec in kadmij v tiskarskih črnilih za uporabo emajlov na steklu, kot je borosilikatno steklo ali natronsko steklo

 

23

Svinec v preparatih za komponente z majhnim razmikom („fine pitch“), razen konektorjev z razmikom 0,65 mm ali manj

Lahko se uporablja v nadomestnih delih EEO, dane v promet pred 24. septembrom 2010.

24

Svinec v sredstvih za spajkanje za strojno spajkanje skozi luknje diskoidalnih in ploščatih zaporednih keramičnih večplastnih kondenzatorjev

 

25

Svinčev oksid v zaslonih s površinsko vodenim elektronskim emitorjem (SED), ki se uporabljajo v konstrukcijskih elementih, zlasti v zatesnilnih zmeseh in zatesnilnem obroču

 

26

Svinčev oksid v steklenem balonu modrih sijalk s črno svetlobo

Preneha veljati 1. junija 2011.

27

Svinčene zlitine kot vezivo za pretvornike, ki se uporabljajo v zmogljivih zvočnikih (zasnovanih za delovanje več ur na stopnjah moči zvoka 125 dB SPL in več)

Prenehalo veljati 24. septembra 2010.

29

Svinec, vezan v kristalnem steklu, kakor je opredeljeno v Prilogi I (kategorije 1, 2, 3 in 4) Direktive Sveta 69/493/EGS (1)

 

30

Kadmijeve zlitine kot električne/mehanske spajke v električnih pretvornikih, ki se uporabljajo za spoje neposredno na tuljavah zmogljivih zvočnikov, z ravnijo zvočnega tlaka v višini 100 dB (A) in več

 

31

Svinec v materialu za spajkanje v ploščatih fluorescentnih svetilkah brez živega srebra (ki se uporabljajo npr. v zaslonih s tekočimi kristali, za dekorativno in industrijsko razsvetljavo)

 

32

Svinčev oksid v tesnilni friti, ki se uporablja pri pritrjevanju steklenih ploščic za argonske in kriptonske laserske cevi

 

33

Svinec v spajkah za spajkanje tankih bakrenih žic s premerom največ 100 μm v transformatorjih

 

34

Svinec v keramičnih potenciometrskih elementih

 

36

Živo srebro, ki se uporablja kot inhibitor katodnega naprševanja pri plazemskih zaslonih na enosmerni tok z vsebnostjo do 30 mg na zaslon

Prenehalo veljati 1. julija 2010.

37

Svinec v površinski plasti visokonapetostnih diod, ki imajo stekleno ohišje s cinkovim boratom

 

38

Kadmij in kadmijev oksid v debeloslojnih lepilih, ki se uporabljajo pri berilijevem oksidu, vezanim z aluminijem

 

39

Kadmij v večbarvnih diodah II-VI (LED) (< 10 μg Cd na mm2 svetilne površine) za uporabo v sistemih za osvetlitev ali prikazovanje s sevanjem trdnih teles

Prenehalo veljati 1. julija 2014.

(1)   UL L 326, 29.12.1969, str. 36.

Opomba: V smislu člena 5(1)(a) Direktive 2002/95/ES je največja dovoljena vrednost koncentracij svinca, živega srebra, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) in polibromiranih difenil-etrov (PBDE) 0,1 mas. % v homogenih materialih, kadmija pa 0,01 mas. % v homogenih materialih.



( 1 ) UL C 365 E, 19.12.2000, str. 195 in UL C 240 E, 28.8.2001, str. 303.

( 2 ) UL C 116, 20.4.2001, str. 38.

( 3 ) UL C 148, 18.5.2001, str. 1.

( 4 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. maja 2001 (UL C 34 E, 7.2.2002, str. 109), Skupno stališče Sveta z dne 4. decembra 2001 (UL C 90 E, 16.4.2002, str. 12) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2002 (še ni objavljen v Uradnem listu). Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2002 in Sklep Sveta z dne 16. decembra 2002.

( 5 ) UL C 30, 4.2.1988, str. 1.

( 6 ) UL L 37, 13.2.2003, str. 24.

( 7 ) UL L 78, 26.3.1991, str. 38. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 98/101/ES (UL L 1, 5.1.1999, str. 1).

( 8 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 9 ) UL L 144, 4.6.1997, str. 19. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/65/ES (L 271, 9.10.2002, str. 16).

( 10 ) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

Top