EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 01971R1408-20080707

Consolidated text: Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti ( Konsolidirano besedilo — UL L 28, 30.1.1997, str. 1See annex B.)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1971/1408/2008-07-07

1971R1408 — SL — 07.07.2008 — 008.002


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA SVETA (EGS) št. 1408/71

z dne 14. junija 1971

o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (8) (9) (10) (11)

(Konsolidirano besedilo — UL L 28, 30.1.1997, str. 1 ( 1 ))

(UL L 149, 5.7.1971, p.2)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

UREDBA SVETA (ES) št. 1290/97 z dne 27. junija 1997

  L 176

1

4.7.1997

►M2

UREDBA SVETA (ES) št. 1223/98 z dne 4. junija 1998

  L 168

1

13.6.1998

►M3

UREDBA SVETA (ES) št. 1606/98 z dne 29. junija 1998

  L 209

1

25.7.1998

►M4

UREDBA SVETA (ES) št. 307/1999 z dne 8. februarja 1999

  L 38

1

12.2.1999

►M5

UREDBA SVETA (ES) št. 1399/1999 z dne 29. aprila 1999

  L 164

1

30.6.1999

►M6

UREDBA (ES) št. 1386/2001 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2001

  L 187

1

10.7.2001

►M7

UREDBA (ES) št. 631/2004 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004

  L 100

1

6.4.2004

►M8

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 647/2005 z dne 13. aprila 2005

  L 117

1

4.5.2005

►M9

UREDBA (ES) št. 629/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. aprila 2006

  L 114

1

27.4.2006

►M10

UREDBA SVETA (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006

  L 363

1

20.12.2006

►M11

UREDBA (ES) št. 1992/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2006

  L 392

1

30.12.2006

►M12

UREDBA (ES) št. 592/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. junija 2008

  L 177

1

4.7.2008


spremenjena z:

►A1

Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

  L 236

33

23.9.2003




▼B

UREDBA SVETA (EGS) št. 1408/71

z dne 14. junija 1971

o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti

(Konsolidirano besedilo — UL L 28, 30.1.1997, str. 1 ( 2 ))



SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti členov 51 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora,

ker določbe za koordinacijo nacionalnih zakonodaj na področju socialne varnosti sodijo v okvir svobodnega gibanja delavcev, ki so državljani držav članic, in bi morale prispevati k izboljšanju njihovega življenjskega standarda in pogojev zaposlovanja;

ker prosto gibanje oseb, ki je eden temeljnih stebrov Skupnosti, ni omejeno le na zaposlene osebe, temveč zajema tudi samozaposlene osebe v okviru svobode do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev;

ker je glede na znatne razlike, ki obstajajo med nacionalnimi zakonodajami glede oseb, za katere se uporabljajo, zaželeno prednostno sprejeti načelo, da se ta uredba uporablja za vse osebe, ki so zavarovane v sistemih socialne varnosti kot zaposlene in samozaposlene ali zaradi opravljanja zaposlitve ali samozaposlitve;

ker je treba spoštovati posebne značilnosti nacionalnih zakonodaj na področju socialne varnosti in zato določiti le sistem koordinacije;

ker je v okviru te koordinacije znotraj Skupnosti delavcem, ki živijo v državah članicah, in njihovim vzdrževanim družinskim članom ter preživelim osebam nujno zajamčiti enako obravnavanje v različnih nacionalnih zakonodajah;

ker morajo določbe o koordinaciji jamčiti, da delavci, ki se gibljejo v Skupnosti, in njihovi vzdrževani družinski člani in preživele osebe ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobili ali jih pridobivajo;

ker je treba te cilje doseči, še posebej s seštevanjem vseh dob, upoštevanih po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatev in za izračun višine dajatev, in z zagotavljanjem dajatev različnim kategorijam oseb, ki jih zajema ta uredba, ne glede na kraj njihovega stalnega prebivališča znotraj Skupnosti;

ker mora za zaposlene in samozaposlene osebe, ki se gibljejo v Skupnosti, veljati sistem socialne varnosti le ene države članice, da bi se preprečilo prekrivanje nacionalnih zakonodaj, ki se uporabljajo in zapleti, ki lahko iz tega izhajajo;

ker morajo biti primeri, v katerih za osebo kot izjema od splošnega pravila, sočasno velja zakonodaja dveh držav članic, omejeni, kolikor je le mogoče, tako po številu kot po obsegu;

ker bi vsem delavcem, ki delajo na ozemlju ene države članice čimbolj učinkovito zagotovili enako obravnavanje, bi bilo praviloma primerno določiti kot zakonodajo, ki se uporablja, zakonodajo tiste države članice, v kateri je oseba zaposlena ali samozaposlena;

ker je v določenih okoliščinah, ki upravičujejo drugačna merila, mogoče odstopati od tega splošnega pravila;

ker lahko določene dajatve po nacionalni zakonodaji zaradi izvajanja na osebni ravni spadajo obenem na področje socialne varnosti in socialne pomoči, je treba določiti sistem koordinacije, ki bo upošteval posebnosti teh dajatev in bo vključen v to uredbo, da se zavaruje interese delavcev migrantov v skladu z določbami Pogodbe ;

ker bi se morale take dajatve osebam, ki jih zajema ta uredba, dodeljevati le v skladu z zakonodajo države stalnega prebivališča osebe ali njenih družinskih članov, po potrebi s seštevanjem dob prebivanja v drugih državah članicah in brez diskriminacije na podlagi državljanstva;

ker je treba, zlasti na področjih zdravstvenega varstva in brezposelnosti, določiti posebna pravila za obmejne in sezonske delavce, ob upoštevanju posebne narave njihovega položaja;

ker je na področju dajatev za bolezen in materinstvo nujno zagotoviti varstvo oseb, ki živijo ali začasno bivajo v državi članici, ki ni pristojna država članica;

ker posebni položaj vlagateljev pokojninskih zahtevkov in upokojencev ter njihovih družinskih članov terja, da se določbe v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem prilagodijo njihovemu položaju;

ker bi bilo treba določiti sistem koordinacije za invalidske dajatve, ki bi upošteval posebne značilnosti nacionalnih zakonodaj; glede na to, da bi bilo treba razlikovati med zakonodajami, po katerih je višina invalidskih dajatev neodvisna od trajanja zavarovanja, in zakonodajami, po katerih je višina odvisna od tega;

ker je zaradi razlik med sistemi v državah članicah treba sprejeti koordinacijska pravila za primere poslabšanja invalidnosti;

ker je primerno izdelati sistem za dodeljevanje dajatev za starost in za preživele osebe, kadar je za zaposlene ali samozaposlene osebe veljala zakonodaja ene ali več držav članic;

ker bi bilo treba določiti višino pokojnine, izračunane v skladu z metodo, ki se uporablja za seštevanje in za sorazmerno izračunavanje in je zajamčena z zakonodajo Skupnosti, kadar je uporaba nacionalne zakonodaje, vključno z določbami glede zmanjšanja, mirovanja ali odvzema, manj ugodna od omenjene metode;

ker bi bilo treba za zaščito delavcev migrantov in njihovih preživelih oseb pred pretirano strogim uveljavljanjem določb nacionalne zakonodaje v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem ali odvzemom vključiti tudi določbe, ki določajo stroga pravila za uporabo teh določb;

ker je pri dajatvah za nesreče pri delu in poklicne bolezni treba določiti pravila, ki bodo zaščitila položaj oseb, ki stalno prebivajo ali začasno bivajo v državi članici, ki ni pristojna država članica;

ker je treba določiti posebne določbe za pomoči ob smrti;

ker bi bilo treba za zagotovitev mobilnosti delovne sile pod boljšimi pogoji zagotoviti tesnejšo koordinacijo med sistemi zavarovanja za primer brezposelnosti in sistemi za pomoč brezposelnim v vseh državah članicah;

ker bi bilo za pospeševanje iskanja zaposlitve v različnih državah članicah še posebej primerno dodeliti brezposelnemu delavcu za omejeno odbobje dajatve za brezposelnost po zakonodaji države članice, ki je zanj nazadnje veljala;

ker pri določanju zakonodaje, ki se uporablja za družinske dajatve, zaposlitev kot merilo zagotavlja enako obravnavanje za vse delavce, za katere velja ista zakonodaja;

ker bi bilo za preprečitev neutemeljenega prekrivanja dajatev treba določiti prednostna pravila v primeru prekrivanja pravice do družinskih dajatev po zakonodaji pristojne države in po zakonodaji države stalnega prebivališča družinskih članov;

ker obstajajo razlike in posebnosti zakonodaj držav članic, bi bilo treba določiti posebna pravila za koordinacijo nacionalnih sistemov, ki določajo dajatve za vzdrževane otroke upokojencev in za sirote;

ker bi bilo treba ustanoviti Upravno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov vlad vseh držav članic, ki bi bila pristojna predvsem za obravnavo vseh administrativnih vprašanj ali razlag, ki izhajajo iz določb te uredbe, in za spodbujanje sodelovanja med državami članicami;

ker bi bilo zaželeno, da v okviru Svetovalnega odbora tudi predstavniki delavcev in delodajalcev obravnavajo zadeve, ki jih obravnava Upravna komisija;

ker je treba določiti posebne določbe, ki bi ustrezale posebnim značilnostim nacionalnih zakonodaj, da bi se olajšala uporaba pravil koordinacije,

SPREJEL TO UREDBO:



NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 (10) (15)

Opredelitve

V tej uredbi:

(a)  zaposlena oseba in samozaposlena oseba pomeni:

▼M3

(i) vsako osebo, ki je obvezno zavarovana ali ima prostovoljno nadaljnje zavarovanje za enega ali več zavarovalnih primerov, zajetih s področji sistema socialne varnosti za zaposlene ali samozaposlene osebe ali s posebnim sistemom za javne uslužbence;

▼B

(ii) vsako osebo, ki je po sistemu socialne varnosti za vse osebe s stalnim prebivališčem ali za celotno aktivno prebivalstvo obvezno zavarovana za enega ali več primerov, obravnavanih v tej uredbi, po sistemu socialne varnosti iz te uredbe, če je osebo:

 zaradi načina izvajanja ali financiranja tega sistema mogoče opredeliti kot zaposleno ali samozaposleno osebo, ali

 je v primeru, da ne izpolnjuje tega merila, obvezno zavarovana ali prostovoljno nadaljuje zavarovanje za kateri drug primer, določen v Prilogi I, v sistemu za zaposlene ali samozaposlene osebe ali v sistemu iz (iii), oziroma, če tak sistem v državi članici ne obstaja, ustreza definiciji, podani v Prilogi I;

(iii) vsako osebo, ki je obvezno zavarovana za več primerov, ki so zajeti v področja, obravnavana v tej uredbi, v enotnem sistemu socialne varnosti za celotno kmečko prebivalstvo v skladu z merili, določenimi v Prilogi I;

(iv) vsako osebo, ki je prostovoljno zavarovana za enega ali več primerov, ki so zajeti v področja, obravnavana v tej uredbi, v sistemu socialne varnosti države članice za zaposlene ali samozaposlene osebe ali za vse prebivalce ali nekatere kategorije prebivalcev:

 če taka oseba opravlja dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba, ali

 če je bila taka oseba prej obvezno zavarovana za enak primer v sistemu za zaposlene ali samozaposlene osebe te države članice;

(b)  obmejni delavec pomeni vsako zaposleno ali samozaposleno osebo, ki opravlja svoj poklic na ozemlju ene države članice in stalno prebiva na ozemlju druge države članice, v katero se praviloma vrača vsak dan ali najmanj enkrat na teden; če obmejnega delavca podjetje, ki mu sicer običajno pripada, napoti drugam na ozemlje te ali druge države članice, ali če se ukvarja z dejavnostjo drugod na ozemlju te ali druge države članice, obdrži status obmejnega delavca za dobo, ki ne presega štirih mesecev, tudi če mu je v tej dobi preprečen vsakodnevni ali vsakotedenski povratek v kraj stalnega prebivališča;

(c)  sezonski delavec pomeni vsako zaposleno osebo, ki gre na ozemlje države članice, ki ni tista, v kateri ima sicer stalno prebivališče, na delo sezonske narave za podjetje ali delodajalca v tej državi za dobo, ki v nobenem primeru ne sme presegati osmih mesecev, in ki ostane na ozemlju te države ves čas trajanja dela; delo sezonske narave pri tem pomeni delo, ki se v odvisnosti od menjave letnih časov ponovi vsako leto;

▼M4

(ca) „študent“ pomeni vsako osebo razen zaposlene ali samozaposlene, ali njenega družinskega člana, ali njene preživele osebe v smislu te uredbe, ki študira ali se poklicno izobražuje za pridobitev izobrazbe, ki jo uradno priznajo organi države članice, in je zavarovan po splošnem sistemu socialne varnosti ali po posebnem sistemu socialne varnosti za študente;

▼B

(d) izraz begunec ima pomen, ki mu je dodeljen v členu 1 Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 28. julija 1951;

(e) izraz oseba brez državljanstva ima pomen, ki mu je dodeljen v členu 1 Konvencije o statusu oseb brez državljanstva, podpisane v New Yorku 28. septembra 1954;

(f) 

(i)  družinski član pomeni vsako osebo, ki je opredeljena ali priznana za člana družine ali za člana gospodinjstva z zakonodajo, po kateri se zagotavljajo dajatve, ali, v primerih, iz člena 22 (1) (a) in 31, z zakonodajo države članice, na ozemlju katere taka oseba stalno prebiva; kadar ta zakonodaja kot člana družine ali člana gospodinjstva opredeljuje le osebo, ki stalno prebiva pod isto streho kot ►M4  zaposlena ali samozaposlena oseba ali študent ◄ , velja ta pogoj za izpolnjen, če ga slednja pretežno vzdržuje. ►M1  Kadar zakonodaja države članice ne omogoča razlikovanja družinskih članov od drugih oseb, za katere se uporablja, ima izraz „družinski član“ pomen, ki mu je dan v Prilogi 1; ◄

(ii) v primeru dajatev za invalidnost, ki se dodeljujejo po zakonodaji države članice vsem državljanom te države, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, izraz „družinski član“ pomeni vsaj zakonca ►M4  zaposlena ali samozaposlena oseba ali študent ◄ in otroke take osebe, ki so mladoletni ali jih ta oseba vzdržuje;

(g)  preživela oseba pomeni vsako osebo, ki je opredeljena ali priznana kot taka po zakonodaji, po kateri se dodeljujejo dajatve; kadar ta zakonodaja opredeljuje kot preživelo osebo le osebo, ki je živela pod isto streho kot pokojni, ta pogoj velja za izpolnjen, če je pokojni pretežno vzdrževal to osebo;

(h)  stalno prebivališče pomeni običajno prebivališče;

(i)  začasno bivanje pomeni začasno prebivališče;

(j)  zakonodaja pomeni vse zakone, predpise in druge določbe ter vse druge sedanje ali prihodnje izvedbene ukrepe vsake države članice, ki se nanašajo na področja socialne varnosti in sisteme socialne varnosti iz člena 4(1) in (2) ali na tiste posebne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki iz člena 4(2a).

Pojem izključuje določbe obstoječih ali prihodnjih gospodarskih sporazumov, ne glede na to, ali so z odločitvijo organov oblasti postali obvezni ali vsebinsko razširjeni. Kadar pa te določbe:

(i) služijo za uveljavljanje obveznega zavarovanja, ki ga zahtevajo zakoni in predpisi iz prejšnjega pododstavka,

ali

(ii) vzpostavljajo sistem, ki ga izvaja isti nosilec, ki izvaja sisteme, uvedene z zakoni in predpisi iz prejšnjega pododstavka, se lahko omejitev tega pojma kadarkoli prekliče z izjavo države članice, v kateri so opredeljeni sistemi, za katere se uporablja ta uredba. Tako izjavo je treba sporočiti in objaviti v skladu z določbami člena 97.

Določbe prejšnjega pododstavka ne izključujejo iz uporabe te uredbe tistih sistemov, za katere se uporablja Uredba št. 3.

Izraz „zakonodaja“ tudi izključuje določbe, ki urejajo posebne sisteme za samozaposlene, katerih ustanovitev je prepuščena pobudam oseb, na katere se nanašajo, ali se uporabljajo le za del ozemlja države članice, ne glede na to, ali so z odločitvijo organov postali obvezni ali vsebinsko razširjeni. Posebni sistemi so določeni v Prilogi II;

▼M3

(ja) „poseben sistem za javne uslužbenc“ pomeni katerikoli sistem socialne varnosti, ki se razlikuje od splošnega sistema socialnega varstva, uporabljenega za zaposlene osebe v državah članicah, in ki velja neposredno za vse ali za nekatere kategorije javnih uslužbencev in oseb, ki so štete kot take;

▼B

(k)  konvencija o socialni varnosti pomeni vsako dvostransko ali večstransko listino, ki zavezuje ali bo zavezovala dve ali več držav članic, in vsako drugo večstransko listino, ki zavezuje ali bo zavezovala najmanj dve državi članici in eno ali več drugih držav na področju socialne varnosti za vse ali del področij in sistemov, določenih v členu 4(1) in (2), skupaj z vsemi vrstami sporazumov, ki se sklenejo v skladu s temi listinami;

(l)  pristojni organ pomeni za vsako državo članico ministra, ministre ali druge enakovredne organe, odgovorne za sisteme socialne varnosti na celotnem ozemlju ali na delu ozemlja te države;

(m)  Upravna komisija pomeni komisijo iz člena 80;

(n)  nosilec pomeni za vsako državo članico ustanovo ali organ, ki je odgovoren za uporabo celotne zakonodaje ali njenega dela;

(o)  pristojni nosilec pomeni:

(i) nosilca, pri kateri je oseba zavarovana v času vloge za dajatev; ali

(ii) nosilca, od katerega je oseba upravičena ali bi bila upravičena prejemati dajatve, če bi sama ali član oziroma člani njene družine stalno prebivali na ozemlju države članice, na katerem se ta nosilec nahaja; ali

(iii) nosilca, ki ga imenuje pristojni organ v državi; ali

(iv) v primeru sistema, ki se nanaša na obveznost delodajalca v zvezi z dajatvami, določenimi v členu 4(1), bodisi delodajalca ali zavarovalnico oziroma, v odsotnosti obeh, ustanovo ali organ, ki ga imenuje pristojni organ države;

(p)  nosilec v kraju stalnega prebivališča in nosilec v kraju začasnega prebivališča pomeni nosilca, ki je pristojen za zagotavljanje dajatev v kraju, kjer oseba stalno prebiva, ali nosilca, ki je pristojen za zagotavljanje dajatev v kraju, kjer oseba začasno biva, po zakonodaji, ki jo uporablja ta nosilec, ali kadar takega nosilca ni, nosilec, ki ga imenuje pristojni organ v državi članici;

(q)  pristojna država pomeni državo članico, na ozemlju katere je pristojni nosilec;

(r)  zavarovalne dobe pomenijo dobe plačevanja prispevkov ali dobe zaposlitve ali samozaposlitve, kot so opredeljene ali priznane kot zavarovalne dobe po zakonodaji, po kateri so bile dopolnjene ali se štejejo za dopolnjene, ter vsa obdobja, ki so obravnavana kot taka, če jih imenovana zakonodaja obravnava kot enakovredna zavarovalnim dobam ►M3  , dobe, dopolnjene po posebnem sistemu za javne uslužbence, se prav tako štejejo kot dobe zavarovanja ◄ ;

(s)  dobe zaposlitve ali dobe samozaposlitve pomenijo dobe, ki jih kot take opredeljuje ali priznava zakonodaja, po kateri so bile dopolnjene, ter vsa obdobja, ki so obravnavana kot taka, če jih imenovana zakonodaja obravnava kot enakovredna dobam zaposlitve oziroma samozaposlitve ►M3  , dobe, dopolnjene po posebnem sistemu za javne uslužbence, se prav tako štejejo kot dobe zaposlitve ◄ ;

(sa)  dobe prebivanja pomenijo dobe prebivanja, ki jih kot take opredeljuje ali priznava zakonodaja, po kateri so dopolnjene oziroma se štejejo kot dopolnjene;

(t)  dajatve in pokojnine pomenijo vse dajatve in pokojnine, vključno z vsemi njihovimi elementi, ki se izplačujejo iz javnih sredstev, z uskladitvami in dopolnilnimi dodatki v skladu z določbami Naslova III, pa tudi pavšalne dajatve, ki se lahko izplačajo namesto pokojnin, in izplačila, ki predstavljajo povračila prispevkov;

(u) 

(i) izraz družinske dajatve pomeni vse storitve ali denarne dajatve, namenjene kritju družinskih stroškov po zakonodaji iz člena 4(1)(h), razen posebnih dodatkov ob rojstvu otroka oziroma za posvojitev iz Priloge II;

(ii) izraz družinski dodatki pomeni periodične denarne dajatve, ki se dodeljujejo izključno glede na število in, kjer to pride v poštev, glede na starost družinskih članov;

(v)  pomoč ob smrti pomeni vsa enkratna izplačila v primeru smrti, razen pavšalnih dajatev, omenjenih v pododstavku (t).

▼M4

Člen 2

Osebna veljavnost

1.  Ta uredba se uporablja za zaposlene ali samozaposlene osebe in študente, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali več držav članic in ki so državljani ene od držav članic, ali osebe brez državljanstva, ali begunce, ki stalno prebivajo na ozemlju ene od držav članic, pa tudi za njihove družinske člane in njihove preživele osebe.

2.  Ta uredba se uporablja za preživele osebe zaposlenih ali samozaposlenih oseb in študentov, za katere je veljala zakonodaja ene ali več držav članic ne glede na državljanstvo teh oseb, kadar so njihove preživele osebe državljani ene od držav članic, osebe brez državljanstva ali begunci, ki stalno prebivajo na ozemlju ene od držav članic.

▼B

Člen 3

Enako obravnavanje

1.  V skladu s posebnimi določbami te uredbe imajo osebe ►M8  ————— ◄ , za katere se uporablja ta uredba, enake pravice in obveznosti po zakonodaji vsake države članice, kot državljani te države članice.

2.  Določbe odstavka 1 se uporabljajo za pravico do volitve članov v organe ustanov socialne varnosti ali do sodelovanja pri njihovem imenovanju, ne vplivajo pa na zakonske določbe držav članic v zvezi z načini imenovanja ali primernostjo oseb za imenovanje v te organe.

3.  Razen kot je določeno v Prilogi III, se določbe konvencij o socialni varnosti, ki ostanejo v veljavi v skladu s členom 7(2)(c), ►M8  ————— ◄ uporabljajo za vse osebe, za katere se uporablja ta uredba.

Člen 4 (10)

Stvarna veljavnost

1.  Ta uredba se uporablja za vso zakonodajo v zvezi z naslednjimi področji socialne varnosti:

(a) dajatve za bolezen in materinstvo;

(b) invalidske dajatve, vključno s tistimi, ki so namenjene vzdrževanju ali izboljševanju možnosti pridobivanja zaslužka;

(c) dajatve za starost ;

(d) dajatve za preživele osebe;

(e) dajatve za nesreče pri delu in poklicne bolezni,

(f) pomoči ob smrti;

(g) dajatve za brezposelnost;

(h) družinske dajatve.

2.  Ta uredba se uporablja za vse splošne in posebne sisteme socialne varnosti, na podlagi plačevanja prispevkov ali brez njih, in za sisteme, ki se nanašajo na odgovornost delodajalca ali lastnika ladje za dajatve iz odstavka 1.

▼M8

2a.  Ta člen se uporablja za posebne denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, ki se dodelijo po pravnih predpisih, ki imajo zaradi svojega področja osebne veljavnosti, ciljev in/ali pogojev upravičenosti tako značilnosti zakonodaje socialne varnosti iz odstavka 1 kot tudi socialne pomoči.

„Posebne denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki“, so dajatve:

(a) ki so namenjene:

(i) zagotavljanju dodatnega, nadomestnega ali pomožnega zavarovanja proti tveganju, ki ga pokrivajo področja socialne varnosti iz odstavka 1 in ki osebam zagotavljajo minimalni dohodek za preživljanje ob upoštevanju gospodarskih in socialnih razmer v državi članici;

ali

(ii) izključno posebni zaščiti za invalidne osebe, v tesni povezavi s socialnim okoljem te osebe v državi članici;

in

(b) kadar financiranje poteka izključno iz obveznih davkov, namenjenih kritju splošnih javnih izdatkov, in pogoji za njihovo dodelitev in izračun niso odvisni od kakršnih koli prispevkov upravičenca. Vendar pa se dajatve, ki se izplačajo dodatno k prispevnim dajatvam, ne obravnavajo kot dajatve, za katere se plačujejo prispevki; in

(c) ki so naštete v Prilogi IIa.

▼B

2b.  Ta uredba se ne uporablja za določbe zakonodaje države članice v zvezi s posebnimi dajatvami, za katere se ne plačujejo prispevki iz Priloge II, oddelek III , katerih veljavnost je omejena na del njenega ozemlja.

3.  Določbe Naslova III te uredbe ne posegajo v zakonske določbe države članice, ki veljajo za odgovornost lastnikov ladij.

4.  Ta uredba se ne uporablja za socialno pomoč, za sisteme dajatev za žrtve vojne ali njenih posledic ►M3  ————— ◄ .

Člen 5 (10)

Izjave držav članic o področju uporabe uredbe

Države članice morajo navesti zakone in sisteme iz člena 4(1) in (2), posebne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki iz člena 4(2a), minimalne dajatve iz člena 50, in dajatve iz členov 77 in 78, v izjavah, ki se uradno sporočijo in objavijo v skladu s členom 97.

Člen 6

Konvencije o socialni varnosti, ki jih uredba nadomešča

V skladu z določbami členov 7, 8 in 46(4) uredba za osebe in zadeve, ki jih zajema, nadomešča določbe konvencij o socialni varnosti, ki zavezujejo bodisi:

(a) samo dve ali več držav članic, ali

(b) najmanj dve državi članici in eno ali več drugih držav, kadar obravnava primerov ne zadeva nobenega nosilca v kateri od drugih držav.

Člen 7

Mednarodne določbe, na katere uredba ne vpliva

1.  Ta uredba ne vpliva na obveznosti, ki izhajajo iz:

(a) konvencij, ki jih je sprejela Mednarodna organizacija dela, ki so začele veljati po ratifikaciji v eni ali več državah članicah;

(b) Evropskih začasnih sporazumov o socialni varnosti z dne 11. decembra 1953, ki so bili sklenjeni med državami članicami Sveta Evrope.

2.  Ne glede na določbe člena 6 se še naprej uporabljajo:

(a) določbe Sporazumov z dne 27. julija 1950 in 30. novembra 1979 o socialni varnosti za čolnarje na Renu;

(b) določbe Evropske konvencije z dne 9. julija 1956 v zvezi s socialno varnostjo delavcev v mednarodnem prevozu ;

▼M8

(c) nekatere določbe konvencij o socialni varnosti, ki so jih države članice sklenile pred dnevom začetka uporabe te uredbe, če so ugodnejše za upravičence ali če izhajajo iz posebnih zgodovinskih okoliščin in je njihova veljavnost časovno omejena, v kolikor so te določbe navedene v Prilogi III.

▼B

Člen 8

Sklepanje konvencij med državami članicami

1.  Dve ali več držav članic lahko med seboj po potrebi sklepajo konvencije na podlagi načel in v duhu te uredbe.

2.  Vsaka država članica v skladu z določbami člena 97(1) uradno sporoči o vseh konvencijah, ki jih je sklenila z drugimi državami članicami v skladu z določbami odstavka 1.

Člen 9

Dostop do prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja

1.  Določbe zakonodaje držav članic, ki pogojujejo vključitev v prostovoljno ali prostovoljno nadaljevanja zavarovanja s stalnim prebivališčem na ozemlju te države, se ne uporabljajo za osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju druge države članice, pod pogojem, da je zanje nekoč v njihovi pretekli delovni dobi veljala zakonodaja prve države članice kot za zaposlene ali samozaposlene osebe.

2.  Če je po zakonodaji države članice vključitev v prostovoljno ali prostovoljno nadaljevanje zavarovanja pogojena z dopolnjeno zavarovalno dobo, se v potrebnem obsegu upoštevajo tudi zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, enako, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji prve države.

▼M8

Člen 9a

Podaljšanje referenčne dobe

Če je po zakonodaji države članice priznanje upravičenosti do dajatve pogojeno z dopolnitvijo minimalne zavarovalne dobe v določenem obdobju pred nastankom zavarovalnega primera, za katerega je bilo sklenjeno zavarovanje (referenčna doba), in če določa, da se ta referenčna doba podaljša za obdobja, ko so bile dajatve izplačane po zakonodaji te države članice, ali za obdobja, namenjena vzgoji otrok na ozemlju te države članice, potem se ta referenčna doba podaljša tudi za obdobja, v katerih so bile invalidske pokojnine ali starostne pokojnine ali dajatve za bolezen, brezposelnost, nesrečo pri delu ali poklicno bolezen izplačane po zakonodaji druge države članice, in za obdobja za vzgojo otrok na ozemlju druge države članice.

▼B

Člen 10

Odpoved pogoju stalnega prebivališča — učinek obveznega zavarovanja na povračilo prispevkov

1.  Kadar ta uredba ne določa drugače, se denarne dajatve za invalidnost, starost ter za preživele osebe, pokojnine za nesreče pri delu ali poklicne bolezni ter pomoči ob smrti, pridobljene po zakonodaji ene ali več držav članic, ne morejo zmanjšati, spremeniti, začasno ustaviti, odvzeti ali zapleniti zaradi tega, ker prejemnik stalno prebiva na ozemlju druge države članice, kot je tista, v kateri se nahaja nosilec, ki je odgovoren za plačilo.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za pavšalne dajatve, dodeljene v primeru ponovne poroke preživelega zakonca, ki je bil upravičen do pokojnine preživele osebe.

2.  Kadar je po zakonodaji države članice povračilo dajatev pogojeno s tem, da oseba ni več obvezno zavarovana, ta pogoj ne velja za izpolnjen, dokler je oseba obvezno zavarovana ►M4  ————— ◄ po zakonodaji katere druge države članice.

Člen 10a (10)

Posebne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki

▼M8

1.  Določbe člena 10 in naslova III se ne uporabljajo za posebne denarne dajatve, za katere se ne plačuje prispevkov iz člena 4(2a). Osebe, za katere se ta uredba uporablja, prejemajo te dajatve izključno na ozemlju države članice, v kateri stalno prebivajo, v skladu z zakonodajo te države, v kolikor so take dajatve navedene v Prilogi IIa. Take dajatve na lastne stroške izplača nosilec v kraju stalnega prebivališča.

▼B

2.  Nosilec države članice, po zakonodaji katere je upravičenost do dajatev iz odstavka 1 pogojena z dopolnitvijo dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, v potrebnem obsegu upošteva tudi dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, dopolnjene na ozemlju druge države članice kot dobe, dopolnjene na ozemlju prve države članice.

3.  Kadar je po zakonodaji države članice upravičenost do dajatve iz odstavka 1, ki se dodeljuje v obliki dodatka, pogojena s prejemanjem dajatve iz člena 4(1) (a) do (h), prejemnik pa po tej zakonodaji ni upravičen do nobene take dajatve, se za upravičenost do tega dodatka, vsaka ustrezna dajatev, dodeljena po zakonodaji druge države članice, upošteva kot dajatev po zakonodaji prve države članice.

4.  Kadar je po zakonodaji države članice dodelitev dajatve za invalidnost ali prizadetost iz odstavka 1 pogojena s tem, da je bila invalidnost ali prizadetost prvotno ugotovljena na ozemlju te države članice, ta pogoj velja za izpolnjen tudi, če je bila invalidnost ali prizadetost prvotno ugotovljena na ozemlju druge države članice.

Člen 11

Usklajevanje dajatev

Pravila za usklajevanje, ki jih določa zakonodaja države članice, se uporabljajo tudi za dajatve, do katerih je prejemnik upravičen po tej zakonodaji ob upoštevanju določb te uredbe.

Člen 12 (9) (11)

Preprečevanje prekrivanja dajatev

1.  Ta uredba ne daje niti ne ohranja pravice do več dajatev iste vrste za isto dobo obveznega zavarovanja. Ta določba pa se ne uporablja za dajatve za invalidnost, starost, smrt (pokojnine) in poklicne bolezni, ki jih dodeljujejo nosilci v dveh ali več državah članicah v skladu z določbami členov 41, 43(2) in (3), 46, 50, 51 in 60 (1)(b).

2.  Kadar uredba ne določa drugače, se lahko določbe zakonodaje države članice, ki urejajo zmanjšanje, mirovanje ali odvzem dajatev v primeru prekrivanja z drugimi dajatvami socialne varnosti ali s kako drugo obliko dohodka, uveljavljajo tudi, kadar so te dajatve pridobljene po zakonodaji druge države članice ali kadar je bil tak dohodek pridobljen na ozemlju druge države članice.

3.  Določbe zakonodaje države članice o zmanjšanju, mirovanju ali odvzemu dajatev osebi, ki prejema dajatve za starost ali predčasne dajatve za starost in opravlja poklicno dejavnost, se lahko uveljavijo proti taki osebi tudi, če opravlja poklicno dejavnost na ozemlju druge države članice.

4.  Invalidska pokojnina, ki se izplačuje po nizozemski zakonodaji, se v primerih, ko je nizozemski nosilec zavezan po določbah člena 57(5) ali 60(29)(b) prispevati tudi k stroškom dajatev za poklicno bolezen, ki se izplačujejo po zakonodaji druge države članice, zmanjša za znesek, ki se izplačuje nosilcu v drugi državi članici, ki je odgovoren za izplačilo dajatev za poklicno bolezen.



NASLOV II

DOLOČITEV ZAKONODAJE, KI SE UPORABLJA

Člen 13 (9)

Splošna pravila

▼M3

1.  Ob upoštevanju členov 14c in 14f se za osebe, za katere velja ta uredba, uporablja zakonodaja samo ene države članice. Zakonodaja, ki se uporabi, se določi v skladu z določbami tega naslova.

▼B

2.  V skladu s členi 14 do 17:

(a) za osebo, zaposleno na ozemlju ene države članice, velja zakonodaja te države, tudi če stalno prebiva na ozemlju druge države članice ali če je registrirani sedež ali poslovna enota podjetja ali posameznika, ki osebo zaposluje, na ozemlju druge države članice;

(b) za osebo, ki je samozaposlena na ozemlju ene države članice, velja zakonodaja te države, tudi če stalno prebiva na ozemlju druge države članice;

(c) za osebo, zaposleno na krovu plovila, ki pluje pod zastavo države članice, velja zakonodaja te države članice;

(d) za državne uradnike ali osebe, ki se obravnavajo kot take, velja zakonodaja države članice, v upravi katere so zaposleni;

(e) za osebo, vpoklicano ali ponovno vpoklicano na služenje vojaškega roka ali na civilno služenje v državi članici, velja zakonodaja te države. Če je upravičenost po tej zakonodaji pogojena z dopolnitvijo zavarovalne dobe pred vstopom ali odpustom iz takega vojaškega ali civilnega služenja, se v potrebni meri upoštevajo tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, kot bi bile zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji prve države. Zaposlena ali samozaposlena oseba, ki je vpoklicana ali ponovno vpoklicana na služenje vojaškega roka ali na civilno služenje, pri tem ohrani status zaposlene ali samozaposlene osebe.

(f) za osebo, za katero se zakonodaja države članice preneha uporabljati, ne da bi se začela zanjo uporabljati zakonodaja druge države članice v skladu z enim od pravil, določenih v prejšnjih pododstavkih, ali v skladu z eno od izjem ali posebnih določb, določenih v členih 14 do 17, velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere ima stalno prebivališče, samo v skladu z določbami te zakonodaje.

Člen 14

Posebna pravila za zaposlene osebe, ki niso mornarji in opravljajo plačano zaposlitev

Člen 13(2)(a) se uporablja v skladu z naslednjimi izjemami in posebnostmi:

1. 

(a) Za osebo, zaposleno na ozemlju države članice v podjetju, kateremu običajno pripada, in ki jo to podjetje napoti na ozemlje druge države članice, da tam opravlja delo za to podjetje, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če predvideno trajanje tega dela ne presega 12 mesecev in če oseba ni poslana da nadomesti drugo osebo, ki ji je potekla napotitev.

(b) Če se trajanje dela, ki ga je treba opraviti, zaradi nepredvidljivih okoliščin podaljša preko prvotno predvidenega časa in preseže 12 mesecev, se zakonodaja prve države članice še naprej uporablja do dokončanja takega dela, če pristojni organ v državi članici, na ozemlje katere je oseba napotena, ali ustanova, ki jo imenuje ta organ, da za to svoje soglasje; za soglasje je treba zaprositi pred koncem prvotnega dvanajstmesečnega obdobja. Takega soglasja pa ni mogoče izdati za obdobje, ki presega 12 mesecev.

2. Za osebo, ki je običajno zaposlena na ozemlju dveh ali več držav članic, se veljavna zakonodaja določi na naslednji način:

(a) za oseba, ki je zaposlena kot član potujočega ali letalskega osebja v podjetju, ki za najem ali plačilo ali na lasten račun opravlja storitve mednarodnega prevoza potnikov ali blaga po železnici, cesti, zraku ali celinksih plovnih poteh in ki ima svoj statutarni sedež ali poslovno enoto na ozemlju države članice, velja zakonodaja te države z naslednjimi omejitvami:

(i) kadar ima omenjeno podjetje podružnico ali stalno predstavništvo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri ima statutarni sedež ali poslovno enoto, za osebo, zaposleno v tej podružnici ali stalnem predstavništvu, velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere je podružnica ali stalno predstavništvo;

(ii) kadar je oseba pretežno zaposlena za ozemlju države članice, kjer stalno prebiva , zanjo velja zakonodaja te države, tudi če podjetje, ki jo zaposluje, nima statutarnega sedeža ali poslovne enote ali podružnice ali stalnega predstavništva na tem ozemlju;

(b) Za osebo, ki ni omenjena v (a), velja:

(i) zakonodaja države članice, v kateri stalno prebiva, če opravlja svojo dejavnost deloma na tem ozemlju ali če pripada več podjetjem ali več delodajalcem, ki imajo svoje registrirane sedeže ali poslovne enote na ozemlju različnih držav članic;

(ii) zakonodaja države članice, na ozemlju katere je statutarni sedež ali poslovna enota podjetja ali posameznika, pri katerem je zaposlena, če stalno ne prebiva na ozemlju nobene od držav članic, v katerih opravlja delo.

3. Za osebo, ki je zaposlena na ozemlju ene države članice pri podjetju, ki ima statutarni sedež ali poslovno enoto na ozemlju druge državne članice in posluje na obeh straneh meje teh dveh držav, velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere ima podjetje statutarni sedež ali poslovno enoto.

Člen 14a

Posebna pravila za samozaposlene osebe, ki niso mornarji

Člen 13(b) se uporablja v skladu z naslednjimi izjemami in posebnostmi:

1. 

(a) Za osebo, ki je samozaposlena na ozemlju države članice in opravlja delo na ozemlju druge države članice, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če predvideno trajanje tega dela ne presega 12 mesecev.

(b) Če se trajanje dela, ki ga je treba opraviti, zaradi nepredvidljivih okoliščin podaljša preko prvotno predvidenega časa in preseže 12 mesecev, se še naprej uporablja zakonodaja prve države članice do dokončanja takega dela, če pristojni organ v državi članici, na ozemlju katere oseba opravlja delo, ali ustanova, ki jo imenuje ta organ, da za to svoje soglasje; za soglasje je treba zaprositi pred koncem prvotnega dvanajstmesečnega obdobja. Takega soglasja pa ni mogoče izdati za obdobje, ki presega 12 mesecev.

2. Za osebo, ki je običajno samozaposlena na ozemlju dveh ali več držav članic, velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere stalno prebiva, če opravlja kateri koli del svoje dejavnosti na ozemlju te države članice. Če ne opravlja nobene dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri stalno prebiva, za osebo velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere opravlja svojo glavno dejavnost. Merila, ki se uporabljajo za določitev glavne dejavnosti, so določena v uredbi iz člena 98.

3. Za osebo, ki je samozaposlena v podjetju, ki ima statutarni sedež ali poslovno enoto na ozemlju ene države članice in posluje na obeh straneh meje teh dveh držav članic, velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere ima podjetje statutarni sedež ali poslovno enoto.

4. Če zakonodaja, ki bi veljala za osebo v skladu z odstavkoma 2 ali 3, tej osebi ne omogoča niti prostovoljnega vstopa v sistem pokojninskega zavarovanja, za osebo velja zakonodaja druge države članice, ki bi se uporabljala v odsotnosti teh določb, ali , če bi zanjo veljali zakonodaji dveh ali več držav članic, zakonodaja, ki se določi s skupnim dogovorom držav članic ali njunih pristojnih organov.

Člen 14b

Posebna pravila, ki veljajo za mornarje

Člen 13(2)(c) se uporablja v skladu z naslednjimi izjemami in posebnostmi:

1. Za osebo, zaposleno pri podjetju, ki mu običajno pripada, bodisi na ozemlju države članice bodisi na krovu plovila, ki pluje pod zastavo države članice, ki jo to podjetje napoti na krov plovila, ki pluje pod zastavo druge države članice, da tam opravlja dela za to podjetje, v skladu s pogoji, določenimi v členu 14(1) še naprej velja zakonodaja prve države članice.

2. Za osebo, ki je običajno samozaposlena bodisi na ozemlju države članice bodisi na krovu plovila, ki pluje pod zastavo države članice in opravlja dela za lasten račun na krovu plovila, ki pluje pod zastavo druge države članice, v skladu s pogoji, določenimi v členu 14(1) še naprej velja zakonodaja prve države članice.

3. Za osebo, ki sicer običajno ni zaposlena na morju, vendar pa opravlja delo v ozemeljskih vodah ali v pristanišču države članice na plovilu, ki pluje pod zastavo druge države članice v teh ozemeljskih vodah ali v tem pristanišču, pri tem pa ni član posadke tega plovila, velja zakonodaja prve države članice.

4. Za osebo, ki je zaposlena na krovu plovila, ki pluje pod zastavo države članice, in jo za to zaposlitev plačuje podjetje ali oseba, katere statutarni sedež ali poslovna enota je na ozemlju druge države članice, velja zakonodaja druge države članice, če ima stalno prebivališče na ozemlju te države; podjetje ali oseba, ki plačuje za zaposlitev, se šteje za delodajalca po tej zakonodaji.

Člen 14c (5)

Posebna pravila, ki se uporabljajo za osebe, sočasno zaposlene na ozemlju ene države članice in samozaposlene na ozemlju druge države članice

Za osebo, ki je sočasno zaposlena na ozemlju ene države članice in samozaposlena na ozemlju druge države članice, velja:

(a) če ni drugače določeno v pododstavku (b), zakonodaja države članice, na ozemlju katere opravlja plačano zaposlitev oziroma, če opravlja to dejavnost na ozemlju dveh ali več držav članic, zakonodaja, ki se jo določi v skladu s členom 14(2) ali (3);

(b) v primerih, omenjenih v Prilogi VII:

 zakonodaja države članice, na ozemlju katere opravlja plačano zaposlitev, ta zakonodaja pa se določi v skladu z določbami člena 14(2) ali (3), če opravlja to dejavnost na ozemlju dveh ali več držav članic;

 in

 zakonodaja države članice, na ozemlju katere je samozaposlena, ta zakonodaja pa se določi v skladu z določbami člena 14a(2), (3) ali (4), če opravlja to dejavnost na ozemlju dveh ali več držav članic.

Člen 14d (5)

Razne določbe

▼M3

1.  Za osebo iz člena 14(2) in (3), člena 14a(2) in (4), člena 14(c)(a) in člena 14e se za uporabo zakonodaje, določene v skladu s temi določbami, šteje, kakor da je opravljala poklicno dejavnost ali dejavnosti na ozemlju zadevne države članice.

▼B

2.  Oseba iz člena 14c(b), se pri določitvi prispevnih stopenj za samozaposlene delavce po zakonodaji države članice, na ozemlju katere je samozaposlena, obravnava, kot če bi opravljala svojo plačano zaposlitev na ozemlju te države članice.

3.  Določbe zakonodaje države članice, po katerih za upokojenca, ki opravlja poklicno dejavnost, ne velja obveznost zavarovanja na podlagi opravljanja te dejavnosti, se uporabljajo tudi za upokojence, katerih pokojnina je bila pridobljena po zakonodaji druge države članice, razen če oseba za to izrecno ne zaprosi nosilca, ki ga imenuje pristojni organ prve države članice, in ki je imenovan v Prilogi 10 k uredbi iz člena 98.

▼M3

Člen 14e

Posebni predpisi, ki se uporabljajo za osebe, zavarovane po posebnem sistemu za javne uslužbence, ki so sočasno zaposlene ali samozaposlene na ozemlju ene ali več držav članic

Za javnega uslužbenca ali osebo, ki je šteta kot taka, zavarovano po posebnem sistemu za javne uslužbence v eni državi članici in sočasno zaposleno in/ali samozaposleno na ozemlju druge države članice ali držav članic, velja zakonodaja države članice, v kateri je zavarovana po posebnem sistemu za javne uslužbence.

Člen 14f

Posebni predpisi, ki se uporabljajo za javne uslužbence, sočasno zaposlene v več državah članicah in zavarovane po posebnem sistemu v eni izmed teh držav članic

Za osebo, ki je kot javni uslužbenec ali oseba, ki je šteta kot taka, sočasno zaposlena v dveh ali več državah članicah in zavarovana po posebnem sistemu za javne uslužbence v najmanj eni izmed teh držav članic, velja zakonodaja vsake izmed teh držav članic.

▼B

Člen 15

Pravila o prostovoljnem ali prostovoljnem nadaljevanju zavarovanja

1.  Določbe členov od 13 do 14d se ne uporabljajo za prostovoljno zavarovanje ali za prostovoljno nadaljevanje zavarovanja, razen če v državi članici na enem od področij iz člena 4 ne obstaja samo prostovoljni sistem zavarovanja.

2.  Kadar bi uporaba zakonodaj dveh ali več držav članic privedla do prekrivanja zavarovanj:

 po sistemu obveznega zavarovanja in po enem ali več sistemih prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja, za osebo velja izključno sistem obveznega zavarovanja;

 po dveh ali več sistemih prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja lahko oseba vstopi le v sistem prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja, ki ga je izbrala.

3.  V primeru invalidnosti, starosti ali smrti (pokojnin) lahko oseba vstopi v sistem prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja v državi članici, tudi če zanjo obvezno velja zakonodaja druge države članice, v obsegu, kolikor tako dvojno zavarovanje izrecno ali molče dopušča prva država članica.

Člen 16

Posebna pravila za osebe, zaposlene v diplomatskih ali konzularnih predstavništvih ter pomožno osebje Evropskih skupnosti

1.  Določbe člena 13(2)(a) se uporabljajo za osebe, zaposlene v diplomatskih in konzularnih predstavništvih, ter za zasebno gospodinjsko osebje zaposlenih v teh predstavništvih.

2.  Zaposlene osebe iz odstavka 1, ki so državljani države članice, ki akreditira ali pošilja predstavnike, lahko izberejo, da zanje velja zakonodaja te države. Pravico do izbire lahko znova uveljavijo ob koncu vsakega koledarskega leta in ne velja za nazaj.

3.  Pomožno osebje Evropskih skupnosti lahko izbere, da zanje velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere so zaposleni, zakonodaja države članice, ki je zanje nazadnje veljala, ali zakonodaja države članice, državljani katere so, z izjemo določb, ki se nanašajo na družinske dodatke, katerih dodeljevanje je urejeno s pogoji zaposlovanja, ki se uporabljajo za tako osebje. Pravica do izbire se lahko uveljavi le enkrat in začne veljati z dnem nastopa zaposlitve.

Člen 17 (9)

Izjeme od členov 13 do 16

Dve ali več držav članic, pristojni organi teh držav ali ustanove, ki jih ti organi imenujejo, lahko sporazumno določijo izjeme od določb členov 13 do 16, kadar je to v interesu določenih kategorij oseb ali določenih oseb.

Člen 17a (9)

Posebna pravila za prejemnike pokojnin po zakonodaji ene ali več držav članic

Prejemnik pokojnine po zakonodaji ene države članice ali pokojnin po zakonodajah več držav članic, ki stalno prebiva na ozemlju katere druge države članice, je lahko na svojo zahtevo izvzet iz zakonodaje slednje države, razen če zanj ta zakonodaja velja zaradi opravljanja poklicne dejavnosti.



NASLOV III

POSEBNE DOLOČBE V ZVEZI Z RAZLIČNIMI VRSTAMI DAJATEV



POGLAVJE 1

BOLEZEN IN MATERINSTVO



Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 18

Seštevanje zavarovalnih dob, dob zaposlitve ali dob prebivanja

1.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da je pridobitev, ohranitev ali ponovna pridobitev pravic do dajatev odvisna od dopolnitve zavarovalnih dob, dob zaposlitve ali dob prebivanja, mora po potrebi upoštevati zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji katerekoli države članice, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo sam izvaja.

2.  Določbe odstavka 1 veljajo za sezonske delavce, tudi za dobe pred prekinitvijo zavarovanja, ki je presegla čas, ki ga dovoljuje zakonodaja pristojne države, če oseba ni prekinila zavarovanja za več kot štiri mesece.



Oddelek 2

Zaposlene ali samozaposlene osebe in njihovi družinski člani

Člen 19

Stalno prebivališče v državi članici, ki ni pristojna država - Splošna pravila

1.  Zaposlena ali samozaposlena oseba, ki stalno prebiva na ozemlju druge države članice, kot je pristojna država, in izpolnjuje pogoje zakonodaje pristojne države za upravičenost do dajatev, po potrebi ob upoštevanju določb člena 18, v državi, v kateri stalno prebiva, prejema:

(a) storitve, ki jih v imenu pristojnega nosilca nudi nosilec v kraju stalnega prebivališča v skladu z določbami zakonodaje, ki jo ta nosilec uporablja, kot če bi bila oseba zavarovana pri njem;

(b) denarne dajatve, ki jih zagotavlja pristojni nosilec v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja. S sporazumom med pristojnim nosilcem in nosilcem v kraju stalnega prebivališča pa lahko te dajatve nudi tudi slednji nosilec v imenu prvega, v skladu z zakonodajo pristojne države.

2.  Določbe odstavka 1 se smiselno uporabljajo za družinske člane, ki stalno prebivajo na ozemlju druge države članice, kot je pristojna država, če niso upravičeni do takih dajatev po zakonodaji države, na ozemlju katere stalno prebivajo.

Če družinski člani stalno prebivajo na ozemlju države članice, po zakonodaji katere pravica do storitev ni pogojena z zaposlitvijo ali zavarovanjem, se šteje, da prejemajo storitve v imenu nosilca, pri katerem je zaposlena ali samozaposlena oseba zavarovana, razen če zakonec ali oseba, ki skrbi za otroke, sama opravlja poklicno dejavnost na ozemlju omenjene države članice.

Člen 20

Obmejni delavci in njihovi družinski člani – Posebna pravila

Obmejni delavec lahko pridobi dajatve tudi na ozemlju pristojne države članice. Takšne dajatve dodeljuje pristojni nosilec v skladu z zakonodajo te države, kot če bi oseba stalno prebivala v tej državi. Njegovi družinski člani lahko prejemajo dajatve pod enakimi pogoji, vendar je prejemanje takšnih dajatev, razen v nujnih primerih, odvisno od tega, ali je med državama ali med pristojnimi organi teh držav sklenjen ustrezen sporazum ali v primeru, če tega ni, od predhodne odobritve pristojnega nosilca.

Člen 21

Začasno bivanje ali prenos stalnega prebivališča v pristojno državo

1.  Zaposlena ali samozaposlena oseba iz člena 19(1), ki začasno biva na ozemlju pristojne države, prejema dajatve v skladu z določbami zakonodaje te države, kot če bi imela tam stalno prebivališče, tudi če je že pred tem začasnim bivanjem prejemala dajatve za isti primer bolezni ali materinstva.

2.  Odstavek 1 se smiselno uporablja tudi za družinske člane iz člena 19(2).

Če pa slednji stalno prebivajo na ozemlju druge države članice, kot je država, v kateri stalno prebiva zaposlena ali samozaposlena oseba, storitve nudi nosilec v kraju začasnega prebivališča v imenu nosilca v kraju stalnega prebivališča teh oseb.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za obmejne delavce in njihove družinske člane.

4.  Zaposlene ali samozaposlene osebe ter njihovi družinski člani, iz člena 19, ki prenesejo svoje stalno prebivališče na ozemlje pristojne države, prejemajo dajatve v skladu z določbami zakonodaje te države, tudi če so že prejemali dajatve za isti primer bolezni ali materinstva pred prenosom svojega stalnega prebivališča.

Člen 22

Začasno bivanje zunaj pristojne države — Vrnitev ali prenos stalnega prebivališča v drugo državo članico med boleznijo ali materinstvom — Potreba po odhodu v drugo državo članico zaradi ustreznega zdravljenja

1.  Zaposlena ali samozaposlena oseba, ki izpolnjuje pogoje zakonodaje pristojne države za upravičenost do dajatev, po potrebi ob upoštevanju določb člena 18, in:

▼M7

(a) katere zdravstveno stanje zahteva storitve, ki postanejo med začasnim bivanjem na ozemlju druge države članice potrebne iz medicinskih razlogov, ob upoštevanju narave storitev in predvidenega trajanja začasnega bivanja, ali

▼B

(b) ki ji potem, ko je postala upravičena do dajatev, katerih stroške krije pristojni nosilec, ta nosilec odobri vrnitev na ozemlje države članice, kjer ima stalno prebivališče, ali prenos stalnega prebivališča na ozemlje druge države članice,ali

(c) ki ji pristojni nosilec odobri, da odide na ozemlje druge države članice, da bo prejela zdravljenje, ki ustreza njenemu zdravstvenemu stanju,

je upravičena do:

(i) storitev, ki jih v imenu pristojnega nosilca nudi nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kot če bi bila oseba zavarovana pri njem; trajanje obdobja, v katerem se nudijo te dajatve, pa ureja zakonodaja pristojne države;

(ii) denarnih dajatev, ki jih zagotavlja pristojni nosilec v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja. S sporazumom med pristojnim nosilcem in nosilcem v kraju začasnega ali v stalnega prebivališča pa lahko te dajatve nudi tudi slednji nosilec v imenu prvega v skladu z določbami zakonodaje pristojne države.

▼M7

1a.  Upravna komisija pripravi seznam storitev, ki zaradi praktičnih razlogov zahtevajo predhodni dogovor med zadevno osebo in ustanovo, ki izvaja zdravljenje, da se te storitve lahko zagotovijo med začasnim bivanjem v drugi državi članici.

▼B

2.  Odobritev, ki se zahteva po odstavku 1(b), se lahko zavrne le, če se ugotovi, da bi premestitev osebe škodovala njenemu zdravju ali ovirala njeno zdravljenje.

Odobritev, ki se zahteva po odstavku 1(c), se ne sme zavrniti, če tako zdravljenje spada med dajatve, določene v zakonodaji države članice, na ozemlju katere oseba stalno prebiva in na katerem ji ob upoštevanju njenega trenutnega zdravstvenega stanja in verjetnega razvoja bolezni ni možno nuditi takega zdravljenja v časovnem obdobju, ki je v državi, v kateri prebiva, za tako zdravljenje običajno potreben.

3.   ►M7  Odstavki 1, 1a in 2 se smiselno uporabljajo tudi za družinske člane zaposlene ali samozaposlene osebe. ◄

Za uporabo odstavka 1(a) in (c) (i) za družinske člane iz člena 19(2), ki stalno prebivajo na ozemlju druge države članice, kot je država, v kateri stalno prebiva zaposlena ali samozaposlena oseba, velja naslednje:

(a) storitve v imenu nosilca v državi članici, na katere ozemlju družinski člani stalno prebivajo, nudi nosilec v kraju začasnega prebivanja v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kot če bi bila zaposlena ali samozaposlena oseba zavarovana pri njej. Trajanje obdobja, v katerem se nudijo te dajatve, pa ureja zakonodaja države članice, na katere ozemlju družinski člani stalno prebivajo.

(b) odobritev, ki je zahtevana v skladu z odstavkom 1(c), izda nosilec države članice, na ozemlju katere družinski člani stalno prebivajo.

4.  Dejstvo, da za zaposleno ali samozaposleno osebo uporabljajo določbe odstavka 1, ne vpliva na pravico njenih družinskih članov do dajatev.

▼M7

Člen 22a

Posebna pravila za določene skupine oseb

Ne glede na člen 2 se člen 22(1)(a) in (c) ter (1a) uporablja tudi za osebe, ki so državljani ene od držav članic in so zavarovani po zakonodaji države članice, ter za njihove družinske člane, ki stalno prebivajo z njimi.

▼M7 —————

▼M4 —————

▼B

Člen 23 (a)

Izračun denarnih dajatev

1.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da izračun denarnih dajatev temelji na povprečnem zaslužku ali na povprečnih prispevkih, določi povprečne zaslužke ali prispevke izključno glede na zaslužke ali prispevke, plačane po tej zakonodaji.

2.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da izračun denarnih dajatev temelji na standardnem zaslužku, upošteva izključno standardne zaslužke oziroma po potrebi povprečje standardnih zaslužkov v obdobjih, dopolnjenih po tej zakonodaji.

▼M8

2a.  Določbe odstavkov 1 in 2 se uporabljajo tudi, kadar zakonodaja, ki jo uporablja pristojni nosilec, predvideva določeno referenčno dobo in to obdobje v posameznem primeru sovpada s celoto ali z delom dob, ki jih je oseba dopolnila po zakonodaji ene ali več drugih držav članic.

▼B

3.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da se znesek denarnih dajatev spreminja v odvisnosti od števila družinskih članov, upošteva tudi družinske člane osebe, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju druge države članice, kot če bi stalno prebivali na ozemlju pristojne države članice.

Člen 24

Storitve večje vrednosti

1.  Kadar nosilec države članice prizna zaposleni ali samozaposleni osebi ali njenemu družinskemu članu pravico do protez, drugih večjih pripomočkov ali drugih storitev večje vrednosti, še preden se oseba zavaruje pri nosilcu druge države članice, zaposlena ali samozaposlena oseba prejme te dajatve na stroške prvega nosilca, tudi če jih ta dodeli po tem, ko je oseba že zavarovana pri drugem nosilcu.

2.  Upravna komisija določi seznam dajatev, za katere se uporabljajo določbe odstavka 1.



Oddelek 3

Brezposelne osebe in njihovi družinski člani

Člen 25

▼M7

1.  Brezposelna oseba, ki je bila pred tem zaposlena ali samozaposlena, za katero se uporabljajo določbe člena 69(1) ali drugega stavka člena 71(1)(b)(ii) in ki po zakonodaji pristojne države izpolnjuje pogoje za upravičenost do storitev in denarnih dajatev, kadar je to potrebno ob upoštevanju določb člena 18, v obdobju, ki ga določa člen 69(1)(c), prejema:

(a) storitve, ki postanejo za to osebo med njenim začasnim bivanjem na ozemlju države članice, v kateri išče zaposlitev, potrebne iz medicinskih razlogov, ob upoštevanju narave storitev in predvidenega trajanja začasnega bivanja. Te storitve v imenu pristojnega nosilca zagotavlja nosilec države članice, v kateri oseba išče zaposlitev, v skladu z določbami zakonodaje, ki jo ta nosilec uporablja, kot če bi bila oseba zavarovana pri njem;

(b) denarne dajatve, ki jih zagotavlja pristojni nosilec v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja. S sporazumom med pristojnim nosilcem in nosilcem države članice, v kateri brezposelna oseba išče zaposlitev, pa lahko te dajatve zagotavlja tudi ta nosilec v imenu prvega nosilca v skladu z določbami zakonodaje pristojne države. Dajatve za brezposelnost po členu 69(1) se ne izplačujejo v obdobju prejemanja teh denarnih dajatev.

▼M7

1a.  Člen 22(1) se smiselno uporablja.

▼B

2.  Popolnoma brezposelna oseba, ki je bila pred tem zaposlena in za katero se uporabljajo določbe člena 71(1)(a)(ii) ali prvi stavek 71(1)(b)(ii), prejema storitve ali denarne dajatve v skladu z določbami zakonodaje države članice, na ozemlju katere ima stalno prebivališče, kot če bi ta zakonodaja zanjo veljala v času njene zadnje zaposlitve, po potrebi ob upoštevanju določb člena 18; stroške takih dajatev krije nosilec države stalnega prebivališča.

3.  Kadar brezposelna oseba, po potrebi ob upoštevanju določb člena 18, izpolnjuje pogoje, določene v zakonodaji države članice, pristojne za dajatve za brezposelnost, za upravičenost do dajatev za primer bolezni in materinstva, prejemajo njeni družinski člani te dajatve v katerikoli državi članici, na ozemlju katere imajo stalno ali začasno prebivališče. Takšne dajatve zagotovi:

(i) kar zadeva storitve, nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja, v imenu pristojnega nosilca države članice, ki je odgovoren za stroške dajatev za brezposelnost;

(ii) kar zadeva denarne dajatve, pristojni nosilec države članice, ki je odgovoren za stroške dajatev za brezposelnost, v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja.

4.  Brez poseganja v določbe zakonodaje države članice, ki dovoljuje podaljšanje obdobja, v katerem se izplačujejo dajatve za bolezen, lahko pristojni nosilec obdobje iz odstavka 1, v primeru višje sile podaljša v mejah, ki jih določa zakonodaja, ki jo uporablja ta nosilec.

Člen 25a (12)

Prispevki, ki jih plačujejo popolnoma brezposelne osebe

Nosilec države članice, ki je odgovoren za dodeljevanje storitev in denarnih dajatev brezposelnim osebam iz člena 25(2) in uporablja zakonodajo, po kateri brezposelne osebe plačujejo prispevke za kritje dajatev za bolezen in materinstvo, je pooblaščen, da te prispevke odvede v skladu z določbami te zakonodaje.



Oddelek 4

Vlagatelji zahtevkov za pokojnine in njihovi družinski člani

Člen 26

Pravica do storitev v primeru prenehanja pravice do dajatev od nosilca, ki je bil nazadnje pristojen

1.  Zaposlene ali samozaposlene osebe, njihovi družinski člani ali preživele osebe, ki v času obravnave zahtevka za pokojnino, prenehajo biti upravičeni do storitev po zakonodaji nazadnje pristojne države, kljub temu prejemajo te storitve pod naslednjimi pogoji: storitve se jim dodelijo v skladu z določbami zakonodaje države članice, na ozemlju katere te osebe stalno prebivajo, če so upravičene do storitev po tej zakonodaji ali kot če bi bile do njih upravičene po zakonodaji druge države članice, če bi stalno prebivale na ozemlju te države, ob ustreznem upoštevanju določb člena 18.

2.  Vlagatelj zahtevka za pokojnino, ki je upravičen do storitev po zakonodaji države članice, ki zahteva, da mora v času obravnave zahtevka za pokojnino takšna oseba sama plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje, preneha biti upravičen do storitev po preteku drugega meseca po tem, ko ni več plačal zahtevanih prispevkov.

3.  Storitve, zagotovljene v skladu z določbami odstavka 1, bremenijo nosilca, ki je prejel prispevke v skladu z določbami odstavka 2; kadar se prispevki po določbah odstavka 2 ne plačujejo, nosilec, ki je odgovoren za stroške storitev po dodelitvi pokojnine v skladu z določbami člena 28, povrne znesek storitev nosilcu v kraju stalnega prebivališča.



Oddelek 5

Upokojenci in njihovi družinski člani

Člen 27

Pokojnine, ki se izplačujejo po zakonodaji več držav, če je pravica do dajatev v državi stalnega prebivališča

Upokojenec, ki je upravičen do pokojnine po zakonodaji dveh ali več držav članic, od katerih je ena tudi država, v kateri stalno prebiva, in ki je upravičen do dajatev po zakonodaji slednje države članice, po potrebi ob upoštevanju določb člena 18 in Priloge VI, skupaj s svojimi družinskimi člani prejema te dajatve od nosilca v kraju stalnega prebivališča in na stroške tega nosilca, kot če bi bil upokojenec, katerega pokojnina je izplačljiva samo po zakonodaji slednje države članice.

Člen 28

Pokojnine, ki se izplačujejo po zakonodaji ene ali več držav članic, kadar ni pravice do dajatev v državi stalnega prebivališča

1.  Upokojenec, ki je upravičen do pokojnine po zakonodaji ene države članice ali do pokojnin po zakonodajah dveh ali več držav članic in ki nima pravice do dajatev po zakonodaji države članice, v kateri stalno prebiva, kljub temu skupaj s svojimi družinskimi člani prejema te dajatve, kot če bi bil do njih upravičen, po potrebi ob upoštevanju določbe člena 18 in Priloge VI, po zakonodaji ene države članice ali vsaj ene od držav članic, ki so pristojne za izplačilo pokojnine, če bi imel stalno prebivališče v tej državi. Te dajatve se zagotavljajo pod naslednjimi pogoji:

(a) storitve zagotavlja v imenu nosilca iz odstavka 2 nosilec v kraju stalnega prebivališča, kot da bi bila oseba upokojenec po zakonodaji države, na ozemlju katere stalno prebiva, in bi bil upravičen do teh dajatev;

(b) denarne dajatve po potrebi zagotovlja pristojni nosilec, kot je določeno s pravili v odstavku 2, v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja. V skladu s sporazumom med pristojnim nosilcem in nosilcem v kraju stalnega prebivališča pa lahko take dajatve zagotovi tudi slednji nosilec v imenu prvega v skladu z zakonodajo pristojne države.

2.  V primerih, ki so zajeti v odstavku 1, stroške storitev krije nosilec, kot določajo naslednja pravila:

(a) kadar je upokojenec upravičen do omenjenih storitev po zakonodaji ene same države članice, bremenijo stroški pristojnega nosilca te države;

(b) kadar je upokojenec upravičen do omenjenih storitev po zakonodaji dveh ali več držav članic, stroški bremenijo pristojnega nosilca države članice, katere zakonodaja je za upokojenca veljala najdlje; če bi bilo zaradi uporabe tega pravila za stroške storitev odgovornih več nosilcev, stroški bremenijo nosilca, ki uporablja zakonodajo, ki je za upokojenca veljala nazadnje.

Člen 28a

Pokojnine, ki se izplačujejo po zakonodaji ene ali več držav članic, ki niso države stalnega prebivališča, kadar je pravica do dajatev v slednji državi

Kadar upokojenec, ki je upravičen do pokojnine po zakonodaji ene države članice ali do pokojnin po zakonodajah dveh ali več držav članic, stalno prebiva na ozemlju države članice, po zakonodaji katere pravica do prejemanja storitev ni pogojena z zavarovanjem ali zaposlitvijo in po kateri se mu ne izplačuje nobena pokojnina, stroški storitev, ki se nudijo njemu in njegovim družinskim članom, bremenijo nosilca ene od držav članic, pristojnih za pokojnino, ki se določi v skladu s pravili iz člena 28(2), kot da bi bili upokojenec in njegovi družinski člani upravičeni do takih storitev po zakonodaji, ki jo uporablja ta nosilec, če bi imeli stalno prebivališče na ozemlju države članice, v kateri je ta nosilec.

Člen 29

Stalno prebivališče družinskih članov v državi, v kateri upokojenec nima stalnega prebivališča — Prenos stalnega prebivališča v državo, v kateri ima upokojenec stalno prebivališče

1.  Družinski člani upokojenca, ki je upravičen do pokojnine po zakonodaji ene države članice ali do pokojnin po zakonodajah dveh ali več držav članic, ki stalno prebivajo na ozemlju druge države članice kot upokojenec, prejemajo dajatve, kot če bi upokojenec stalno prebival v isti državi kot oni, če je upokojenec upravičen do dajatev po zakonodaji ene države članice. Dajatve se jim dodelijo pod naslednjimi pogoji:

▼M2

(a) storitve zagotavlja nosilec v kraju stalnega prebivališča družinskih članov, v skladu z določbami zakonodaje, ki jo ta nosilec uporablja,, stroške pa nosi nosilec, določen v skladu z določbami člena 27 ali člena 28(2); če je kraj prebivališča v pristojni državi članici, storitve zagotovi in stroške krije pristojni nosilec;

▼B

(b) denarne dajatve, po potrebi zagotovlja pristojni nosilec, ki je določen s členi 27 in 28(2), v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja. V skladu s sporazumom med pristojnim nosilcem in nosilcem v kraju stalnega prebivališča družinskih članov pa lahko dajatve dodeli slednji nosilec v imenu prvega v skladu z določbami zakonodaje pristojne države.

2.  Družinski člani iz odstavka 1, ki prenesejo svoje stalno prebivališče na ozemlje države članice, v kateri stalno prebiva upokojenec, prejemajo:

(a) storitve po zakonodaji te države, tudi če so prejemali storitve za isti primer bolezni ali materinstva še preden so prenesli svoje stalno prebivališče;

(b) denarne dajatve, ki jih po potrebi dodeli pristojni nosilec, določen s členi 27 in 28(2), v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja. V skladu s sporazumom med pristojnim nosilcem in nosilcem v kraju stalnega prebivališča upokojenca, lahko te dajatve dodeli slednji nosilec v imenu prvega v skladu z določbami zakonodaje pristojne države.

Člen 30

Storitve večje vrednosti

Določbe člena 24 se smiselno uporabljajo tudi za upokojence.

▼M7

Člen 31

Začasno bivanje upokojenca in/ali njegovih družinskih članov v državi članici, v kateri nimajo stalnega prebivališča

1.  Upokojenec, upravičen do pokojnine ali pokojnin po zakonodaji ene države članice ali do pokojnin po zakonodaji dveh ali več držav članic, ki je upravičen do storitev oziroma dajatev po zakonodaji ene od teh držav, skupaj s svojimi družinskimi člani, ki začasno bivajo na ozemlju države članice, v kateri nimajo stalnega prebivališča, prejema:

(a) storitve, ki postanejo med začasnim bivanjem na ozemlju države članice, v kateri nimajo stalnega prebivališča, potrebne iz medicinskih razlogov, ob upoštevanju narave storitev in predvidenega trajanja začasnega bivanja. Te storitve zagotavlja nosilec v kraju začasnega prebivališča v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, pri čemer stroški bremenijo nosilca v kraju stalnega prebivališča upokojenca ali njegovih družinskih članov;

(b) denarne dajatve, če je to primerno dodeli pristojni nosilec, določen s členi 27 ali 28(2), v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja. S sporazumom med pristojnim nosilcem in nosilcem v kraju začasnega prebivališča, lahko te dajatve zagotavlja ta nosilec v imenu prvega v skladu z določbami zakonodaje pristojne države.

2.  Člen 22(1a) se smiselno uporablja.

▼B

Člen 32 (15)

Člen 33 (7)

Prispevki, ki jih plačujejo upokojenci

1.  Nosilec države članice, ki je odgovoren za izplačevanje pokojnine in ki uporablja zakonodajo, po kateri se prispevki za zavarovanje za primer bolezni ali materinstva plačujejo od pokojnin, je pooblaščen, da opravi te odvedbe, izračunane v skladu s to zakonodajo, od pokojnine, ki jo izplačuje, če stroški dajatev po členih 27, 28, 28a, 29, 31 in 32 bremenijo nosilca te države članice.

2.  Kadar je v primerih iz člena 28a, pridobitev dajatev za bolezen in materinstvo po zakonodaji države članice, na ozemlju katere upokojenec stalno prebiva, pogojena s plačevanjem prispevkov ali s podobnimi plačili na podlagi stalnega prebivanja, se ti prispevki ne plačujejo.

Člen 34

Splošne določbe

1.  Za namene členov 28, 28a, 29 in 31 se upokojenec, ki prejema dve ali več pokojnin po zakonodaji ene same države članice, obravnava kot upokojenec, upravičen do prejemanja pokojnine po zakonodaji ene države članice v smislu teh določb.

2.  Členi 27 do 33 se ne uporabljajo za upokojenca in njegove družinske člane, ki so upravičeni do dajatev po zakonodaji države članice na podlagi opravljanja poklicne dejavnosti. V tem primeru se takšna oseba, za namene izvajanja tega poglavja, šteje za zaposleno ali samozaposleno osebo oziroma za družinskega člana zaposlene ali samozaposlene osebe.

▼M4



Oddelek 5a

Osebe, ki študirajo ali se poklicno izobražujejo, in njihovi družinski člani

▼M7

Člen 34a

Posebne določbe za študente in njihove družinske člane

Členi 18, 19, 22(1)(a) in (c) ter (1a), drugi pododstavek člena 22(2), členi 22(3), 23 in 24 ter oddelka 6 in 7 se smiselno uporabljajo za študente in njihove družinske člane.

▼M7 —————

▼B



Oddelek 6

Razne določbe

Člen 35

Sistem, ki se uporablja, kadar je v državi stalnega ali začasnega prebivališča več sistemov — Bolezni v preteklosti –– Najdaljše možno obdobje prejemanja dajatev

1.  Kadar po zakonodaji države začasnega ali stalnega prebivališča obstoja več sistemov zavarovanja za bolezen ali materinstvo, so, ob upoštevanju odstavka 2, določbe, ki se uporabljajo v skladu s členi 19, 21(1), 22, 25, 26, 28 (1), 29(1) ali 31 določbe sistema, po katerem so zavarovani delavci v jeklarski industriji. Kadar pa ta zakonodaja predvideva posebni sistem za delavce v rudnikih in podobnih podjetjih, se določbe tega sistema uporabljajo za te delavce in njihove družinske člane, če je nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča, na katerega naslavljajo zahtevke, pristojen za izvajanje tega sistema.

▼M8 —————

▼B

3.  Kadar je po zakonodaji države članice dodelitev dajatev pogojena z izvorom bolezni, se ta pogoj ►M4  ne uporabi za osebe ◄ , za katere se uporablja uredba, ne glede na državo članico, na ozemlju katere stalno prebivajo.

4.  Kadar zakonodaja države članice določa najdaljše možno obdobje prejemanja dajatev, lahko nosilec, ki uporablja to zakonodajo, po potrebi upošteva obdobje, v katerem je dajatev za isti primer bolezni ali materinstva že nudil nosilec druge države članice.



Oddelek 7

Povračilo med nosilci

Člen 36 (15)

1.  Stroški storitev, ki jih v skladu z določbami tega poglavja nudi nosilec ene države članice v imenu nosilca druge države članice, se v celoti povrnejo.

2.  Povračila, omenjena v odstavku 1, se določijo in izplačajo v skladu s postopkom, določenim v izvedbeni uredbi iz člena 98, bodisi ob predložitvi dokazila o dejanskih stroških ali na podlagi pavšalnih plačil.

V slednjem primeru morajo pavšalna plačila zagotavljati, da povračilo kar najbolj ustreza dejanskim stroškom.

3.  Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav lahko določijo tudi druge metode povračila ali se odpovejo vsem povračilom med nosilci, ki so v njihovi pristojnosti.



POGLAVJE 2 (11)

INVALIDNOST



Oddelek 1

Zaposlene ali samozaposlene osebe, za katere velja le zakonodaja, po kateri je višina invalidskih dajatev neodvisna od trajanja zavarovalnih dob

Člen 37 (11)

Splošne določbe

1.  Zaposlena ali samozaposlena oseba, za katero je zaporedoma ali izmenično veljala zakonodaja dveh ali več držav članic in ki je dopolnila zavarovalne dobe izključno po zakonodaji, v skladu s katero je višina invalidskih dajatev neodvisna od trajanja zavarovalnih dob, prejema dajatve v skladu s členom 39. Ta člen ne vpliva na povečanja pokojnine ali na dodatke za otroke, dodeljene v skladu s poglavjem 8.

2.  V Prilogi VI, delu A, so navedene ustrezne zakonodaje iz odstavka 1, ki veljajo na ozemlju posameznih držav članic.

Člen 38 (11)

Upoštevanje zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji, ki je veljala za zaposleno ali samozaposleno osebo, pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatev

1.  Kadar zakonodaja države članice pogojuje pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev po sistemu, ki ni poseben sistem v smislu odstavkov 2 in 3, z dopolnitvijo zavarovalnih dob ali dob prebivanja, pristojni nosilec te države članice, kadar je to potrebno, upošteva tudi zavarovalne dobe oziroma dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji katere koli druge države članice, v splošnem sistemu ali v posebnem sistemu kot zaposlena ali samozaposlena oseba.. V ta namen upošteva te dobe, kot da bi bile dopolnjene po njegovi lastni zakonodaji.

2.  Kadar zakonodaja države članice pogojuje dodelitev določenih dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob izključno v poklicu, za katerega velja poseben sistem za zaposlene osebe, ali če je potrebno, v določeni zaposlitvi, se zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah drugih držav članic, upoštevajo le, če so dopolnjene v ustreznem sistemu oziroma, če tega ni, v enakem poklicu ali, če je potrebno, v enaki zaposlitvi.

Če po upoštevanju tako dopolnjenih dob oseba ne izpolnjuje pogojev za dodelitev teh dajatev, se te dobe upoštevajo za dodelitev dajatev po splošnem sistemu oziroma, če tega ni, po sistemu za fizične delavce oziroma uslužbence, odvisno od primera, pod pogojem, da je oseba vključena v enega od teh sistemov.

3.  Kadar zakonodaja države članice pogojuje dodelitev določenih dajatev z dopolnitvijo zavarovalne dobe izključno v poklicu, za katerega se uporablja poseben sistem za samozaposlene osebe, se dobe, dopolnjene po zakonodajah drugih držav članic, upoštevajo le, če so dopolnjene v ustreznem sistemu oziroma, če tega ni, v enakem poklicu. Posebni sistemi za samozaposlene osebe iz tega odstavka, so za vsako zadevno državo članico navedeni v Prilogi IV, delu B.

Če oseba tudi po upoštevanju vseh tako dopolnjenih dob, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev teh dajatev, se te dobe upoštevajo za dodelitev dajatev po splošnem sistemu oziroma, če to ni mogoče, po sistemu, ki velja za delavce ali uslužbence, odvisno od primera, pod pogojem, da je oseba vključena v enega od teh sistemov.

Člen 39 (11) (14)

Dodelitev dajatev

1.  Nosilec države članice, katere zakonodaja se je uporabljala v času, ko je nastopila nezmožnost za delo, ki ji je sledila invalidnost, v skladu s to zakonodajo ugotovi, ali oseba izpolnjuje pogoje za upravičenost do dajatev, če je potrebno tudi ob upoštevanju člena 38.

2.  Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, prejme dajatve le od omenjenega nosilca v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja.

3.  Oseba, ki ni upravičena do dajatev po odstavku 1, prejme dajatve, za katere je še vedno upravičena po zakonodaji druge države članice, če je potrebno ob upoštevanju člena 38.

4.  Če zakonodaja iz odstavkov 2 in 3, določa, da se znesek dajatev določi ob upoštevanju družinskih članov, ki niso otroci, pristojni nosilec upošteva tudi družinske člane osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju druge države članice, kot če bi stalno prebivali na ozemlju pristojne države članice.

5.  Če zakonodaja iz odstavkov 2 in 3, določa zmanjšanje, mirovanje, ali odvzem dajatev v primeru prekrivanja dajatev z drugimi dohodki ali z dajatvami druge vrste v smislu člena 46 (2), se smiselno uporabljata člen 46a (3) in člen 46c (5).

6.  Popolnoma brezposelna oseba, za katero se uporablja člen 71(1)(a)(ii) ali prvi stavek člena 71(1)(b)(ii), prejema invalidske dajatve, ki jih zagotovi pristojni nosilec države članice, na ozemlju katere stalno prebiva, v skladu z zakonodajo, ki jo ta uporablja, kot če bi se zanjo uporabljala ta zakonodaja že med njeno zadnjo zaposlitvijo, kjer je to potrebno ob upoštevanju člena 38 in/ali člena 25(2). Za izplačevanje teh dajatev je odgovoren nosilec države stalnega prebivališča.

Kadar ta nosilec uporablja zakonodajo, ki določa odvedbo prispevkov, ki jih plačujejo brezposelne osebe za kritje invalidskih dajatev, je pooblaščena, da jih odvede v skladu z določbami te zakonodaje.

Če zakonodaja, ki jo nosilec uporablja, določa, da izračun dajatev temelji na plači, nosilec upošteva plačo, ki jo je oseba prejemala v zadnji državi zaposlitve ter v državi stalnega prebivališča v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja. Kadar oseba ne prejema plače v državi stalnega prebivališča, pristojni nosilec po potrebi in v skladu s pravili določenimi v svoji zakonodaji upošteva plače, prejete v zadnji državi zaposlitve.



Oddelek 2

Zaposlene ali samozaposlene osebe, za katere velja le zakonodaja, po kateri je višina dajatev za invalidnost odvisna od trajanja zavarovalnih dob ali dob prebivanja ali podobna zakonodaja in zakonodaja iz Oddelka 1

Člen 40 (11)

Splošne določbe

1.  Zaposlena oseba ali samozaposlena oseba, za katero je zaporedoma ali izmenično veljala zakonodaja dveh ali več držav članic, od katerih vsaj ena ni bila take narave, kot je omenjena v členu 37(1), prejema dajatve po določbah poglavja 3, ki se ustrezno uporabljajo ob upoštevanju določb odstavka 4.

2.  Zaposlena ali samozaposlena oseba, ki je nezmožna za delo, kar ima za posledico invalidnost, in za katero velja zakonodaja, navedena v Prilogi IV, delu A, prejema dajatve v skladu z določbami člena 37(1) pod naslednjimi pogoji:

 da izpolnjuje pogoje te zakonodaje ali druge podobne zakonodaje, kadar je to potrebno ob upoštevanju določb člena 38, vendar brez sklicevanja na zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah, ki niso navedene v Prilogi IV, delu A, in

 da ne izpolnjuje pogojev, ki so potrebni za pridobitev pravice do invalidskih dajatev po zakonodaji, ki ni navedena v Prilogi IV, delu A, in

 da oseba ne uveljavlja morebitnih zahtevkov za dajatve za starost, ob upoštevanju drugega stavka člena 44(2).

3.  

(a) Za namene ugotavljanje pravice do dajatev po zakonodaji države članice, ki je navedena v Prilogi IV, delu A, in ki pogojuje dodelitev invalidskih dajatev s tem, da je oseba prejemala denarne dajatve za bolezen ali je bila določen čas nezmožna za delo, se za zaposleno ali samozaposleno oseba, za katero je veljala taka zakonodaja in ki postane nezmožna za delo, kar ima za posledico invalidnost, v času, ko je zanjo veljala zakonodaja druge države članice, brez poseganja v člen 37(1), upošteva:

(i) doba, med katero je v zvezi z nezmožnostjo za delo po zakonodaji druge države članice oseba prejemala dajatve za bolezen ali je namesto njih še naprej prejemala plačo,

(ii) doba, med katero je v zvezi z invalidnostjo, ki je sledila nezmožnosti za delo, oseba prejemala dajatve v smislu poglavja 2 in 3 te uredbe, dodeljene za invalidnost po zakonodaji druge države članice,

kot če bi bila doba, med katero so bile osebi izplačevane denarne dajatve za bolezen po zakonodaji prve države članice ali med katerimi je bila oseba nezmožna za delo v smislu te zakonodaje.

(b) Pravica do invalidskih dajatev po zakonodaji prve države članice se pridobi bodisi po poteku predhodne dobe prejemanja nadomestila za bolezen, kot zahteva ta zakonodaja, bodisi po poteku predhodne dobe nezmožnosti za delo, kot zahteva ta zakonodaja, vendar ne pred:

(i) dnem pridobitve pravice do invalidskih dajatev iz pododstavka (a)(ii) po zakonodaji druge države članice,

ali

(ii) dnem po zadnjem dnevu, ko je oseba še upravičena do denarnih dajatev za bolezen po zakonodaji druge države članice.

4.  Odločitev, ki jo sprejme nosilec države članice v zvezi s stopnjo invalidnosti vlagatelja zahtevka, je zavezujoča za nosilca vsake druge zadevne države članice pod pogojem, da je skladnost med zakonodajami teh držav o pogojih v zvezi s stopnjo invalidnosti priznana v Prilogi V.



Oddelek 3

Poslabšanje invalidnosti

Člen 41 (11)

1.  V primeru poslabšanja invalidnosti, za katero zaposlena ali samozaposlena oseba prejema dajatve po zakonodaji ene same države članice, se uporabljajo naslednje določbe:

(a) če za osebo od začetka prejemanja dajatev ni veljala zakonodaja druge države članice, ji pristojni nosilec te države ob upoštevanju poslabšanja dodeli dajatve v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja;

(b) če je za osebo od začetka prejemanja dajatev veljala zakonodaja ene ali več drugih držav članic, se ji ob upoštevanju poslabšanja dodelijo dajatve v skladu s členom 37(1) ali 40(1) ali (2), kot je primerno;

(c) če je skupna vsota dajatev, izplačljivih po pododstavku (b), nižja od zneska dajatve, ki bi jo oseba prejemala na stroške nosilca, ki je bil prej dolžan izplačevati dajatev, mu ta nosilec izplačuje dodatek, ki je enak razliki med obema zneskoma;

(d) če je v primeru iz pododstavka (b), pristojni nosilec za prvotno nezmožnost za delo nizozemski nosilec, in če:

(i) je bolezen, ki je povzročila poslabšanje, enaka bolezni, na podlagi katere je bila dodeljena dajatev po nizozemski zakonodaji,

(ii) je ta bolezen poklicna bolezen po zakonodaji države članice, ki je za osebo nazadnje veljala in po kateri je oseba upravičena do izplačila dodatka iz člena 60(1)(b), in

(iii) so zakonodaja ali zakonodaje, ki so veljale za osebo od začetka prejemanja dajatev, navedene v Prilogi IV, del A,

nizozemski nosilec še naprej zagotavlja prvotno dajatev tudi po poslabšanju invalidnosti, dajatev po zakonodaji zadnje države članice, ki je veljala za osebo, pa se zmanjša za znesek nizozemske dajatve;

(e) če v primeru iz pododstavka (b), oseba ni upravičena do dajatev na stroške nosilca druge države članice, pristojni nosilec prve države dodeli dajatve ob upoštevanju poslabšanja v skladu z zakonodajo te države in kadar je to primerno, upoštevaje člen 38.

2.  V primeru poslabšanja invalidnosti, za katero zaposlena ali samozaposlena oseba že prejema dajatve po zakonodaji dveh ali več držav članic, se ji dajatve ob upoštevanju poslabšanja dodelijo v skladu s členom 40(1).



Oddelek 4

Ponovno priznanje dajatev po mirovanju ali odvzemu — Pretvorba invalidskih dajatev v dajatve za starost — Ponovni izračun dajatev po členu 39

Člen 42 (11)

Določitev nosilca, ki je odgovoren za dodeljevanje dajatev v primeru ponovnega priznanja invalidskih dajatev

1.  Če se dajatve po mirovanju ponovno priznajo, je tako priznanje, brez poseganja v člen 43, dolžnost nosilca ali nosilcev, ki so bili odgovorni za zagotvaljanje dajatev v času pred mirovanjem.

2.  Če po odvzemu dajatev stanje osebe zahteva ponovno dodelitev dajatev, se te dodelijo v skladu s členom 37 (1) ali členom 40 (1) ali (2), kot je primerno.

Člen 43 (11)

Pretvorba invalidskih dajatev v dajatve za starost — Ponovni izračun dajatev po členu 39

1.  Invalidske dajatve se pretvorijo v dajatve za starost, kjer je to predvideno, po pogojih, določenih v zakonodaji ali zakonodajah, po katerih so bile dodeljene, in v skladu s poglavjem 3.

2.  Kadar oseba, ki prejema invalidske dajatve, lahko vloži zahtevek za dajatve za starost po zakonodaji ene ali več držav članic v skladu s členom 49, nosilec, ki je odgovoren za zagotavljanje invalidskih dajatev po zakonodaji države članice, še naprej izplačuje taki osebi invalidske dajatve, do katerih je upravičena po zakonodaji, ki jo uporablja, dokler se za tega nosilca ne začnejo uporabljati določbe odstavka 1 oziroma dokler oseba izpolnjuje pogoje za te dajatve.

3.  Kadar se invalidske dajatve, dodeljene v skladu s členom 39, po zakonodaji ene države članice pretvorijo v dajatve za starost in če oseba še ne izpolnjuje pogojev, ki jih za prejemanje teh dajatev določajo zakonodaje ene ali več drugih držav članic, oseba od te oziroma od teh držav članic prejema od dneva pretvorbe dalje invalidske dajatve v skladu s poglavjem 3, kot če bi se to poglavje uporabljalo v času, ko je nastopila njena nezmožnost za delo, ki je imela za posledico invalidnost, dokler oseba ne izpolni potrebnih pogojev za dajatve za starost, določenih v teh zakonodajah ali, kadar taka pretvorba ni predvidena, toliko časa, dokler ima pravico do invalidskih dajatev po zakonodaji oziroma zakonodajah.

4.  Invalidske dajatve, dodeljene v skladu s členom 39, se v skladu s poglavjem 3 ponovno izračunajo takoj, ko upravičenec izpolni potrebne pogoje za invalidske dajatve, določene v zakonodaji, ki ni navedena v Prilogi IV, delu A, ali takoj, ko prejme dajatve za starost po zakonodaji druge države članice.

▼M3



Oddelek 5

Osebe, zajete v poseben sistem za javne uslužbence

Člen 43a

1.  Določbe členov 37, 38(1), 39 in oddelkov 2, 3 in 4 se smiselno uporabljajo za osebe, zajete v poseben sistem za javne uslužbence.

2.  Če pa po zakonodaji države članice velja za pridobitev, izplačilo, ohranitev ali ponovno pridobitev pravic do dajatev po posebnem sistemu za javne uslužbence pogoj, da so bile vse zavarovalne dobe dopolnjene po enem ali več posebnih sistemih za javne uslužbence v tej državi članici ali da se štejejo enakovredne tem dobam po zakonodaji te države članice, se upoštevajo samo tiste dobe, ki jih je mogoče priznati po zakonodaji te države članice.

Če na podlagi upoštevanja dob, dopolnjenih na ta način, oseba ne izpolnjuje pogojev za prejemanje teh dajatev, se te dobe upoštevajo za dodelitev dajatev po splošnem sistemu ali, če ta ne obstaja, po sistemu, ki se uporablja za delavce ali uslužbence.

3.  Če se po zakonodaji države članice dajatve izračunavajo na podlagi zadnje plače ali plač, prejetih med referenčnim obdobjem, pristojni nosilec te države članice upošteva pri izračunu samo tiste, ustrezno usklajene, plače, ki jih je oseba prejela med obdobjem ali obdobji, ko je zanjo veljala ta zakonodaja.

▼B



POGLAVJE 3 (11)

STAROST IN SMRT (POKOJNINE)

Člen 44 (11)

Splošne določbe za dodelitev dajatev, če je za zaposleno ali samozaposleno osebo veljala zakonodaja dveh ali več držav članic

1.  Pravice do dajatev zaposlenih ali samozaposlenih oseb, za katere je veljala zakonodaja dveh ali več držav članic, ali njihovih preživelih oseb, se določijo v skladu z določbami tega poglavja.

2.  Razen če ni v členu 49 določeno drugače, se pri obravnavi zahtevka za dodelitev dajatev, ki ga vloži oseba, upoštevajo vse zakonodaje, ki so veljale za zaposleno ali samozaposleno osebo. To pravilo pa ne velja, če oseba izrecno zaprosi za preložitev dodelitve dajatev za starost, do katerih bi bila upravičena po zakonodaji ene ali več držav članic.

▼M5

3.  To poglavje se ne uporablja za zvišanja pokojnin ali za nadomestila k pokojninam zaradi otrok ali za družinske pokojnine, ki se dodelijo v skladu z določbami poglavja 8.

▼B

Člen 45 (11) (14)

Upoštevanje zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodajah, ki so veljale za zaposleno ali samozaposleno osebo, za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev

1.  Kadar zakonodaja države članice v sistemu, ki ni posebni sistem v smislu odstavkov 2 in 3, pogojuje pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob ali dob prebivanja, pristojni nosilec te države članice po potrebi upošteva tudi zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji druge države članice v splošnem ali v posebnem sistemu ali v sistemu za zaposlene ali za samozaposlene osebe. V ta namen upošteva te dobe, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.

2.  Kadar zakonodaja države članice pogojuje dodelitev določenih dajatev z dopolnitvijo zavarovalne dobe izključno v poklicu, za katerega velja posebni sistem za zaposlene osebe, ali celo v določenih zaposlitvah, se zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah drugih držav članic, upoštevajo le, če so dopolnjene v ustreznem sistemu oziroma, če tega ni, v enakem poklicu ali, kjer je to predvideno, v enaki zaposlitvi. Če po upoštevanju tako dopolnjenih dob oseba ne izpolnjuje pogojev za dodelitev teh dajatev, se te dobe upoštevajo za dodelitev dajatev v splošnem sistemu ali, če tega ni, v sistemu za delavce ali uslužbence, odvisno od primera, pod pogojem, da je oseba zavarovana v enem od teh sistemov.

3.  Kadar zakonodaja države članice pogojuje dodelitev določenih dajatev z dopolnitvijo zavarovalne dobe izključno v poklicu, za katerega velja posebni sistem za samozaposlene osebe, se zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah drugih držav članic, upoštevajo le, če so dopolnjene v ustreznem sistemu ali, če tega ni, v enakem poklicu. Posebni sistemi za samozaposlene osebe, omenjeni v tem odstavku, so za vsako zadevno državo članico navedeni v Prilogi IV, delu B. Če po upoštevanju tako dopolnjenih dob oseba ne izpolnjuje pogojev za dodelitev teh dajatev, se te dobe upoštevajo za dodelitev dajatev po splošnem sistemu ali, če tega ni, po sistemu za delavce ali uslužbence, odvisno od primera, pod pogojem, da je oseba zavarovana v enem od teh sistemov.

4.  Zavarovalne dobe, dopolnjene v posebnem sistemu države članice, se v splošnem sistemu ali, če tega ni, v sistemu, ki velja za delavce ali uslužbence, odvisno od primera, druge države članice upoštevajo za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev pod pogojem, da je bila oseba vključena v enega od teh sistemov, tudi če so bile te dobe že upoštevane v slednji državi v sistemu, omenjenem v odstavku 2 ali v prvem stavku odstavka 3.

5.  Kadar zakonodaja države članice pogojuje pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev s tem, da je bila oseba zavarovana ob nastopu zavarovalnega primera, ta pogoj velja za izpolnjen v primeru zavarovanja po zakonodaji druge države članice v skladu s postopki, določenimi v Prilogi VI za vsako državo članico.

6.  Dobo popolne brezposelnosti delavca, za katerega se uporablja člen 71(1)(a)(ii) ali (b)(ii), prvi stavek, pristojni nosilec države članice, na ozemlju katere delavec stalno prebiva, upošteva v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja, kot če bi se ta zakonodaja uporab ljala zanj v času njegove zadnje zaposlitve.

Kadar nosilec uporablja zakonodajo, ki predvideva odvedbo prispevkov, ki jih brezposelne osebe plačujejo za kritje starostnih in družinskih pokojnin, je pooblaščen, da jih odvede v skladu z določbami te zakonodaje.

Če je mogoče obdobje popolne brezposelnosti v državi stalnega prebivališča osebe upoštevati le, če so bile v tej državi dopolnjene dobe plačevanja prispevkov, ta pogoj velja za izpolnjen, če so bile dobe plačevanja prispevkov dopolnjene v drugi državi članici.

Člen 46 (11)

Dodelitev dajatev

1.  Kadar so pogoji, ki jih zahteva zakonodaja države članice za upravičenost do dajatev, izpolnjeni brez uporabe člena 45 ali člena 40(3), se uporabljajo naslednja pravila:

(a) pristojni nosilec izračuna znesek dajatev, ki bi ga bilo treba plačati;

(i) samo po določbah zakonodaje, ki jo uporablja;

(ii) v skladu z odstavkom 2;

(b) pristojni nosilec se lahko odpove izračunu v skladu z (a)(ii), če je rezultat tega izračuna razen razlik, ki izhajajo iz zaokroževanja, enak ali nižji od izračuna, opravljenega v skladu z (a)(i), v primeru, če ta nosilec ne uporablja zakonodaje, ki vsebuje pravila proti prekrivanju dajatev, kot je omenjeno v členih 46b in 46c; v primeru, če ta nosilec uporablja zakonodajo, ki vsebuje pravila proti prekrivanju dajatev, omenjena v členu 46c, pa pod pogojem, da ta zakonodaja določa, da se dajatve različnih vrst upoštevajo zgolj na podlagi razmerja med zavarovalnimi dobami ali dobami prebivanja, dopolnjenimi samo po tej zakonodaji, in zavarovalnimi dobami ali dobami prebivanja, zahtevanimi po tej zakonodaji za pridobitev pravice do polne dajatve.

V prilogi IV, delu C, so za vsako državo članico navedeni primeri, ko bi ta dva izračuna dala takšen rezultat.

2.  Kadar so pogoji, ki jih zahteva zakonodaja države članice za upravičenost do dajatev, izpolnjeni šele z uporabo člena 45 in/ali člena 40(3), se uporabljajo naslednja pravila:

(a) pristojni nosilec izračuna teoretični znesek dajatve, ki bi jo oseba lahko zahtevala, kakor da bi bile vse zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji držav članic, ki so za osebo veljale, dopolnjene v tej državi in po zakonodaji, ki jo uporablja na dan dodelitve dajatve. Če po tej zakonodaji znesek dajatve ni odvisen od trajanja dopolnjenih dob, se ta znesek obravnava kot teoretični znesek iz tega odstavka;

(b) pristojni nosilec nato določi dejanski znesek dajatve na podlagi teoretičnega zneska iz prejšnjega pododstavka v sorazmerju med trajanjem zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih pred nastopom zavarovalnega primera po zakonodaji, ki jo uporablja, in med skupnim trajanjem zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodajah vseh držav članic pred nastopom zavarovalnega primera.

3.  Oseba je upravičena do najvišjega zneska, ki ga v skladu z odstavkoma 2 in 3 izračuna pristojni nosilec vsake države članice, brez poseganja v uporabo določb v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem ali odvzemom, ki jih predpisuje zakonodaja, po kateri naj bi se dajatev izplačevala.

V tem primeru se primerjava izvede med zneski, določenimi po uporabi vseh omenjenih določb.

4.  Kadar v primeru invalidske, starostne ali pokojnine preživelih oseb vsota dajatev, ki naj bi jih izplačevali pristojni nosilci v dveh ali več državah članicah po določbah večstranskih konvencij o socialni varnosti iz člena 6(b), ne presega vsote, ki naj bi jo izplačevale te države članice po odstavkih od 1 do 3, veljajo za upravičenca določbe tega poglavja.

Člen 46a (11)

Splošne določbe v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem ali odvzemom, ki se uporabljajo za invalidske dajatve, za pomoči ob smrti ali za preživele osebe po zakonodajah držav članic

1.  V tem poglavju ima prekrivanje dajatev iste vrste naslednji pomen: vsako prekrivanje invalidskih dajatev, pomoči ob smrti ali za preživele osebe, izračunanih ali zagotovljenih na osnovi zavarovalnih dob in/ali dob prebivanja, ki jih dopolni ena in ista oseba.

2.  V tem poglavju prekrivanje dajatev različnih vrst pomeni vsako prekrivanje dajatev, ki se ne morejo obravnavati kot dajatve iste vrste v smislu odstavka 1.

3.  Naslednja pravila veljajo za uporabo določb o zmanjšanju, mirovanju ali odvzemu, ki jih določa zakonodaja države članice v primeru prekrivanja dajatev za invalidnost, starost ali dajatve za preživele osebe z dajatvijo iste vrste ali dajatvijo druge vrste ali z drugim dohodkom:

(a) dajatve, pridobljene po zakonodaji druge države članice, ali drugi dohodki, pridobljeni v drugi državi članici, se upoštevajo le v primerih, ko zakonodaja prve države članice predvideva upoštevanje dajatev ali dohodkov, pridobljenih v tujini;

(b) upoštevajo se zneski dajatev, ki naj bi jih izplačevale druge države članice, pred odvedbo davkov, prispevkov za socialno varnost in drugih posameznih davščin ali odbitkov;

(c) ne upoštevajo se zneski dajatev, pridobljenih po zakonodaji drugih držav članic, ki se dodeljujejo na podlagi prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja;

(d) kadar se določbe o zmanjšanju, mirovanju ali odvzemu uporabljajo po zakonodaji zgolj ene države članice, ker oseba prejema dajatve podobne ali različne vrste, izplačljive po zakonodaji drugih držav članic, ali druge dohodke, pridobljene na ozemlju drugih držav članic, se lahko dajatve, izplačljive po zakonodaji prve države članice, zmanjšajo samo do zneska dajatev, izplačljivega po zakonodaji drugih držav članic oziroma dohodka, pridobljenega na ozemlju drugih držav članic.

Člen 46b (11)

Posebne določbe, ki veljajo v primerih prekrivanja dajatev iste vrste po zakonodajah dveh ali več držav članic

1.  Določbe o zmanjšanju, mirovanju ali odvzemu, ki jih določa zakonodaja države članice, se ne smejo uporabljati za dajatve, izračunane v skladu s členom 46 (2).

2.  Določbe o zmanjšanju, mirovanju ali odvzemu, ki jih predpisuje zakonodaja države članice, se uporabljajo za dajatve, izračunane v skladu s členom 46(1)(a)(i) le, če je dajatev:

(a) bodisi dajatev iz Priloge IV, dela D, katere znesek ni odvisen od dolžine dopolnjenih zavarovalnih dob ali dob prebivanja,

ali

(b) dajatev, katere znesek se določi na podlagi fiktivne dobe, ki velja za dopolnjeno med datumom, ko je zavarovalni primer nastopil, in kasnejšim datumom. V slednjem primeru se omenjene določbe uporabljajo v primeru prekrivanja take dajatve:

(i) bodisi z dajatvijo iste vrste, razen kadar je bil med dvema ali več državami članicami sklenjen sporazum, po katerem se ena in ista fiktivna doba ne more upoštevati dvakrat ali večkrat;

(ii) ali z dajatvijo take vrste, kot je omenjena v (a).

Dajatve, omenjene v (a) in (b) ter sporazumi, so navedeni v Prilogi IV, delu D.

Člen 46c (11)

Posebne določbe, ki se uporabljajo v primeru prekrivanja ene ali več dajatev, iz člena 46a (1), z eno ali več dajatvami drugačne vrste ali z drugimi dohodki, kadar gre za dve ali več držav

1.  Če ima prejemanje dajatev različne vrste ali drugih dohodkov za posledico zmanjšanje, mirovanje ali odvzem dveh ali več dajatev iz člena 46(1)(a)(i), se zneski, ki ne bi bili izplačani pri strogi uporabi določb v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem ali odvzemom, kot jih predvideva zakonodaja držav članic, delijo s številom dajatev, ki se zmanjšajo, mirujejo ali odvzamejo.

2.  Kadar se dajatev izračunava v skladu s členom 46(2), se dajatev ali dajatve drugačne vrste iz drugih držav članic ali drugi dohodki ter vsi drugi elementi, ki jih določa zakonodaja države članice za uporabo določb v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem ali odvzemom, upoštevajo v sorazmerju z zavarovanimi dobami in/ali dobami prebivanja iz člena 46(2)(b), in se uporabljajo pri izračunu omenjene dajatve.

3.  Če ima prejemanje dajatev različne vrste ali drugih dohodkov za posledico zmanjšanje, mirovanje ali odvzem dveh ali več dajatev iz člena 46(1)(a)(i), in ene ali več dajatev iz člena 46 (2), se uporabljajo naslednja pravila:

(a) v primeru dajatev iz člena 46(1)(a)(i), se zneski, ki ne bi bili izplačani pri strogi uporabi določb v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem ali odvzemom dajatev po zakonodaji držav članic, delijo s številom dajatev, ki se zmanjšajo, mirujejo ali odvzamejo;

(b) v primeru dajatev, izračunanih v skladu s členom 46(2), se zmanjšanje, mirovanje ali odvzem opravi v skladu z odstavkom 2.

4.  Kadar v primeru iz odstavkov 1 in 3(a), zakonodaja države članice določa, da se pri uporabi določb o zmanjševanju, mirovanju ali odvzemu upoštevajo dajatve različne vrste in/ali drugi dohodki ter vsi drugi elementi v razmerju z zavarovalnimi dobamiiz člena 46(2)(b), se delitev, predvidena v omenjenih odstavkih, za to državo članico ne uporablja.

5.  Vse omenjene določbe se ustrezno uporabljajo, kadar zakonodaja ene ali več držav članic določa, da pravice do dajatev ni mogoče pridobiti v primeru, ko oseba prejema dajatev druge vrste, ki se izplačuje po zakonodaji druge države članice, ali drugi dohodek.

Člen 47 (11)

Dodatne določbe za izračun dajatev

1.  Za izračun teoretičnih in sorazmernih zneskov iz člena 46(2), se uporabljajo naslednja pravila:

(a) kadar skupno trajanje zavarovalnih dob in dob prebivanja, dopolnjenih pred nastankom zavarovalnega primera po zakonodaji vseh držav članic, presega najdaljšo dobo, ki jo zakonodaja ene od teh držav zahteva za priznanje celotne dajatve, pristojni nosilec te države upošteva to najdaljšo dobo namesto skupne dolžine dopolnjenih dob; ta metoda izračunavanja ne sme imeti za posledico, da bi bil ta nosilec dolžan plačevati višjo dajatev kot je polna dajatev, predvidena po zakonodaji, ki jo uporablja. Te določbe se ne uporabljajo za dajatve, katerih znesek ni odvisen od trajanja zavarovanja;

(b) postopek za upoštevanje prekrivanja dob je določen v izvedbeni uredbi iz člena 98;

(c) kadar se po zakonodaji države članice dajatve izračunavajo na podlagi povprečnega zaslužka, povprečnega prispevka, povprečnega zvišanja ali razmerja, ki je obstajalo med zavarovalno dobo, med vlagateljevim bruto zaslužkom in povprečnim bruto zaslužkom vseh zavarovancev razen vajencev, pristojni nosilec te države določi te povprečne zneske oziroma razmerja izključno na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji te države, ali bruto zaslužkov, ki jih je oseba prejela samo med temi dobami;

(d) kadar se po zakonodaji države članice dajatve izračunavajo na podlagi višine zaslužka, prispevkov ali zvišanj, pristojni nosilec v državi določi zaslužek, prispevke in zvišanja, ki se upoštevajo za zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji drugih držav članic, na podlagi povprečnih zaslužkov, prispevkov ali zvišanj, zabeleženih za zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.

(e) kadar se po zakonodaji države članice dajatve izračunavajo na podlagi standardnih zaslužkov ali pavšalnega zneska, pristojni nosilec te države šteje kot standardne zaslužke oziroma pavšalne zneske za zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodajah drugih držav članic, enakovredne standardne zaslužke in pavšalne zneske oziroma, kjer je to predvideno, povprečne standardne zaslužke ali pavšalne zneske, ki ustrezajo zavarovalnim dobam, dopolnjenim po zakonodaji, ki jo uporablja.

(f) kadar se po zakonodaji države članice dajatve izračunavajo za nekatere dobe na podlagi zaslužka, za druge dobe pa na podlagi standardnega zaslužka ali pavšalnega zneska, pristojni nosilec te države za zavarovalne dobe oziroma dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodajah drugih držav članic, upošteva zaslužek ali pavšalni znesek, določen v skladu z določbami omenjenimi v (d) ali (e), ali, če je to primerno, povprečje teh zaslužkov ali pavšalnih zneskov, kadar se dajatve izračunavajo na podlagi standardnega zaslužka ali pavšalnega zneska za vse dobe, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja, pristojni nosilec šteje, da so zaslužki za zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodajah drugih držav članic, enaki domačim zaslužkom, ki ustrezajo standardnemu zaslužku ali pavšalnim zneskom;

(g) kadar se po zakonodaji države članice dajatve izračunavajo na podlagi povprečnih prispevkov, pristojni nosilec določi to povprečje izključno z upoštevanjem tistih zavarovalnih dob, ki so bile dopolnjene po zakonodaji te države.

2.  Določbe zakonodaje države članice, ki se nanašajo na revalorizacijo elementov, ki se upoštevajo za izračun dajatev, se po potrebi uporabijo tudi za elemente, ki jih pristojni nosilec te države v skladu z odstavkom 1 upošteva za zavarovalne dobe ali dobe prebivanja dopolnjene po zakonodajah drugih držav članic.

3.  Če se po zakonodaji države članice znesek dajatev določa ob upoštevanju družinskih članov, ki niso otroci, pristojni nosilec te države članice upošteva tudi družinske člane osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju druge države članice, kot če bi stalno prebivali na ozemlju pristojne države.

4.  Če je po zakonodaji, ki jo uporablja pristojni nosilec države članice, treba pri izračunu dajatev upoštevati plačo, kadar sta bila uporabljena prvi in drugi pododstavek člena 45 (6), in če se v tej državi članici upošteva za izplačevanje pokojnine le doba polne brezposelnosti, v kateri je oseba prejemala dajatev v skladu s členom 71(1)(a)(ii) ali prvim stavkom člena 71(1)(b)(ii), pristojni nosilec te države članici izplača pokojnino na podlagi plače, ki jo je uporabil kot podlago za zagotavljanje dajatev za brezposelnost v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja.

Člen 48 (11)

Zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, krajše od enega leta

1.  Ne glede na člen 46(2) nosilcu v državi članici ni treba dodeliti dajatev za dobe, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja in ki se upoštevajo pri nastopu zavarovalnega primera, če:

 trajanje omenjene dobe ne znaša niti eno leto,

 in

 se ob upoštevanju samo te dobe po določbah te zakonodaje ne more pridobiti pravica do dajatev.

2.  Pristojni nosilec v vsaki od držav članic upošteva dobe iz odstavka 1, za uporabo člena 46 (2), razen pododstavka (b).

3.  Če bi uporaba določb odstavka 1 razbremenila odgovornosti vse nosilce zadevnih držav članic, se dajatve dodelijo izključno po zakonodaji zadnje od teh držav, po kateri so pogoji izpolnjeni, kot da bi bile vse zavarovalne dobe in dobe prebivanja, dopolnjene in upoštevane v skladu s členom 45 (1) do (4), dopolnjene po zakonodaji te države.

Člen 49 (11) (15)

Izračun dajatev, kadar oseba sočasno ne izpolnjuje pogojev, ki jih določajo vse zakonodaje, po katerih so bile dopolnjene zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, ali ko oseba izrecno zahteva preložitev dodelitve dajatev za starost

1.  Če ob določenem času oseba ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dajatev po zakonodajah vseh držav članic, ki so zanjo veljale, ob upoštevanju, kadar je to potrebno, člena 45 in/ali člena 40 (3), izpolnjuje pa pogoje samo ene ali nekaterih od teh zakonodaj, se uporabljajo naslednje določbe:

(a) vsak od pristojnih nosilcev, ki uporablja zakonodajo, katere pogoji so izpolnjeni, izračuna znesek dajatev, do katerih je oseba upravičena, v skladu s členom 46;

(b) vendar pa:

(i) če oseba izpolnjuje pogoje po najmanj dveh zakonodajah, ne da bi bilo treba upoštevati zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodajah, katerih pogojev še ne izpolnjuje, se te dobe pri uporabi člena 46(2) ne upoštevajo, razen če bi upoštevanje teh dob omogočilo določitev višjega zneska dajatve;

(ii) če oseba izpolnjuje pogoje po eni zakonodaji, ne da bi bilo treba upoštevati zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodajah, katerih pogojev še ne izpolnjuje, se znesek dajatve, do katerega je oseba upravičena, v skladu s členom 46(1)(a)(i) izračuna le v skladu z določbami zakonodaje, katere pogoje izpolnjuje ob upoštevanju dob, dopolnjenih le po tej zakonodaji, razen če bi upoštevanje dob, dopolnjenih po zakonodajah, katerih pogojev še ne izpolnjuje, v skladu s členom 46(1)(a)(ii) omogočilo določitev višjega zneska dajatve.

Določbe tega odstavka se ustrezno uporabljajo tudi, kadar je oseba izrecno zaprosila za preložitev dodelitve dajatev za starost v skladu z drugim stavkom člena 44 (2).

2.  Dajatev ali dajatve, dodeljene po eni ali več zakonodajah v primeru iz odstavka 1, se po uradni dolžnosti ponovno izračunajo v skladu s členom 46 vsakokrat, ko se izpolnijo pogoji, zahtevani po eni ali več drugih zakonodajah, ki so veljale za osebo, po potrebi ob upoštevanju člena 45 in ob ponovnem upoštevanju, kadar je to potrebno, odstavka 1. Ta odstavek se ustrezno uporablja, kadar oseba zahteva dodelitev dajatev za starost, pridobljenih po zakonodaji ene ali več držav članic, ki so bile do tedaj preložene v skladu z drugim stavkom člena 44 (2).

3.  Ponovni izračun po uradni dolžnosti se opravi v skladu z odstavkom 1, brez poseganja v člen 40 (2), kadar pogoji, ki jih zahteva ena ali več zakonodaj, niso več izpolnjeni.

Člen 50 (11)

Dodelitev dodatka, kadar skupni znesek dajatev, ki se izplačujejo po zakonodajah različnih držav članic, ne dosega najnižjega zneska, določenega v zakonodaji države, na ozemlju katere prejemnik stalno prebiva

Prejemniku dajatev, za katerega se uporablja to poglavje, se v državi, na ozemlju katere stalno prebiva in po zakonodaji katere se mu dajatve izplačujejo, ne sme dodeliti dajatve, ki bi bila nižja od najnižje dajatve, določene v tej zakonodaji za zavarovalno dobo ali dobo prebivanja, ki je enaka vsem zavarovalnim dobam, upoštevanim za plačilo v skladu z določbami prejšnjih členov. Pristojni nosilec te države mu po potrebi ves čas stalnega prebivanja na njenem ozemlju izplačuje dodatek, ki je enak razliki med vsoto dajatev, ki se izplačuje v skladu s tem poglavjem, in višino najnižje dajatve

Člen 51 (11)

Usklajevanje in ponovni izračun dajatev

1.  Če se zaradi rasti življenjskih stroškov ali spremembe ravni plač ali drugih razlogov za usklajevanje, dajatve v določeni državi spremenijo za določen odstotek ali znesek, se ta odstotek ali znesek neposredno uporabi tudi za dajatve, določene po členu 46, ne da bi bil potreben ponoven izračun v skladu s tem členom.

2.  V primeru, da se metoda za določanje dajatev ali pravila za izračun dajatev spreminijo, pa se opravi ponoven izračun v skladu s členom 46.

▼M3

Člen 51a

Osebe, zajete v poseben sistem za javne uslužbence

1.  Določbe člena 44, člena 45(1), (5) in (6) ter členov 46 do 51 se smiselno uporabljajo za osebe, zajete v poseben sistem za javne uslužbence.

2.  Če po zakonodaji države članice velja za pridobitev, izplačilo, ohranitev ali ponovno pridobitev pravic do dajatev po posebnem sistemu za javne uslužbence pogoj, da so bile vse zavarovalne dobe dopolnjene po enem ali več posebnih sistemov za javne uslužbence v tej državi članici ali da se štejejo kot enakovredne tem dobam po zakonodaji te države članice, se upoštevajo samo tiste dobe, ki jih je mogoče priznati po zakonodaji te države članice.

Če na podlagi upoštevanja dob, dopolnjenih na ta način, oseba ne izpolnjuje pogojev za prejemanje teh dajatev, se te dobe upoštevajo za dodelitev dajatev po splošnem sistemu ali, če ta ne obstaja, po sistemu, ki se uporablja za delavce ali uslužbence.

3.  Če se po zakonodaji države članice dajatve izračunavajo na podlagi zadnje plače ali plač, prejetih med referenčnim obdobjem, pristojni nosilec te države članice upošteva pri izračunu samo tiste, ustrezno usklajene, plače, ki jih je oseba prejela med obdobjem ali obdobji, ko je zanjo veljala ta zakonodaja.

▼B



POGLAVJE 4

NESREČE PRI DELU IN POKLICNE BOLEZNI



Oddelek 1

Pravica do dajatev

Člen 52

Stalno prebivališče v državi članici, ki ni pristojna država — Splošna pravila

Zaposlena ali samozaposlena oseba, ki utrpi nesrečo pri delu ali zboli za poklicno boleznijo in ki stalno prebiva na ozemlju države članice, ki ni pristojna država, v državi, v kateri stalno prebiva, prejema:

(a) storitve, ki jih v imenu pristojnega nosilca nudi nosilec v kraju stalnega prebivališča v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kot da bi bila oseba zavarovana pri njem;

(b) denarne dajatve, ki jih zagotavlja pristojni nosilec v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja. Po sporazumu med pristojnim nosilcem in nosilcem v kraju stalnega prebivališča pa lahko take dajatve zagotovi tudi slednji nosilec v imenu prvega v skladu z zakonodajo pristojne države.

Člen 53

Obmejni delavci — Posebno pravilo

Obmejni delavec lahko pridobi dajatve tudi na ozemlju pristojne države članice. Takšne dajatve zagotavlja pristojni nosilec v skladu z zakonodajo te države, kot če bi oseba stalno prebivala v tej državi.

Člen 54

Začasno bivanje ali prenos stalnega prebivališča v pristojno državo

1.  Zaposlena ali samozaposlena oseba iz člena 52, ki začasno biva na ozemlju pristojne države, prejema dajatve v skladu z določbami zakonodaje te države, tudi če je že prejemala dajatve pred tem začasnim bivanjem. Ta določba pa se ne uporablja za obmejne delavce.

2.  Zaposlena ali samozaposlena oseba iz člena 52, ki prenese svoje stalno prebivališče na ozemlje pristojne države, prejema dajatve v skladu z določbami zakonodaje te države, tudi če je že prejemala dajatve pred prenosom stalnega prebivališča.

Člen 55

Stalno prebivališče izven pristojne države — Vrnitev v kraj stalnega prebivališča ali prenos stalnega prebivališča v drugo državo članico po nesreči pri delu ali poklicni bolezni — Potreba po odhodu v drugo državo članico zaradi ustreznega zdravljenja

1.  Zaposlena ali samozaposlena oseba, ki utrpi nesrečo pri delu ali zboli za poklicno boleznijo in:

(a) ki začasno biva na ozemlju države članice, ki ni pristojna država;

ali

(b) ki ji po tem, ko je postala upravičena do storitev v breme pristojnega nosilca, ta nosilec odobri vrnitev na ozemlje države članice, v kateri ima stalno prebivališče, ali prenos stalnega prebivališča na ozemlje druge države članice;

ali

(c) ki ji pristojni nosilec odobri, da odide na ozemlje druge države članice, da bo prejela zdravljenje, ki ustreza njenemu zdravstvenemu stanju

je upravičena do:

(i) storitev, ki jih v imenu pristojnega nosilca nudi nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kot če bi bila oseba zavarovana pri njem, obdobje zagotavljanja storitev pa ureja zakonodaja pristojne države;

(ii) denarnih dajatev, ki jih zagotavlja pristojni nosilec v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja. V skladu s sporazumom med pristojnim nosilcem in nosilcem v kraju začasnega ali stalnega prebivališča pa lahko take dajatve zagotovi tudi slednji nosilec v imenu prvega v skladu z zakonodajo pristojne države.

2.  Odobritev, ki se zahteva po odstavku 1(b), se lahko zavrne le, če se ugotovi, da bi premestitev osebe škodovala njenemu zdravstvenemu stanju ali zdravljenju, ki trenutno poteka.

Odobritev, ki se zahteva po odstavku 1(c), se ne sme zavrniti, kadar ustreznega zdravljenja osebi ni mogoče zagotoviti na ozemlju države članice, v kateri stalno prebiva.

Člen 56

Nesreče med potovanjem

Nesreča med potovanjem, ki se zgodi na ozemlju države članice, ki ni pristojna država, se obravnava, kot da se je zgodila na ozemlju pristojne države.

Člen 57 (7)

Dajatve za poklicno bolezen, kadar je bila oseba izpostavljena enakemu tveganju v več državah članicah

1.  Kadar je oseba, ki je zbolela za poklicno boleznijo, po zakonodaji dveh ali več držav opravljala dejavnost, ki je zaradi svoje narave verjetno povzročila bolezen, se dajatve njej ali njenim preživelim osebam dodelijo izključno po zakonodaji zadnje od teh držav, po kateri so pogoji izpolnjeni, po potrebi ob upoštevanju odstavkov od 1 do 5.

2.  Če je po zakonodaji države članice dodelitev dajatev za poklicno bolezen pogojena s tem, da je bila bolezen prvotno ugotovljena na njenem ozemlju, ta pogoj velja za izpolnjen, če je bila bolezen prvotno ugotovljena na ozemlju druge države članice.

3.  Če je po zakonodaji države članice dodelitev dajatev za poklicno bolezen pogojena s tem, da se bolezen ugotovi v določenem obdobju po prenehanju opravljanja zadnje dejavnosti, ki bi lahko povzročila to bolezen, pristojni nosilec te države pri preverjanju časa, v katerem se je ta dejavnost opravljala, v potrebni meri upošteva tudi podobne dejavnosti, ki jih je oseba opravljala na ozemlju druge države članice, kot če bi jih opravljala po zakonodaji prve države.

4.  Če je po zakonodaji države članice dodelitev dajatev za poklicno bolezen pogojena s tem, da je oseba dejavnost, ki je verjetno povzročila bolezen, opravljala določen čas, pristojni nosilec te države v potrebni meri upošteva tudi obdobja, ko je oseba opravljala to dejavnost po zakonodaji druge države članice, kot če bi jo opravljala po zakonodaji prve države.

5.  V primeru sklerogene pnevmokonioze se stroški denarnih dajatev, vključno s pokojninami, razdelijo med pristojnimi nosilci držav članic, na ozemlju katerih je oseba opravljala dejavnost, ki je verjetno povzročila bolezen. Ta razdelitev se opravi na podlagi razmerja med trajanjem zavarovalnih dob za starostno pokojnino ali dob prebivanja iz člena 45(1), dopolnjenih po zakonodaji vsake od držav, in skupnim trajanjem zavarovalnih dob za starostno pokojnino ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji vseh držav članic na dan priznanja dajatve.

6.  Svet na predlog Komisije soglasno določi poklicne bolezni, na katere se lahko razširijo določbe odstavka 5.

Člen 58

Izračun denarnih dajatev

1.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da izračun denarnih dajatev temelji na povprečnem zaslužku, določi povprečni zaslužek izključno na podlagi zaslužkov, ki so potrjeni kot izplačani v dobah, dopolnjenih po tej zakonodaji.

2.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da izračun denarnih dajatev temelji na standardnem zaslužku, upošteva izključno standardni zaslužek ali, če to pride v poštev, povprečni standardni zaslužek v dobah, dopolnjenih po tej zakonodaji.

3.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da se znesek denarnih dajatev spreminja glede na število družinskih članov, upošteva tudi družinske člane osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju druge države članice, kot da bi stalno prebivali na ozemlju pristojne države.

Člen 59

Stroški prevoza osebe, ki je utrpela nesrečo pri delu ali zbolela za poklicno boleznijo

1.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa pokritje stroškov prevoza osebe, ki je utrpela nesrečo pri delu ali zbolela za poklicno boleznijo, v kraj stalnega prebivališča ali v bolnišnico, pokrije te stroške do kraja na ozemlju druge države članice, kjer ima oseba stalno prebivališče, če ta nosilec tak prevoz predhodno odobri ob upoštevanju razlogov zanj. Ta odobritev ni potrebna v primeru obmejnega delavca.

2.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa kritje stroškov prevoza trupla osebe, ki je izgubila življenje v nesreči pri delu, do kraja pokopa, v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja, pokrije take stroške do kraja na ozemlju druge države članice, kjer je oseba stalno prebivala v času nesreče.



Oddelek 2

Poslabšanje poklicne bolezni, za katero je bila dodeljena dajatev

Člen 60 (7) (11)

1.  V primeru poslabšanja poklicne bolezni, za katero je zaposlena ali samozaposlena oseba prejemala ali prejema dajatev po zakonodaji države članice, se uporabljajo naslednja pravila:

(a) če se oseba med prejemanjem dajatev po zakonodaji druge države članice ni ukvarjala z dejavnostjo, ki bi lahko povzročila ali poslabšala bolezen, je pristojni nosilec prve države članice dolžan pokriti stroške dajatev po določbah zakonodaje, ki jo uporablja, ob upoštevanju poslabšanja;

(b) čeje oseba med prejemanjem dajatev opravljala tako dejavnost po zakonodaji druge države članice, je pristojni nosilec prve države članice dolžan pokriti stroške dajatev po zakonodaji, ki jo uporablja, brez upoštevanja poslabšanja. Pristojni nosilec v drugi državi članici dodeli osebi dodatek, katerega višina ustreza razliki med zneskom dajatev, do katerih je oseba upravičena po poslabšanju bolezni, in zneskom, do katerega bi bila upravičena pred poslabšanjem, po zakonodaji, ki jo uporablja, kot če bi se bolezen pojavila po zakonodaji te države članice;

(c) če v primeru iz pododstavka (b), zaposlena ali samozaposlena oseba, ki je zbolela za sklerogeno pnevmokoniozo ali za boleznijo, določeno po členu 57(6), ni upravičena do dajatev po zakonodaji druge države članice, je pristojni nosilec v prvi državi članici dolžan zagotoviti dajatve po zakonodaji, ki jo uporablja, ob upoštevanju poslabšanja. Pristojni nosilec v drugi državi članici pa mora pokriti stroške razlike med zneskom denarnih dajatev, vključno s pokojninami, ki jih osebi izplačuje prva država članica ob upoštevanju poslabšanja, in zneskom ustreznih dajatev, do katerih je bila oseba upravičena pred poslabšanjem;

(d) določbe o zmanjšanju, mirovanju ali odvzemu, ki jih določa zakonodaja države članice, se ne uporabljajo za osebe, ki prejemajo dajatve, ki jih dodeljujejo nosilci v dveh državah članicah v skladu s pododstavkom (b).

2.  V primeru poslabšanja poklicne bolezni, za katero se uporabljajo določbe člena 57(5), se uporabljajo naslednje določbe:

(a) pristojni nosilec, ki je dodelil dajatve v skladu z določbami člena 57(1), je dolžan dodeliti dajatve po zakonodaji, ki jo uporablja, ob upoštevanju poslabšanja;

(b) stroški denarnih dajatev, vključno s pokojninami, se še naprej delijo med nosilcema, ki si delita stroške prejšnjih dajatev v skladu z določbami člena 57(5). Kadar pa je oseba še naprej opravljala dejavnost, ki lahko povzroči ali poslabša poklicno bolezen, bodisi po zakonodaji ene od držav članic, v kateri je že prej opravljala tako dejavnost narave, bodisi po zakonodaji druge države članice, pristojni nosilec te države pokrije stroške razlike med zneskom dajatev, do katerih je oseba upravičena ob upoštevanju poslabšanja, in zneskom dajatev, do katerih je bila upravičena pred poslabšanjem.



Oddelek 3

Razne določbe

Člen 61

Pravila za upoštevanje posebnosti nekaterih zakonodaj

1.  Kadar na ozemlju države, v kateri se oseba nahaja, ni zavarovanja za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ali če tako zavarovanje je, vendar pa ni noben nosilec odgovoren za zagotavljanje storitev, te storitve zagotovi nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča, odgovoren za zagotavljanje storitev v primeru bolezni.

2.  Kadar zakonodaja pristojne države pogojuje popolnoma brezplačne storitve z uporabo zdravstvene službe, ki jo organizira delodajalec, se storitve, ki se zagotovijo v primerih, iz členov 52 in 55(1), obravnavajo, kot da jih je zagotovila taka zdravstvena služba.

3.  Kadar zakonodaja pristojne države predvideva sistem v zvezi z obveznostmi delodajalca, se storitve, ki se zagotovijo v primerih iz členov 52 in 55(1), obravnavajo, kot da so zagotovljene na zahtevo pristojnega nosilca.

4.  Kadar narava sistema pristojne države v zvezi z odškodnino za nesreče pri delu ni enaka obveznemu zavarovanju, storitve zagotovi neposredno zadevni delodajalec ali njegova zavarovalnica.

5.  Kadar zakonodaja države članice izrecno ali implicitno določa, da se pri oceni stopnje nezmožnosti za delo za določitev pravice do dajatve ali za določitev zneska te dajatve upoštevajo tudi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ki so se zgodile ali so bile ugotovljene poprej, pristojni nosilec te države članice upošteva tudi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ki so se zgodile ali so bile ugotovljene poprej po zakonodaji druge države članice, kot če bi se zgodile ali bile ugotovljene po zakonodaji, ki jo uporablja.

6.  Kadar zakonodaja države članice izrecno ali implicitno določa, da se pri oceni stopnje nezmožnosti za delo za določitev pravice do dajatev ali za določitev zneska te dajatve upoštevajo tudi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ki so se zgodile ali so bile ugotovljene naknadno, pristojni nosilec te države članice upošteva tudi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ki so se zgodile ali so bile ugotovljene naknadno po zakonodaji druge države članice, kot če bi se zgodile ali bile ugotovljene po zakonodaji, ki jo uporablja, vendar samo, kadar:

(1) ni treba izplačati nobene odškodnine za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, ki se je zgodila ali je bila ugotovljena poprej po zakonodaji, ki jo uporablja;

in

(2) kadar ni treba za to nesrečo pri delu ali poklicno bolezen izplačati nobene odškodnine na podlagi zakonodaje druge države članice, po kateri se je nesreča pri delu ali poklicna bolezen zgodila ali bila ugotovljena naknadno, ob upoštevanju določb odstavka 5.

Člen 62

Sistem, ki se uporablja, kadar je v državi začasnega bivanja ali stalnega prebivanja več sistemov — Najdaljše trajanje dajatev

1.  Če je po zakonodaji države začasnega bivanja ali stalnega prebivanja več sistemov zavarovanja, so določbe, ki se uporabljajo za zaposlene ali samozaposlene osebe iz člena 52 ali 55(1), določbe sistema za delavce v jeklarski industriji. Če pa je v to zakonodajo vključen tudi posebni sistem za delavce v rudnikih ali podobnih podjetjih, se določbe tega sistema uporabljajo za to kategorijo delavcev, če je nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča, pri katerem vložijo zahtevek, pristojen za uporabo tega sistema.

2.  Če zakonodaja države članice določa najdaljšo dobo, v času katere se dodeljujejo dajatve, lahko nosilec, ki uporablja to zakonodajo, upošteva tudi dobe, v katerih je dajatve že zagotovil nosilec v kaki drugi državi članici.



Oddelek 4

Povračila med nosilci

Člen 63

1.  Pristojni nosilec je dolžan povrniti stroške storitev, ki jih v skladu z določbami členov 52 in 55(1) v njegovem imenu zagotovi drugi nosilec.

2.  Povračila stroškov iz odstavka 1 se določajo in izvajajo v skladu s postopkom, določenim v izvedbeni uredbi iz člena 98, ob predložitvi dokazila o dejanskem izdatku.

3.  Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav lahko določijo tudi druge metode povračil ali se odpovejo vsem povračilom med nosilci, ki so v njihovi pristojnosti.

▼M4



Oddelek 5

Študenti

Člen 63a

Določbe oddelkov 1 do 4 se smiselno uporabljajo za študente.

▼B



POGLAVJE 5

POMOČI OB SMRTI

Člen 64

Seštevanje zavarovalnih dob ali dob prebivanja

Pristojni nosilec države članice, po katere zakonodaji je pridobitev, ohranitev ali ponovna pridobitev pravice do pomoči ob smrti odvisna od dopolnitve zavarovalnih dob ali dob prebivanja, mora v potrebni meri upoštevati zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.

Člen 65

Pravica do pomoči, kadar smrt nastopi ali kadar upravičenec stalno prebiva v državi članici, ki ni pristojna država

1.  Kadar zaposlena ali samozaposlena oseba, upokojenec ali vlagatelj zahtevka za pokojnino ali njegov družinski član umre na ozemlju države članice, ki ni pristojna država, se šteje, kot da je smrt nastopila na ozemlju pristojne države.

2.  Pristojni nosilec je dolžan dodeliti pomoč ob smrti, izplačljivo po zakonodaji, ki jo uporablja, tudi v primeru, ko upravičenec stalno prebiva na ozemlju države članice, ki ni pristojna država.

3.  Določbe odstavkov 1 in 2 se uporabljajo tudi, kadar je smrt posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni.

Člen 66

Pomoči v primeru smrti upokojenca, ki stalno prebiva v državi članici, ki ni tista, katere nosilec je odgovoren za zagotavljanje storitev

V primeru smrti upokojenca, ki je bil upravičen do pokojnine po zakonodaji ene države članice ali do pokojnin dveh ali več držav članic in je stalno prebival na ozemlju države članice, ki ni tista, katere nosilec je bil odgovoren za zagotavljanje storitev v skladu z določbami člena 28, pomoč ob smrti, izplačljivo po zakonodaji, ki jo uporablja, ta nosilec zagotovi na lastne stroške, kot če bi upokojenec v času svoje smrti prebival na ozemlju države članice tega nosilca.

Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za družinske člane upokojenca.

▼M4

Člen 66a

Študenti

Določbe členov 64 do 66 se smiselno uporabljajo za študente in njihove družinske člane.

▼B



POGLAVJE 6

DAJATVE ZA BREZPOSELNOST



Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 67

Seštevanje zavarovalnih dob in dob zaposlitve

1.  Pristojni nosilec države članice, po katere zakonodaji je pridobitev, ohranitev ali ponovna pridobitev pravice do dajatev odvisna od dopolnitve zavarovalnih dob, mora v potrebni meri upoštevati zavarovalne dobe ali dobe zaposlitve, ki jih je zaposlena oseba dopolnila po zakonodaji katere koli druge države članice, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo sam uporablja, pod pogojem, da bi se te dobe zaposlitve štele kot zavarovalne dobe, če bi bile dopolnjene po njegovi zakonodaji.

2.  Pristojni nosilec države članice, po katere zakonodaji je pridobitev, ohranitev ali ponovna pridobitev pravice do dajatev odvisna od dopolnitve dob zaposlitve, mora v potrebni meri upoštevati zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali dobe prebivanja, ki jih je zaposlena oseba dopolnila po zakonodaji katere koli druge države članice, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo sam uporablja.

3.  Razen v primerihiz člena 71(1)(a)(ii) in (b)(ii), je uporaba določb odstavkov 1 in 2 pogojena s tem, da je oseba nazadnje dopolnila:

 v primeru prvega odstavka, zavarovalne dobe,

 v primeru drugega odstavka, dobe zaposlitve,

v skladu z določbami zakonodaje, po kateri je vložila zahtevek za dajatve.

4.  Kadar je dolžina dob, za katere se lahko dodeljujejo dajatve, odvisna od dolžine zavarovalnih dob ali dob zaposlitve, se določbe odstavkov 1 in 2 uporabljajo, kot je potrebno.

Člen 68

Izračun dajatev

1.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da izračun dajatev temelji na višini prejšnje plače, upošteva izključno plačo, ki jo je oseba prejemala za zadnjo zaposlitev na ozemlju te države. Če pa je zadnja zaposlitev osebe na ozemlju te države trajala manj kot štiri tedne, se dajatev izračuna na osnovi običajne plače, ki v kraju, kjer brezposelna oseba stalno ali začasno prebiva, ustreza zaposlitvi, ki je ekvivalentna ali primerljiva z njeno zadnjo zaposlitvijo na ozemlju druge države članice.

2.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da je višina dajatev odvisna od števila družinskih članov, upošteva tudi družinske člane osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju druge države članice, kot če bi stalno prebivali na ozemlju pristojne države. Ta določba se ne uporablja, če je v državi stalnega prebivališča družinskih članov druga oseba upravičena do dajatev za brezposelnost, pri katere izračunu so bili upoštevani ti družinski člani.



Oddelek 2

Brezposelne osebe, ki odidejo v državo članico, ki ni pristojna država

Člen 69

Pogoji in omejitve za ohranitev pravice do dajatev

1.  Zaposlena ali samozaposlena oseba, ki je popolnoma brezposelna in izpolnjuje pogoje zakonodaje države članice za upravičenost do dajatev in odide v eno ali več drugih držav članic, da bi si tam poiskala zaposlitev, ohrani upravičenost do takih dajatev pod naslednjimi pogoji in v skladu z naslednjimi omejitvami:

(a) pred odhodom mora biti prijavljena kot oseba, ki išče delo, in mora ostati na voljo službam za zaposlovanje pristojne države najmanj štiri tedne po nastopu brezposelnosti. Pristojna služba ali nosilec pa lahko odobri njen odhod tudi pred iztekom tega roka.

(b) kot oseba, ki išče delo, se mora prijaviti pri službi za zaposlovanje v vsaki od držav članic, v katero gre, in zanjo veljajo v njej organizirani postopki nadzora. Za dobo pred prijavo velja ta pogoj za izpolnjen, če se je oseba prijavila v sedmih dneh po datumu, ko je prenehala biti na razpolago službi za zaposlovanje v državi, ki jo je zapustila. V izjemnih primerih lahko to dobo pristojna služba ali nosilec tudi podaljša.

(c) Upravičenost do dajatev se nadaljuje največ tri mesece po datumu, ko je oseba prenehala biti na razpolago službam za zaposlovanje v državi, ki jo je zapustila, če skupno trajanje prejemanja dajatev ne preseže dobe, za katero bi bila oseba upravičena do dajatev po zakonodaji te države. V primeru sezonskega delavca je to trajanje omejeno na obdobje, ki preostaja do konca sezone, za katero je bil delavec zaposlen.

2.  Če se oseba vrne v pristojno državo pred iztekom roka, v katerem je upravičena do dajatev v skladu z določbami odstavka 1(c), se njena upravičenost do dajatev po zakonodaji te države nadaljuje; upravičenost do dajatev po zakonodaji pristojne države pa v celoti izgubi, če se ne vrne do izteka tega roka. V izjemnih primerih lahko pristojna služba ali nosilec ta rok podaljša.

3.  Določbe odstavka 1 se lahko uporabijo le enkrat med dvema obdobjema zaposlitve.

▼M8 —————

▼B

Člen 70

Zagotavljanje dajatev in povračila

1.  V primerih, navedenih v členu 69(1), dajatve zagotovi nosilec v vsaki od držav, v kateri brezposelna oseba išče zaposlitev.

Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja je za zaposleno ali samozaposleno osebo veljala v času njene zadnje zaposlitve, je dolžan povrniti te dajatve.

2.  Povračila stroškov iz odstavka 1, se določajo in izvajajo v skladu s postopkom, določenim v izvedbeni uredbiiz člena 98, ob predložitvi dokazila o dejanskem izdatku ali na osnovi pavšalnih zneskov.

3.  Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav lahko določijo tudi druge metode povračil ali se odpovejo vsem povračilom med nosilci, ki so v njihovi pristojnosti.



Oddelek 3

Brezposelne osebe, ki so med zadnjo zaposlitvijo stalno prebivale v državi članici, ki ni pristojna država

Člen 71

1.  Brezposelna oseba, ki je bila prej zaposlena in je med zadnjo zaposlitvijo stalno prebivala na ozemlju države članice, ki ni pristojna država, prejema dajatve v skladu z naslednjimi določbami:

(a) 

(i) Obmejni delavec, ki je delno ali občasno brezposeln v podjetju, ki ga zaposluje, prejema dajatve v skladu z določbami zakonodaje pristojne države, kot če bi stalno prebival na ozemlju te države; dajatve mu zagotavlja pristojni nosilec.

(ii) Obmejni delavec, ki je popolnoma brezposeln, prejema dajatve v skladu z določbami zakonodaje države članice, na ozemlju katere stalno prebiva, kot če bi med njegovo zadnjo zaposlitvijo zanj veljala ta zakonodaja; te dajatve mu zagotovlja nosilec v kraju stalnega prebivališča na svoje lastne stroške.

(b) 

(i) Zaposlena oseba, ki ni obmejni delavec, ki je delno, občasno ali popolnoma brezposelna in ostane na razpolago svojemu delodajalcu ali službi za zaposlovanje na ozemlju pristojne države, prejema dajatve v skladu z določbami zakonodaje te države, kot če bi stalno prebivala na njenem ozemlju; dajatve ji zagotovlja pristojni nosilec.

(ii) Zaposlena oseba, ki ni obmejni delavec, ki je popolnoma brezposelna in je na razpolago za delo pri službi za zaposlovanje na ozemlju države članice, kjer stalno prebiva, prejema dajatve v skladu z zakonodajo te države, kot če bi bila tam nazadnje zaposlena; nosilec v kraju stalnega prebivališča ji zagotovlja dajatve na svoje lastne stroške. Če pa taka oseba postane upravičena do dajatev na stroške pristojnega nosilca države članice, katere zakonodaja je zanjo nazadnje veljala, prejema dajatve po določbah člena 69. Prejemanje dajatev po zakonodaji države, kjer brezposelna oseba stalno prebiva, miruje v času, v katerem lahko brezposelna oseba po določbah člena 69 vloži zahtevek za dajatve po zakonodaji, ki je zanjo nazadnje veljala.

2.  Brezposelna oseba ne more vložiti zahtevka za dajatve po zakonodaji države članice, na ozemlju katere stalno prebiva, dokler je upravičena do dajatev po določbah odstavka 1(a)(i) ali 1(b)(i).

▼M3



Oddelek 4

Osebe, zajete v poseben sistem za javne uslužbence

Člen 71a

1.  Določbe oddelkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo za osebe, zajete v poseben sistem za brezposelnost za javne uslužbence.

2.  Določbe oddelka 3 se ne uporabljajo za osebe, zajete v poseben sistem za brezposelnost za javne uslužbence. Brezposelna oseba, ki je zajeta v poseben sistem za brezposelnost za javne uslužbence, ki je delno ali popolnoma brezposelna in je med zadnjo zaposlitvijo stalno prebivala na ozemlju države članice, ki ni pristojna država, prejema dajatve v skladu z določbami zakonodaje pristojne države, kakor da bi stalno prebivala na ozemlju te države; te dajatve na svoje stroške zagotavlja pristojni nosilec.

▼B



POGLAVJE 7 (8)

DRUŽINSKE DAJATVE

Člen 72 (8)

Seštevanje zavarovalnih dob, dob zaposlitve ali samozaposlitve

Kadar zakonodaja države članice pogojuje pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, pristojni nosilec te države članice v potrebni meri upošteva tudi zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, dopolnjene v katerikoli drugi državi članici, kotče bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo izvaja.

Člen 72a (9) (14)

Zaposlena oseba, ki je postala popolnoma brezposelna

Zaposlena oseba, ki je postala popolnoma brezposelna in za katero se uporablja člen 71(1)(a)(ii) ali (b)(ii), prvi stavek, prejema družinske dajatve za svoje družinske člane, ki stalno prebivajo na ozemlju iste države članice kot ona, v skladu z zakonodajo te države, kot če bi med njeno zadnjo zaposlitvijo zanjo veljala ta zakonodaja, kadar je to potrebno ob upoštevanju določb člena 72. Te dajatve ji na lastne stroške zagotovlja nosilec v kraju stalnega prebivališča.

Kadar ta nosilec uporablja zakonodajo, ki predvideva odvedbo prispevkov, ki jih brezposelne osebe plačujejo za kritje družinskih dajatev, je pooblaščen, da jih odvede v skladu z določbami te zakonodaje.

Člen 73 (8)

Zaposlene ali samozaposlene osebe, katerih družinski člani stalno prebivajo v državi članici, ki ni pristojna država

Zaposlena ali samozaposlena oseba, za katero velja zakonodaja države članice, je za svoje družinske člane, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, upravičena do družinskih dajatev, ki jih določa zakonodaja prve države, kot če bi ti stalno prebivali v tej državi, v skladu z določbami Priloge VI.

Člen 74 (8)

Brezposelne osebe, katerih družinski člani stalno prebivajo v državi članici, ki ni pristojna država

Brezposelna oseba, ki je bila prej zaposlena ali samozaposlena in prejema dajatve za brezposelnost po zakonodaji države članice, je za svoje družinske člane, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, upravičena do družinskih dajatev, ki jih določa zakonodaja prve države, kot če bi ti stalno prebivali v tej državi, v skladu z določbami Priloge VI.

Člen 75 (8)

Zagotavljanje dajatev

1.  Družinske dajatve v primerih iz člena 73, zagotavlja pristojni nosilec države, katere zakonodaja velja za zaposleno ali samozaposleno osebo, in v primerih iz člena 74, pristojni nosilec države, v kateri brezposelna oseba, ki je bila prej zaposlena ali samozaposlena, prejema dajatve za brezposelnost. Dajatve se zagotavljajo v skladu z določbami, ki jih uporabljajo ti nosilci, ne glede na to, ali fizična ali pravna oseba, ki se ji te dajatve izplačujejo, stalno ali začasno prebiva na ozemlju pristojne države ali na ozemlju druge države članice.

2.  Če pa oseba, ki naj bi se ji družinske dajatve zagotavljale za vzdrževanje družinskih članov, teh dajatev ne uporablja v ta namen, pristojni nosilec izvrši svoje zakonske obveznosti tako, da na zahtevo in preko nosilca v kraju njihovega stalnega prebivališča ali imenovanega nosilca ali ustanove, ki jo v ta namen imenuje pristojni organ države stalnega prebivališča, zagotavlja omenjene dajatve fizični ali pravni osebi, ki dejansko vzdržuje družinske člane.

3.  Dve ali več držav članic se lahko v skladu z določbami člena 8 dogovorijo, da pristojni nosilec zagotavlja družinske dajatve po zakonodaji teh držav ali ene od teh držav fizični ali pravni osebi, ki dejansko vzdržuje družinske člane, bodisi neposredno, bodisi preko nosilca v kraju njihovega stalnega prebivališča.

Člen 76 (8)

Prednostna pravila v primeru prekrivanja upravičenosti do družinskih dajatev po zakonodaji pristojne države in po zakonodaji države članice, kjer imajo družinski člani stalno prebivališče

1.  Kadar se v istem obdobju, za istega družinskega člana in zaradi opravljanja poklicne dejavnosti, družinske dajatve dodeljujejo po zakonodaji države članice, na ozemlju katere družinski člani stalno prebivajo, upravičenost do družinskih dajatev v skladu z zakonodajo druge države članice miruje do višine zneska, ki ga določa zakonodaja prve države članice, po potrebi v skladu s členom 73 ali 74.

2.  Če v državi članici, na katere ozemlju družinski člani stalno prebivajo, zahtevek za družinske dajatve ni vložen, lahko pristojni nosilec druge države članice uporablja določbe odstavka 1, kot če bi bile dajatve dodeljene v prvi državi članici.

▼M4

Člen 76a

Študenti

Določbe člena 72 se smiselno uporabljajo za študente.

▼B



POGLAVJE 8

DAJATVE ZA VZDRŽEVANE OTROKE UPOKOJENCEV IN ZA SIROTE

Člen 77

Vzdrževani otroci upokojencev

1.  Izraz „dajatve“ v tem členu pomeni družinske dodatke za osebe, ki prejemajo starostno ali invalidsko pokojnino ali pokojnino za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, ter povečanja in dodatke k tem pokojninam za otroke teh upokojencev, z izjemo dodatkov, ki se dodeljujejo po sistemih zavarovanj za nesreče pri delu in poklicne bolezni.

2.  Dajatve se dodeljujejo v skladu z naslednjimi pravili, ne glede na državo članico, na ozemlju katere upokojenec ali otroci stalno prebivajo:

(a) upokojencu, ki prejema pokojnino po zakonodaji le ene države članice, v skladu z zakonodajo države članice, ki je pristojna za pokojnino;

(b) upokojencu, ki prejema pokojnino po zakonodaji več kot ene države članice:

(i) v skladu z zakonodajo tiste od držav, v kateri stalno prebiva, če je pravica do ene od dajatev iz odstavka 1, po potrebi ob upoštevanju določb člena 79(1)(a), pridobljena po zakonodaji te države;

ali

(ii) v drugih primerih v skladu z zakonodajo države članice, ki je zanj veljala najdlje, če je pravica do ene od dajatev iz odstavka 1, po potrebi ob upoštevanju določb člena 79(1)(a), pridobljena po tej zakonodaji; če po tej zakonodaji ni pridobljena nobena pravica, se pogoji za pridobitev take pravice po zakonodajah drugih držav članic proučijo v padajočem zaporedju glede na dolžino zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodajah teh držav članic.

Člen 78

Sirote

▼M5

1.  Izraz „dajatve“ v tem členu pomeni družinske dodatke, in kadar je to primerno, dodatne ali posebne dodatke za sirote.

▼B

2.  Dajatve za sirote se dodeljujejo v skladu z naslednjimi pravili, ne glede na državo članico, na ozemlju katere sirota ali fizična ali pravna oseba, ki dejansko vzdržuje siroto, stalno prebiva:

(a) za siroto pokojne zaposlene ali samozaposlene osebe, za katero je veljala zakonodaja ene same države članice, v skladu z zakonodajo te države;

(b) za siroto pokojne zaposlene ali samozaposlene osebe, za katero je veljala zakonodaja več držav članic:

(i) v skladu z zakonodajo države članice, na ozemlju katere sirota stalno prebiva, če je pravica do ene od dajatev iz odstavka 1, po potrebi ob upoštevanju določb člena 79(1)(a), pridobljena po zakonodaji te države;

(ii) v drugih primerih v skladu z zakonodajo države članice, ki je za pokojnega veljala najdlje, če je pravica do ene od dajatev iz odstavka 1, po potrebi ob upoštevanju določb člena 79(1)(a), pridobljena po tej zakonodaji; če po tej zakonodaji ni pridobljena nobena pravica, se pogoji za pridobitev take pravice po zakonodajah drugih držav članic proučijo v padajočem zaporedju glede na dolžino zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodajah teh držav članic.

Zakonodaja države članice, ki se uporablja za dajatve iz člena 77, za otroke upokojenca, tudi po smrti tega upokojenca še naprej velja za dajatve za njegove sirote.

▼M5

Člen 78a

Družinske pokojnine, razen tistih, ki so dodeljene po sistemu zavarovanja za nesreče pri delu in poklicne bolezni, se štejejo za „dajatve“ v okviru člena 78/1, če je bil pokojni kadarkoli zajet v sistem, ki zagotavlja samo družinske dodatke ali dodatne ali posebne dodatke za sirote. Ti sistemi so našteti v Prilogi VIII.

▼B

Člen 79 (7)

Skupne določbe za dajatve za vzdrževane otroke upokojencev in za sirote

1.  Dajatve v smislu členov ►M5  77, 78 in 78a ◄ v skladu z zakonodajo, določeno z uporabo določb teh členov, zagotavlja nosilec, ki jo izvaja, na svoje lastne stroške, kot če bi za upokojenca ali pokojnika veljala le zakonodaja pristojne države.

Vendar pa:

(a) če ta zakonodaja določa, da je pridobitev, ohranitev ali ponovna pridobitev pravice do dajatev odvisna od dolžine zavarovalne dobe, dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, se to dolžino določi ob upoštevanju, če je to potrebno, določb člena 45 oziroma odvisno od primera, člena 72;

(b) če ta zakonodaja določa, da se znesek dajatev izračunava na podlagi zneska pokojnine ali da je odvisna od dolžine zavarovalne dobe, se znesek teh dajatev izračuna na podlagi teoretičnega zneska, določenega v skladu z določbami člena 46 (2).

2.  V primeru, kadar bi bilo zaradi uporabe pravila, določenega v členih 77(2)(b)(ii) in 78(2)(b)(ii), pristojnih več držav članic, ker so dolžine dob enake, se dajatve v smislu člena ►M5  77, 78 ali 78a ◄ , odvisno od primera, dodelijo v skladu z zakonodajo države članice, ki je nazadnje veljala za upokojeneca ali pokojnika.

3.  Pravica do dajatev po nacionalni zakonodaji ali po določbah odstavka 2 in po členih ►M5  77, 78 in 78a ◄ miruje, če otroci postanejo upravičeni do družinskih dajatev ali družinskih dodatkov po zakonodaji države članice zaradi opravljanja poklicne dejavnosti. V takem primeru se osebe štejejo kot družinski člani zaposlene ali samozaposlene osebe.

▼M3

Člen 79a

Določbe v zvezi z dajatvami za sirote, ki so upravičene do dajatev po posebnem sistemu za javne uslužbence

1.  Ne glede na določbe ►M5  člen 78a ◄ se pokojnine za sirote, po posebnem sistemu za javne uslužbence, izračunava v skladu z določbami poglavja 3.

2.  Če so bile v primeru, določenem v odstavku 1, zavarovalne dobe, dobe zaposlitve, samozaposlitve ali dobe stalnega prebivanja dopolnjene tudi po splošnem sistemu, potem se dajatve, dodeljene po tem splošnem sistemu, izplačajo v skladu z določbami poglavja 8 ►M5  razen če člen 44(3) ne določa drugače ◄ . Zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, dopolnjene v skladu s predpisi posebnega sistema za javne uslužbence, ali dobe, ki jih zakonodaja te države članice šteje za enakovredne tem dobam, se, kadar je to ustrezno, upoštevajo za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravic do dajatve v skladu s predpisi tega splošnega sistema.

▼B



NASLOV IV

UPRAVNA KOMISIJA ZA SOCIALNO VARNOST DELAVCEV MIGRANTOV

Člen 80

Sestava in način dela

1.  Pri Komisiji se ustanovi Upravna komisija za socialno varnost delavcev migrantov (v nadaljnjem besedilu: „Upravna komisija“), ki jo sestavljajo vladni predstavniki vseh držav članic, ki jim po potrebi pomagajo strokovni svetovalci. Predstavnik Komisije se udeležuje zasedanj Upravne komisije v svetovalni vlogi.

2.  Upravni komisiji v tehničnih zadevah pomaga Mednarodni urad za delo v skladu s pogoji , določenimi s sporazumom, sklenjenim v ta namen med Evropsko skupnostjo in Mednarodno organizacijo za delo.

3.  Poslovnik Upravne komisije sporazumno pripravijo njeni člani.

Odločitve o vprašanjih v zvezi z razlago iz člena 81(a), se sprejemajo soglasno. Odločitve se na ustrezen način objavijo.

4.  Sekretarske naloge za Upravno komisijo opravljajo službe Komisije.

Člen 81

Naloge Upravne komisije

Upravna komisija ima naslednje dolžnosti:

(a) obravnavanje vseh vprašanj v zvezi z uporabo in razlago, ki izhajajo iz določb te uredbe in kasnejših uredb, sprejetih na njeni podlagi, ali iz sporazumov ali dogovorov, sklenjenih v skladu z njimi, brez poseganja v pravice organov, nosilcev in oseb, da se uveljavljajo te pravice v postopkih in pred sodišči, ki jih predvidevajo zakonodaje držav članic, uredba ali Pogodba;

(b) skrbi za prevajanje dokumentov v zvezi z izvajanjem te uredbe na zahtevo pristojnih organov, nosilcev in sodišč držav članic, še zlasti za prevajanje zahtevkov, ki jih vložijo osebe, ki so lahko upravičene do dajatev po določbah te uredbe;

(c) spodbujanje in razvijanje sodelovanja med državami članicami v zadevah, povezanih s socialno varnostjo, zlasti za zdravstvene in socialne ukrepe v skupnem interesu;

▼M1

(d) spodbuja in razvija sodelovanje med državami članicami s posodobitvijo postopkov za izmenjavo informacij, predvsem s prilagoditvijo pretoka informacij med nosilci zaradi telematske izmenjave, in sicer ob upoštevanju razvoja obdelave podatkov v vsaki državi članici. Glavni namen takšne posodobitve je pospešitev dodeljevanja dajatev;

▼B

(e) zbiranje podlag, ki jih je treba upoštevati pri pripravi obračunov v zvezi s stroški, ki bremenijo nosilce držav članic po določbah te uredbe, in sprejemanje letnih obračunov med omenjenimi nosilci;

(f) opravljanje drugih nalog, ki so v njeni pristojnosti v skladu z določbami te uredbe, kasnejših uredb, ali sporazumov ali dogovorov, sprejetih na podlagi teh uredb;

(g) predlaganje predlogov za pripravo kasnejših uredb in za spremembe te ter kasnejših uredb Komisiji.



NASLOV V

SVETOVALNI ODBOR ZA SOCIALNO VARNOST DELAVCEV MIGRANTOV

Člen 82 (B)

Ustanovitev, sestava in način dela

1.  Ustanovi se Svetovalni odbor za socialno varnost delavcev migrantov (v nadaljnjem besedilu: „Svetovalni odbor“), ki ga sestavlja ►M10  162 ◄ članov, in sicer iz vsake države članice:

(a) po dva predstavnika vlade, od katerih mora biti vsaj eden član Upravne komisije;

(b) po dva predstavnika sindikatov;

(c) po dva predstavnika organizacij delodajalcev.

Za vsako od omenjenih skupin se imenuje tudi namestnik iz vsake države članice.

2.  Člane Svetovalnega odbora in njihove namestnike imenuje Svet, ki si pri izboru predstavnikov sindikatov in organizacij delodajalcev prizadeva doseči primerno zastopanost različnih zadevnih področij.

Seznam članov in njihovih namestnikov Svet objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3.  Mandat članov in namestnikov traja dve leti. Lahko so ponovno imenovani. Ob izteku mandata člani in namestniki opravljajo funkcijo še naprej, dokler niso zamenjani ali ponovno imenovani.

4.  Svetovalnemu odboru predseduje predstavnik Komisije. Predsedujoči ne glasuje.

5.  Svetovalni odbor se sestaja najmanj enkrat na leto. Skliče ga predsedujoči bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi pisnega predloga najmanj tretjine članov. Tak predlog mora vsebovati konkretne predloge za dnevni red.

6.  Na predlog predsedujočega lahko Svetovalni odbor v izjemnih primerih odloči, da se posvetuje z osebami ali predstavniki organizacij z veliko izkušnjami na področju socialne varnosti. Poleg tega je Odbor deležen tudi tehnične pomoči Mednarodnega urada za delo pod enakimi pogoji kot Upravna komisija na podlagi sporazuma, sklenjenega med Evropsko skupnostjo in Mednarodno organizacijo dela.

7.  Mnenja in predlogi Svetovalnega odbora morajo navajati razloge, na katerih temeljijo. Sprejemajo se z absolutno večino veljavno oddanih glasov.

Odbor z večino svojih članov pripravi svoj poslovnik, ki ga odbori Svet po tem, ko prejme mnenje Komisije.

8.  Sekretarske naloge za Svetovalni odbor opravljajo službe Komisije.

Člen 83

Naloge Svetovalnega odbora

Svetovalni odbor je pooblaščen, da na zahtevo Komisije Evropskih skupnosti, na zahtevo Upravne komisije ali na lastno pobudo:

(a) proučuje splošna vprašanja ali načelna vprašanja in probleme, ki izhajajo iz izvajanja uredb, sprejetih v okviru določb člena 51 Pogodbe;

(b) oblikuje za Upravno komisijo mnenja o zadevah in predloge za spremembe uredb.



NASLOV VI

RAZNE DOLOČBE

Člen 84 (7)

Sodelovanje med pristojnimi organi

1.  Pristojni organi držav članic se medsebojno obveščajo v zvezi z:

(a) ukrepi za izvajanje te uredbe;

(b) spremembami svoje zakonodaje, ki bi lahko vplivale na izvajanje te uredbe.

2.  Pri izvajanju te uredbe si organi in nosilci držav članic medsobojno nudijo vso pomoč in ravnajo, kot da izvajajo svojo lastno zakonodajo. Administrativna pomoč, ki jo nudijo omenjeni organi in nosilci, je praviloma brezplačna. Pristojni organi držav članic pa se lahko med seboj dogovorijo za povračilo določenih stroškov.

3.  Organi in nosilci držav članic se lahko pri izvajanju te uredbe sporazumevajo neposredno med seboj in z osebami oziroma njihovimi pooblaščenci.

4.  Organi, nosilci in sodišča ene države članice ne smejo zavrniti zahtevkov ali drugih dokumentov, ki so jim predloženi, z utemeljitvijo, da so napisani v uradnem jeziku druge države članice. Po potrebi lahko uporabijo določbe člena 81 (b).

5.  

(a) Kadar po tej uredbi ali po izvedbeni uredbi iz člena 98, organi ali nosilci države članice posredujejo osebne podatke organom ali nosilcem v drugi državi članici, za to posredovanje veljajo zakonske določbe o varovanju podatkov, kot jih predpisuje država članica, ki posreduje podatke.

Za vsa kasnejša posredovanja, pa tudi za shranjevanje, spreminjanje in uničevanje podatkov veljajo določbe zakonodaje o varovanju podatkov države članice, ki podatke prejme.

(b) Uporaba osebnih podatkov v namene, ki niso povezani s socialno varnostjo, je pogojena z odobritvijo osebe in z drugimi jamstvi, ki jih določa državna zakonodaja.

▼M7

Člen 84a

Odnosi med nosilci in osebami, ki jih zajema ta uredba

1.  Nosilci in osebe, ki jih zajema ta uredba, se morajo medsebojno obveščati in sodelovati, da se zagotovi pravilno izvajanje te uredbe.

Nosilci v skladu z načelom dobrega upravljanja v razumnem roku odgovorijo na vse poizvedbe in v zvezi s tem zadevnim osebam zagotovijo vse informacije za uresničevanje pravic, ki jih zagotavlja ta uredba.

Zadevne osebe čim prej obvestijo nosilce pristojne države in države stalnega prebivališča o vsaki spremembi njihovih osebnih ali družinskih okoliščin, ki vplivajo na njihove pravice do storitev oziroma dajatev iz te uredbe.

2.  V primeru neizpolnjevanja obveznosti obveščanja iz tretjega pododstavka odstavka 1 se lahko uporabi sorazmerne ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo. Ti ukrepi so enakovredni ukrepom, ki se uporabljajo v podobnih situacijah po nacionalni zakonodaji, in vlagateljem zahtevkov v praksi ne preprečujejo ali pretirano otežujejo uresničevanje njihovih pravic iz te uredbe.

3.  V primeru težav pri razlagi ali uporabi te uredbe, ki bi lahko ogrozile pravice oseb, ki jih zajema, nosilec pristojne države ali države stalnega prebivališča zadevne osebe stopi v stik z nosilcem/nosilci zadevne države članice/držav članic. Če ni mogoče najti rešitve v razumnem roku, lahko zadevni organi pozovejo Upravno komisijo, da posreduje.

▼B

Člen 85

Oprostitve in znižanja davkov — Oprostitev overjanja

1.  Vse oprostitve ali znižanja davkov, upravnih, sodnih ali registracijskih taks, ki jih določa zakonodaja ene države članice za potrdila ali dokumente, ki morajo biti predloženi po zakonodaji te države, veljajo tudi za podobne dokumente, ki jih je treba predložiti pri uporabi zakonodaje druge države članice ali te uredbe.

2.  Vse listine, dokumenti in potrdila vseh vrst, ki jih je treba predložiti po tej uredbi, so oproščeni overitve s strani diplomatskih ali konzularnih organov.

▼M1

3.  Elektronskega sporočila, ki ga je določeni nosilec poslal v skladu z določbami te uredbe in izvedbene uredbe, ne sme zavrniti noben organ ali nosilec druge države članice samo zaradi tega, ker je bilo prejeto prek elektronskih sredstev, po tem, ko je sprejemni nosilec izjavil, da je sposoben sprejemati elektronska sporočila. Reproduciranje in zapisovanje takšnih sporočil se štejeta kot pravilni in točni kopiji originalnega dokumenta ali zapis informacije, na katero se nanaša, razen če obstaja dokaz o nasprotnem.

Elektronsko sporočilo se šteje za veljavno, če vsebuje računalniški sistem, na katerem je sporočilo zapisano, potrebno zaščito, ki onemogoča kakršnokoli spreminjanje, razkrivanje ali dostop do zapisov. Ob vsakem času mora biti mogoče zapisano informacijo reproducirati v neposredno berljivi obliki. Kadar se elektronsko sporočilo pošilja od enega nosilca socialne varnosti k drugemu, so potrebni ustrezni zaščitni ukrepi, ki morajo biti v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti.

▼B

Člen 86 (14)

Zahtevki, izjave ali pritožbe, predložene organu, nosilcu ali sodišču države članice, ki ni pristojna država

1.  Vsak zahtevek, izjava ali pritožba, ki bi moral biti v skladu z zakonodajo države članice v določenem roku predložen organu, nosilcu ali sodišču te države, se sprejme, če je predložen v enakem roku ustreznemu organu, nosilcu ali sodišču v drugi državi članici. V tem primeru organ, nosilec ali sodišče, ki sprejme zahtevek, izjavo ali pritožbo, slednjega nemudoma posreduje pristojnemu organu, nosilcu ali sodišču v prvi državi, bodisi neposredno bodisi preko pristojnega organa te države. Datum, ko je bil tak zahtevek, izjava ali pritožba vložen pri organu, nosilcu ali sodišču v drugi državi, velja kot datum predložitve pristojnemu organu, nosilcu ali sodišču.

2.  Kadar oseba, ki je po zakonodaji države članice upravičena v tej državi vložiti zahtevek za družinske dajatve, čeprav ta država ni pristojna po prednostni pravici, se datum vložitve prvotnega zahtevka šteje kot datum vložitve pri pristojnemu organu, nosilcu ali sodišču, če oseba, ki je upravičena po zakonodaji te države, vloži nov zahtevek v državi članici, ki je pristojna po prednostni pravici. Ta drugi zahtevek mora biti vložen v roku enega leta po obvestilu o zavrnitvi prvega ali po prenehanju izplačevanja dajatev v prvi državi članici.

Člen 87

Zdravstveni pregledi

1.  Zdravstvene preglede, ki jih določa zakonodaja ene države članice, lahko na zahtevo pristojnega nosilca na ozemlju druge države članice opravi nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki je upravičena do dajatev, v skladu s pogoji, ki jih določa izvedbena uredba iz člena 98, ali če ti pogoji niso izpolnjeni, v skladu s pogoji, o katerih se dogovorijo pristojni organi držav članic.

2.  Zdravstveni pregledi, opravljeni v skladu s pogoji, določenimi v odstavku 1, se štejejo kot opravljeni na ozemlju pristojne države.

Člen 88

Nakazila denarnih zneskov, izplačljivih po tej uredbi, iz ene države članice v drugo

Kadar to pride v poštev, se nakazila denarja, ki jih je treba opraviti v skladu s to uredbo, izvedejo v skladu z ustreznimi sporazumi, ki veljajo med državama članicama v času nakazila. Kadar med dvema državama članicama takega sporazuma ni, pristojni organi v omenjenih državah oziroma organi, odgovorni za mednarodna plačila, sporazumno določijo ukrepe, ki so potrebni za izvedbo teh nakazil.

Člen 89

Posebni postopki za izvajanje določenih zakonodaj

Posebni postopki za izvajanje določenih zakonodaj so navedeni v Prilogi VI.

Člen 90 (8)

Člen 91

Prispevki, ki jih plačujejo delodajalci ali podjetja, ki niso ustanovljena v pristojni državi

Delodajalec ni dolžan plačevati višjih prispevkov zaradi tega, ker je njegova poslovalnica, sedež ali sedež njegovega podjetja na ozemlju države članice, ki ni pristojna država.

Člen 92

Pobiranje prispevkov

1.  Prispevki, ki se plačujejo nosilcu v eni državi članici, se lahko pobirajo na ozemlju druge države članice v skladu z upravnim postopkom in z jamstvi in prednostnimi pravicami, ki veljajo za pobiranje prispevkov, ki se plačujejo ustreznemu nosilcu v slednji državi.

2.  Postopek za izvajanje določb odstavka 1, kolikor je to potrebno, ureja izvedbena uredba iz člena 98, ali sporazumi, sklenjeni med državama članicama. Ti izvedbeni postopki lahko vključujejo tudi postopke za izterjavo plačila.

Člen 93

Pravice nosilcev, ki so odgovorni za dajatve, proti odgovornim tretjim osebam

1.  Če oseba prejema dajatve po zakonodaji ene države članice za poškodbo, ki je posledica dogodka na ozemlju druge države, vse pravice nosilca, ki je odgovoren za dajatve, proti tretji osebi, ki mora plačati odškodnino za poškodbo, urejajo naslednja pravila:

(a) Kadar nosilec, ki je odgovoren za dajatev, v skladu z zakonodajo, ki jo izvaja, prevzame pravice, ki jih ima prejemnik proti tretji osebi, tak prevzem priznavajo vse države članice.

(b) Kadar ima omenjeni nosilec neposredne pravice proti tretji osebi, te pravice priznavajo vse države članice.

2.  Če oseba prejema dajatve po zakonodaji ene države članice za poškodbo, ki je posledica dogodka na ozemlju druge države, določbe omenjene zakonodaje, ki določajo, v katerih primerih je civilna odgovornost delodajalcev ali oseb, ki jih ti zaposlujejo, izključena, veljajo za osebo ali za pristojnega nosilca.

Določbe odstavka 1 se uporabljajo tudi za vse pravice nosilca, odgovornega za dajatve, proti delodajalcu ali osebam, ki jih ta zaposluje, v primerih, ko njihova odgovornost ni izključena.

3.  Kadar v skladu z določbami člena 36(3) in/ali člena 63(3) dve ali več držav oziroma pristojni organi teh držav sklenejo sporazum, s katerim se odpovejo povračilu stroškom med nosilci, ki so v njihovi pristojnosti, vse pravice proti tretjim osebam urejajo naslednja pravila:

(a) Kadar nosilec države članice začasnega ali stalnega prebivališča dodeli dajatve osebi za poškodbo, do katere je prišlo na njenem ozemlju, ta nosilec v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja, uveljavlja pravico do prevzema pravic ali do neposrednega ukrepanja proti tretji osebi , ki je odgovorna za izplačilo odškodnine za poškodbo.

(b) za izvajanje točke (a):

(i) oseba, ki prejema dajatve, velja za zavarovano pri nosilcu v kraju stalnega ali začasnega prebivališča,

in

(ii) ta nosilec velja za nosilca - dolžnika.

(c) Določbe odstavkov 1 in 2 se uporabljajo še naprej za vse dajatve, ki niso zajete v sporazumu o odpovedi, omenjenem v tem odstavku.



NASLOV VII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 94 (7) (8) (11) (12)

Prehodne določbe za zaposlene osebe

1.  Po tej uredbi ni mogoče pridobiti nobene pravice za obdobje pred 1. oktobrom 1972 ali pred datumom začetka njene uporabe na ozemlju države članice ali na delu njenega ozemlja.

2.  Vse zavarovalne dobe in, kjer je to predvideno, vse dobe zaposlitve ali prebivanja, dopolnjene po zakonodaji države članice pred 1. oktobrom 1972 ali pred datumom začetka njene uporabe na ozemlju ali na delu ozemlja države članice, se upoštevajo pri ugotavljanju pravic, pridobljenih po določbah te uredbe.

3.  Ob upoštevanju odstavka 1, se po tej uredbi lahko pridobi pravica, čeprav se nanaša na zavarovalni primer, ki se je nastal pred 1. oktobrom 1972 ali pred datumom začetka njene uporabe na ozemlju ali na delu ozemlja države članice.

4.  Vse dajatve, ki niso bile dodeljene ali ki so mirovale zaradi državljanstva ali kraja stalnega prebivališča osebe, se na zahtevo osebe dodelijo oziroma ponovno dodelijo od 1. oktobra 1972 oziroma z datumom začetka izvajanja te uredbe na ozemlju oziroma na delu ozemlja države članice pod pogojem, da zaradi že prej zagotovljenih pravic ni bil izplačan pavšalni znesek.

5.  Pravice osebe, ki ji je bila dodeljena pokojnina pred 1. oktobrom 1972 oziroma pred datumom začetka uporabe te uredbe na ozemlju države članice ali na delu njenega ozemlja, se na zahtevo osebe ponovno presodijo ob upoštevanju določb te uredbe. Ta določba velja tudi za druge dajatve iz člena 78.

6.  Če se zahtevek iz odstavkov 4 in 5, vloži v roku dveh let po 1. oktobru 1972 ali po datumu začetka uporabe te uredbe na ozemlju države članice, začno pravice, pridobljene po tej uredbi, veljati s tem datumom, določbe zakonodaje države članice v zvezi z izgubo ali omejitvijo pravic pa se ne smejo uveljaviti proti tem osebam.

Enake določbe se uporabljajo v zvezi z uporabo te uredbe na ozemljih, ki so postala del Zvezne republike Nemčije 3. oktobra 1990, če se zahtevek iz odstavkov 4 in 5, vloži v dveh letih po 1. juniju 1992.

7.  Če se zahtevek, omenjen odstavkih 4 in 5, vloži po izteku obdobja dveh let po 1. oktobru 1972 ali po datumu začetka uporabe te uredbe na ozemlju države članice, pravice, ki niso bile odvzete oziroma izgubljene ali časovno omejene, začno veljati z dnem, ko je bil zahtevek vložen, razen kadar se uporabljajo ugodnejše določbe zakonodaje države članice.

Enake določbe se uporabljajo v zvezi z uporabo te uredbe na ozemljih, ki so postala del Zvezne republike Nemčije 3. oktobra 1990, če se zahtevek iz odstavkov 4 in 5, vloži po preteku obdobja dveh let po 1. juniju 1992.

8.  V primeru sklerogene pnevmokonioze se določbe člena 57(5) uporabljajo za denarne dajatve za poklicno bolezen, katerih stroške pa, v kolikor ni sporazuma med nosilcema, ni mogoče razdeliti med tema nosilcema pred 1. oktobrom 1972.

9.  Družinski dodatki, ki jih prejemajo zaposlene osebe, zaposlene v Franciji, ali brezposelni delavci, ki prejemajo dajatve za brezposelnost po francoski zakonodaji, za družinske člane, ki stalno prebivajo v drugih državah članicah dne 15. novembra 1989, se še naprej izplačujejo po stopnjah, v mejah in v skladu s postopki, ki se uporabljajo tega dne, dokler taznesek presega znesek, ki bi ga bilo treba izplačevati po 16. novembru 1989, in dokler za osebe velja francoska zakonodaja. Pri tem se ne upoštevajo prekinitve, ki trajajo manj kot en mesec, ali obdobja brezposelnosti oziroma bolezni.

Postopek za izvajanje tega odstavka in zlasti za delitev stroškov teh dodatkov se določi s skupnim sporazumom med državami članicami ali med njihovimi pristojnimi nosilci po tem, ko poda mnenje Upravna komisija.

10.  Pravice oseb, ki jim je bila dodeljena pokojnina pred začetkom veljavnosti člena 45(6), se lahko na njihovo zahtevo ponovno presodijo v skladu z določbami člena 45(6).

Člen 95 (6) (12)

Prehodne določbe za samozaposlene osebe

1.  Po tej določbi se ne morejo pridobiti pravice za obdobje pred 1. julijem 1982 ali pred datumom začetka izvajanja te uredbe na ozemlju oziroma na delu ozemlja države članice.

2.  Vse zavarovalne dobe in po potrebi dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, dopolnjene po zakonodaji države članice pred 1. julijem 1982 oziroma pred datumom začetka izvajanja te uredbe na ozemlju oziroma na delu ozemlja države članice, se upoštevajo pri ugotavljanju pravic, pridobljenih po tej uredbi.

3.  Ob upoštevanju odstavka 1, se pravica po tej uredbi pridobi, tudi če se nanaša na zavarovalni primer, ki se je nastopil pred 1. julijem 1982 oziroma pred datumom začetka izvajanja te uredbe na ozemlju oziroma na delu ozemlja države članice.

4.  Dajatev, ki ni bila dodeljena ali ki je mirovala zaradi državljanstva ali kraja stalnega prebivališča osebe, se na zahtevo osebe dodeli ali ponovno dodeli s 1. julijem 1982 ali z datumom začetka izvajanja te uredbe na ozemlju oziroma na delu ozemlja države članice pod pogojem, da zaradi že prej ugotovljenih pravic ni bil izplačan pavšalni znesek.

5.  Pravice osebe, ki ji je bila dodeljena pokojnina pred 1. julijem 1982 ali pred datumom začetka izvajanja te uredbe na ozemlju oziroma na delu ozemlja države članice, se lahko na zahtevo osebe ponovno ugotovijo ob upoštevanju te uredbe. Ta določba se uporablja tudi za druge dajatve, omenjene v členu 78.

6.  Če se zahtevek iz odstavkov 4 in 5, vloži v roku dveh let po 1. juliju 1982 ali po datumu začetka izvajanja te uredbe na ozemlju države članice, začno pravice, pridobljene po tej uredbi, veljati s tem datumom, določbe zakonodaje države članice v zvezi z izgubo ali omejitvijo pravic pa se ne smejo uveljaviti proti tem osebam.

Enake določbe se uporabljajo v zvezi z uporabo te uredbe na ozemljih, ki so postala del Zvezne republike Nemčije 3. oktobra 1990, če se zahtevek iz odstavkov 4 in 5, vloži v dveh letih po 1. juniju 1992.

7.  Če se zahtevek iz odstavkov 4 in 5, vloži po izteku obdobja dveh let po 1. juliju 1982 ali po datumu začetka izvajanja te uredbe na ozemlju države članice, začno pravice, ki niso bile odvzete oziroma izgubljene ali časovno omejene, veljati z dnem, ko je bil zahtevek vložen, razen kadar se uporabljajo ugodnejše določbe zakonodaje države članice.

Enake določbe se uporabljajo v zvezi z uporabo te uredbe na ozemljih, ki so postala del Zvezne republike Nemčije 3. oktobra 1990, če se zahtevek iz odstavkov 4 in 5, vloži po preteku obdobja dveh let po 1. juniju 1992.

Člen 95a (11)

Prehodne določbe za uporabo Uredbe (EGS) št. 1248/92 ( 3 )

1.  V skladu z Uredbo (EGS) št. 1248/92 se ne pridobi nobena pravica za obdobje pred 1. junijem 1992.

2.  Vse zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji države članice pred 1. junijem 1992, se upoštevajo pri ugotavljanju pravic do dajatev v skladu z Uredbo (EGS) št. 1248/92.

3.  Ob upoštevanju odstavka 1 se pravice pridobijo po Uredbi (EGS) št. 1248/92 tudi, če se nanašajo na zavarovalne primere, nastale pred 1. junijem 1992.

4.  Pravice osebe, ki ji je bila dodeljena pokojnina pred 1. junijem 1992, se lahko na zahtevo osebe znova ugotovijo ob upoštevanju določbe Uredbe (EGS) št. 1248/92.

5.  Če se zahtevek iz odstavka 4, vloži v roku dveh let po 1. juniju 1992, začno pravice, pridobljene po Uredbi (EGS) št. 1248/92, veljati s tem datumom, določbe zakonodaje države članice v zvezi z izgubo ali omejitvijo pravic pa se ne smejo uveljaviti proti tem osebam.

6.  Če se zahtevek, omenjen odstavkih 4 in 5, vloži po izteku obdobja dveh let po 1. juniju 1992, začno pravice, ki niso bile odvzete oziroma izgubljene ali časovno omejene, veljati z dnem, ko je bil zahtevek vložen, razen kadar se uporabijo ugodnejše določbe zakonodaje države članice.

Člen 95b (14)

Prehodne določbe za uveljavljanje Uredbe (EGS) št. 1247/92 ( 4 )

1.  Po Uredbi (EGS) št. 1247/92 se ne pridobi nobena pravica za obdobje pred 1. junijem 1992.

2.  Dobe prebivanja in dobe zaposlitve oziroma samozaposlitve, dopolnjene na ozemlju države članice pred 1. junijem 1992, se upoštevajo pri ugotavljanju pravic do dajatev v skladu z Uredbo (EGS) št. 1247/92.

3.  Ob upoštevanju odstavka 1 se pravice pridobijo po Uredbi (EGS) št. 1247/92 tudi, če se nanašajo na zavarovalne primere, nastale pred 1. junijem 1992.

4.  Vse posebne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, ki niso bile dodeljene ali ki so mirovale zaradi državljanstva osebe, se na zahtevo osebe dodelijo ali ponovno dodelijo s 1. junijem 1992 pod pogojem, da zaradi že prej ugotovljenih pravic ni bil izplačan pavšalni znesek.

5.  Pravice osebe, ki ji je bila dodeljena pokojnina pred 1. junijem 1992, se lahko na zahtevo osebe ponovno ugotovijo ob upoštevanju določbe Uredbe (EGS) št. 1247/92.

6.  Če se zahtevek iz odstavka 4 ali 5, vloži v roku dveh let po 1. juniju 1992, začno pravice, pridobljene po Uredbi (EGS) št. 1247/92, veljati s tem datumom, določbe zakonodaje države članice v zvezi z izgubo ali omejitvijo pravic pa se ne smejo uveljaviti proti tem osebam.

7.  Če se zahtevek iz odstavka 4 ali 5, vloži po izteku obdobja dveh let po 1. juniju 1992, začno pravice, ki niso bile odvzete oziroma izgubljene ali časovno omejene, veljati z dnem, ko je bil zahtevek vložen, razen kadar se uporabijo ugodnejše določbe zakonodaje države članice.

8.  Uporaba prvega člena Uredbe (EGS) št. 1247/92 ne sme povzročiti odvzema dajatev, ki jih je pred 1. junijem 1992 dodelil pristojni nosilec države članice po Naslovu III. Uredbe (EGS) št. 1408/71, za katero se uporablja člen 10 slednje uredbe.

9.  Uporaba člena 1 Uredbe (EGS) št. 1247/92 ne sme povzročiti zavrnitve zahtevka za posebno dajatev, za katero se ne plačujejo prispevki in se dodeljuje kot dodatek k pokojnini, če je zahtevek vložila oseba, ki je izpolnjevala pogoje za dodelitev te dajatve pred 1. junijem 1992, tudi če oseba stalno prebiva na ozemlju države članice, ki ni pristojna država, če je zahtevek za dajatev vložen v roku petih let po 1. juniju 1992.

10.  Ne glede na določbe odstavka 1 se, na zahtevo osebe, vse posebne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki in se dodeljujejo kot dodatek k pokojnini, ki niso bile dodeljene ali so mirovale zaradi stalnega prebivališča osebe v državi članici, ki ni pristojna država, dodelijo ali ponovno dodelijo s 1. junijem 1992, v prvem primeru od datuma, ko bi morala biti dajatev dodeljena, in v drugem primeru od datuma, ko so dajatve mirovale.

11.  Kadar lahko posebne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki iz člena 4(2a) Uredbe (EGS) št. 1408/71, v istem obdobju in za isto osebo v skladu s členom 10a te uredbe dodeli pristojni nosilec države članice, na ozemlju katere ima ta oseba stalno prebivališče, in v skladu z odstavki od 1 do 10 tega člena pristojni nosilec druge države, se lahko tej osebi sešteje dajatve le do meje najvišjega zneska posebne dajatve, do katere bi bila upravičena po eni od zakonodaj.

12.  Podrobna pravila za uporabo odstavka 11, zlasti za uporabo določb o zmanjšanju, mirovanju ali ukinitvi, ki jih določa zakonodaja ene ali več držav članic za dajatve iz tega odstavka, ter za priznavanje dodatnih zneskov za razlike, se določijo s sklepom Upravne komisije za socialno varnost delavcev migrantov in, kadar je to predvideno, s soglasjem držav članic ali njihovih pristojnih nosilcev.

▼M3

Člen 95c

Prehodne določbe za uporabo Uredbe (ES) št. 1606/98

1.  Po Uredbi (ES) št. 1606/98 ( 5 ) se ne morejo pridobiti nobene pravice za nobeno obdobje pred 25. oktobrom 1998.

2.  Za ugotovitev pravic, pridobljenih po določbah Uredbe (ES) št. 1606/98, se upošteva vsaka zavarovalna doba in po potrebi vsaka doba zaposlitve, samozaposlitve ali doba stalnega prebivanja, ki je bila pred 25. oktobrom 1998 dopolnjena po zakonodaji države članice.

3.  Po določbah odstavka 1 se pravica pridobi po Uredbi (ES) št. 1606/98 ne glede na to, da je zavarovalni primer nastal pred 25. oktobrom 1998.

4.  Vsaka dajatev, ki ni bila dodeljena ali je mirovala zaradi državljanstva ali stalnega prebivališča osebe, se na zahtevo te osebe dodeli ali ponovno dodeli od 25. oktobra 1998, če pavšalno izplačilo zaradi predhodno dodeljenih pravic ni mogoče.

5.  Pravice oseb, ki jim je bila pokojnina dodeljena pred 25. oktobrom 1998, se na njihovo zahtevo lahko ponovno preučijo, pri čemer se upoštevajo določbe Uredbe (ES) št. 1606/98. Ta določba se uporablja tudi za druge dajatve, navedene v členih 78 in 79, če se uporablja za člena 78 in 79a.

6.  Če je zahteva, navedena v odstavku 4 ali 5, vložena v dveh letih po 25. oktobru 1998, so pravice, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 1606/98, pridobljene od tega datuma, za te osebe pa se ne uporabljajo določbe zakonodaje države članice o izgubi ali zastaranju pravic.

7.  Če je zahteva iz odstavka 4 ali 5 vložena po preteku obdobja dveh let po 25. oktobru 1999, so pravice, ki niso bile izgubljene ali niso zastarane, pridobljene od datuma take zahteve, in to ob upoštevanju ugodnejših določb zakonodaje katere koli države članice.

▼M4

Člen 95d

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za študente

1.  Po tej uredbi študenti, njihovi družinski člani in njihove preživele osebe ne morejo pridobiti nobenih pravic za katero koli obdobje pred 1. majem 1999.

2.  Vsaka zavarovalna doba in, kadar je to primerno, vsaka doba zaposlitve, samozaposlitve ali doba prebivanja, dopolnjena po zakonodaji države članice pred 1. majem 1999, se upošteva za ugotavljanje pridobljenih pravic v skladu z določbami te uredbe.

3.  Ob upoštevanju odstavka 1 se pravica po tej uredbi pridobi ne glede na to, ali je zavarovalni primer nastal pred 1. majem 1999.

4.  Vsaka dajatev, ki ni bila dodeljena ali je mirovala zaradi državljanstva ali stalnega prebivanja, se na naknadno zahtevo te osebe dodeli ali ponovno dodeli od 1. maja 1999, če zaradi predhodno dodeljenih pravic ni mogoče pavšalno izplačilo.

5.  Če je zahteva iz odstavka 4 vložena v dveh letih od 1. maja 1999, se pravice iz te uredbe za študente, njihove družinske člane in njihove preživele osebe pridobijo od tega datuma in se za te osebe ne uporabljajo določbe zakonodaje države članice o izgubi ali zastaranju pravic.

6.  Če je zahteva iz odstavka 4 vložena po preteku obdobja dveh let po 1. maju 1999, so pravice, ki niso izgubljene ali zastarane, pridobljene od datuma take zahteve, in sicer ob upoštevanju ugodnejših določb zakonodaje katere koli države članice.

▼M5

Člen 95e

Prehodne določbe za uporabo Uredbe (ES) št 1399/1999 ( 6 )

1.  Uredba (ES) št. 1399/1999 se uporablja za pravice sirot, katerih roditelj, po katerem je sirota upravičena do dajatev, je umrl po 1. septembru 1999.

2.  Vsaka zavarovalna doba ali doba prebivanja, dopolnjena pred 1. septembrom 1999 po zakonodaji države članice, se upošteva za ugotavljanje pravic, pridobljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1399/1999.

3.  Pravice sirot, katerih roditelj, po katerem so upravičene do dajatev, je umrl pred 1. septembrom 1999, se lahko na zahtevo ponovno preučijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1399/1999.

4.  Če je zahteva iz odstavka 3 vložena v dveh letih po 1. septembru 1999, se pravice iz Uredbe (ES) št. 1399/1999 pridobijo od tega datuma naprej in za te osebe se ne smejo uporabljati določbe zakonodaje katere koli države članice o izgubi ali zastaranju pravic.

5.  Če je zahteva iz odstavka 3 vložena po preteku dveh let po 1. septembru 1999, so pravice, ki niso izgubljene ali zastarane, pridobljene od datuma takšne zahteve, in to ob upoštevanju ugodnejših določb zakonodaje katere koli države članice.

▼M8

Člen 95f

Prehodne določbe v zvezi z oddelkom I Priloge II iz naslovov „D. NEMČIJA“ in „R. AVSTRIJA“

1.  Oddelek I Priloge II, pod naslovom „D. NEMČIJA“ in „R. AVSTRIJA“, kakor je bil spremenjen z Uredbo (ES) št. 647/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2005 o spremembi Uredb Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 ( 7 ), ne določa nobenega upravičenja za obdobje pred 1. januarjem 2005.

2.  Pri določanju pridobljenih pravic v skladu z določbami te uredbe se upoštevajo vse zavarovalne dobe in po potrebi vse dobe zaposlitve, samozaposlitve ali stalnega bivanja po zakonodaji države članice pred 1. januarjem 2005.

3.  Po določbah odstavka 1 se pravica pridobi v skladu s to uredbo, čeprav se nanaša na zavarovalni primer, ki je nastal pred 1. januarjem 2005.

4.  Vsaka dajatev, ki ni bila dodeljena ali je mirovala zaradi državljanstva ali kraja stalnega prebivališča osebe, se na zahtevo te osebe dodeli ali nadaljuje od 1. januarja 2005 pod pogojem, da pravice, za katere so bile dajatve dodeljene, niso bile izplačane v pavšalnem znesku.

5.  Pravice osebe, ki ji je bila dodeljena pokojnina pred 1. januarjem 2005, se na zahtevo osebe ob upoštevanju določb te uredbe ponovno ugotovijo. To velja tudi za druge dajatve v skladu s členom 78.

6.  Če se zahteva iz odstavkov 4 ali 5 vloži v roku dveh let od 1. januarja 2005, začno pravice, pridobljene po tej uredbi, veljati s tem datumom, določbe zakonodaje katere koli države članice v zvezi z izgubo ali omejitvijo pravic pa se ne smejo uveljaviti proti zadevnim osebam.

7.  Če se zahtevek iz odstavkov 4 ali 5 vloži po izteku dveletnega obdobja po 1. januarju 2005, veljajo pravice, ki niso bile izgubljene ali časovno omejene, od datuma, ko je bil zahtevek vložen, razen če veljajo ugodnejše določbe zakonodaje katere koli države članice.

Člen 95g

Prehodne določbe glede izbrisa vpisa glede avstrijskega dodatka za nego (Pflegegeld) v Prilogi IIa

Za vloge za dodatek za nego po avstrijskem zveznem zakonu (Bundespflegegeldgesetz), vložene najpozneje do 8. marca 2001 na podlagi člena 10a(3) te uredbe, se ta določba uporablja, če in dokler prejemnik dodatka za nego po 8. marcu 2001 še naprej stalno prebiva v Avstriji.

▼B

Člen 96

Sporazumi o povračilu stroškov med nosilci

Sporazumi, sklenjeni v skladu s členi 36(3), 63(3) in 70(3) pred 1. julijem 1982, se enako uporabljajo tudi za osebe, na katere se na ta datum razširi veljavnost te uredbe, razen v primeru nasprotovanja ene od držav članic, podpisnice teh sporazumov.

To nasprotovanje se mora upoštevati, če pristojni organ te države članice pisno obvesti pristojni organ druge države članice pred 1. oktobrom 1983. Izvod tega obvestila se pošlje tudi Upravni komisiji.

Člen 97

Obveščanje po nekaterih določbah

1.  Uradna obvestila iz člena 1(j), 5 in 8(2), se naslovijo na predsednika Sveta. Navajati morajo datum začetka veljavnosti zakonov in sistemov ali, v primeru obvestil iz člena 1(j), datum, ko se začne ta uredba uporabljati za sisteme, omenjene v izjavah držav članic.

2.  Uradna obvestila, prejeta v skladu z določbami odstavka 1, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 98

Izvedbena uredba

Nadaljnja uredba določa postopek za izvajanje te uredbe.




PRILOGA I (A) (B) (8) (9) (13) (14) (15)

OSEBE, ZA KATERE VELJA TA UREDBA

I.   Zaposlene osebe in/ali samozaposlene osebe (člen 1(a)(ii) in (iii) Uredbe)

A.   BELGIJA

Se ne uporablja.

▼M10

B.   BOLGARIJA

Vsaka oseba, ki dela brez pogodbe o zaposlitvi v smislu točk 5 in 6 člena 4(3) Zakonika o socialni varnosti se šteje kot samozaposlena oseba v smislu člena 1(a)(ii) Uredbe.

▼M10

C.   ČEŠKA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

D.   DANSKA

▼B

1. Oseba, za katero zaradi opravljanja dejavnosti kot zaposlena oseba, velja:

(a) zakonodaja o nesrečah pri delu in poklicnih boleznih za obdobje pred 1. septembrom 1977;

(b) zakonodaja o dopolnilnih pokojninah za zaposlene osebe (arbejdsmarkedets tillaegspension, ATP) za obdobje, ki se začne 1. septembra 1977 ali po tem datumu,

se šteje za zaposleno osebo v smislu člena 1(a)(ii) uredbe.

2 Oseba, ki je po zakonu o dnevnih denarnih dajatvah v primeru bolezni ali materinstva upravičena do takšnih dajatev na podlagi zaslužka, ki ni plača, se šteje za samozaposleno osebo v smislu člena 1(a)(ii) uredbe.

▼M10

E.   NEMČIJA

▼B

Če je pristojni nosilec za dodeljevanje družinskih dajatev v skladu s Poglavjem 7 Naslova III uredbe nemški nosilec, potem v smislu člena 1(a)(ii) uredbe:

(a) „zaposlena oseba“ pomeni osebo, ki je obvezno zavarovana za primer brezposelnosti, ali osebo, ki na podlagi tega zavarovanja prejema denarne dajatve iz zdravstvenega zavarovanja ali primerljive dajatve ►M5  ali katerikoli javni uslužbenec, ki prejema za svoj položaj javnega uslužbenca plačo, enako najmanj tisti, ki bi imela pri zaposleni osebi za posledico obvezno zavarovanje za brezposelnost ◄ ;

(b) „samozaposlena oseba“ pomeni osebo, ki opravlja samostojno dejavnost, na podlagi katere se mora:

 zavarovati ali plačevati prispevke za zavarovanje za starost v sistemu za samozaposlene osebe;

 ali

 zavarovati v sistemu obveznega pokojninskega zavarovanja.

▼M10

F.   ESTONIJA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

G.   GRČIJA

▼B

1. Osebe, zavarovane v sistemu OGA, ki opravljajo izključno dejavnosti kot zaposlene osebe, ali za katere velja ali je veljala zakonodaja druge države članice in ki so ali so bile zato „zaposlene osebe“ v smislu člena 1 (a) uredbe, se štejejo za „zaposlene osebe“ v smislu člena 1(a)(iii) uredbe.

2. Za dodeljevanje nacionalnih družinskih dodatkov se osebe, na katere se nanaša člen 1(a)(i) in (iii) uredbe, štejejo za zaposlene osebe v smislu člena 1(a)(ii) uredbe.

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

I.   FRANCIJA

▼B

Če je francoski nosilec pristojen za dodelitev družinskih dajatev v skladu z Naslovom III, poglavje 7, te uredbe:

1. je „zaposlena oseba“ v smislu člena 1(a)(ii) te uredbe oseba, ki je obvezno zavarovana v sistemu socialne varnosti v skladu z L 311-2 Zakonika o socialni varnosti in ki izpolnjuje minimalne pogoje v zvezi z delom ali plačilom, kot so določeni v členu L 313–1 Zakonika o socialni varnosti, tako da ima pravico do denarnih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za materinstvo in invalidskega zavarovanja, ali oseba, ki prejema te denarne dajatve;

2. je „samozaposlena oseba“ v smislu člena 1(a)(ii) te uredbe oseba, ki je opravlja dejavnost kot samozaposlena in ki mora skleniti zavarovanje in plačevati prispevke za starostno zavarovanje v sistemu za samozaposlene osebe.

1. Osebe, zavarovane v sistemu OGA, ki opravljajo izključno dejavnosti kot zaposlene osebe, ali za katere velja ali je veljala zakonodaja druge države članice in ki so ali so bile zato „zaposlene osebe“ v smislu člena 1 (a) uredbe, se štejejo za „zaposlene osebe“ v smislu člena 1(a)(iii) uredbe.

2. Za dodeljevanje nacionalnih družinskih dodatkov se osebe, na katere se nanaša člen 1(a)(i) in (iii) uredbe, štejejo za zaposlene osebe v smislu člena 1(a)(ii) uredbe.

▼M10

J.   IRSKA

▼M12

1. Vsaka oseba, ki je obvezno ali prostovoljno zavarovana v skladu z določbami členov 12, 24 in 70 Social Welfare Consolidation Act 2005 (Prečiščeni zakon o socialni varnosti iz leta 2005), se šteje za zaposleno osebo v smislu člena 1(a)(ii) Uredbe.

2. Vsaka oseba, ki je obvezno ali prostovoljno zavarovana v skladu z določbami členov 20 in 24 Social Welfare Consolidation Act 2005 (Prečiščeni zakon o socialni varnosti iz leta 2005), se šteje za samozaposleno osebo v smislu člena 1(a)(ii) Uredbe.

▼M10

K.   ITALIJA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

L.   CIPER

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

M.   LATVIJA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

N.   LITVA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

Q.   MALTA

▼A1

Vsaka samozaposlena ali samoaktivna oseba v smislu Zakona o socialni varnosti (Cap. 318) 1987 se šteje za samozaposleno osebo v smislu člena 1 (a) (ii) uredbe.

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼B

Oseba, ki opravlja dejavnost ali poklic brez pogodbe o zaposlitvi se šteje za samozaposleno osebo v smislu člena 1(a)(ii) uredbe.

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

T.   POLJSKA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

V.   ROMUNIJA

Se ne uporablja.

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

X.   SLOVAŠKA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

Y.   FINSKA

▼B

Oseba, ki je zaposlena ali samozaposlena oseba v smislu zakonodaje o pokojninskem sistemu za zaposlene,se šteje kot zaposlena oziroma samozaposlena oseba v smislu člena 1(a)(ii) te uredbe.

▼M10

Z.   ŠVEDSKA

▼M11

Osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo in plačujejo lastne prispevke iz tega dohodka v skladu z odstavkom 3 poglavja 3 Zakona o prispevkih za socialno varnost (2000:980), se štejejo za samozaposlene osebe.

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼B

Oseba, ki je „zaposleni prejemnik zaslužka“ ali „samozaposleni prejemnik zaslužka“ v smislu zakonodaje Združenega kraljestva ali zakonodaje Severne Irske se šteje za zaposleno oziroma samozaposleno osebo v smislu člena 1(a)(ii) uredbe. Oseba, za katero se plačujejo prispevki kot za „zaposleno“ osebo ali „samozaposleno osebo“ v skladu z zakonodajo Gibraltarja, se šteje za zaposleno oziroma samozaposleno osebo v smislu člena 1(a)(ii) uredbe.

II.   Družinski člani (drugi stavek člena 1(f) uredbe)

A.   BELGIJA

Se ne uporablja.

▼M10

B.   BOLGARIJA

Se ne uporablja.

▼M10

C.   ČEŠKA

▼A1

Za določanje upravičenosti do storitev v skladu z določbami Poglavja 1 iz Naslova III uredbe pomeni izraz „družinski član“ zakonca in/ali vzdrževanega otroka, kakor je ta opredeljen v Zakonu o državni socialni pomoči št. 117/1995 Sb.

▼M10

D.   DANSKA

▼B

Za določanje pravice do storitev za primer bolezni in materinstva na podlagi členov 22(1)(a) in 31 uredbe, izraz „družinski član“ pomeni:

1. zakonca zaposlene osebe, samozaposlene osebe ali drugih upravičenih oseb v smislu te uredbe, če niso tudi sami upravičene osebe v smislu te uredbe; ali

2. otroka, mlajšega od 18 let, ki ga vzdržuje upravičena oseba v smislu te uredbe.

▼M10

E.   NEMČIJA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

F.   ESTONIJA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

G.   GRČIJA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

I.   FRANCIJA

▼M1

Zaradi določanja pravice do družinskih dodatkov ali družinskih dajatev pomeni izraz „družinski član“ katero koli osebo, navedeno v členu L 512-3 Zakonika o socialni varnosti.

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

J.   IRSKA

▼M12

Za določitev upravičenosti do storitev za primer bolezni in materinstva pri uporabi Uredbe pojem „družinski član“ pomeni vsako osebo, za katero velja, da jo vzdržuje zaposlena ali samozaposlena oseba v smislu Health Acts 1947 to 2004 (Zakoni o zdravstvu 1947 do 2004).

▼M10

K.   ITALIJA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

L.   CIPER

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

M.   LATVIJA

▼A1

Za določanje upravičenosti do storitev v skladu z določbami Poglavja 1 iz Naslova III uredbe pomeni izraz „družinski član“ zakonca ali otroka, ki še ni dopolnil 18 let.

▼M10

N.   LITVA

▼A1

Za določanje upravičenosti do storitev v skladu z določbami Poglavja 1 iz Naslova III uredbe pomeni izraz „družinski član“ zakonca ali otroka, ki še ni dopolnil 18 let.

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼M12

Za namen določitve upravičenosti do storitev v skladu z določbami poglavja 1 z naslova III Uredbe pojem „družinski član“ pomeni zakonca ali vzdrževanega otroka, kakor sta opredeljena v členu 685(b) Civilnega zakonika.

▼M10

Q.   MALTA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼M11

Za namen določitve upravičenosti do dajatev v skladu z določbami poglavij 1 in 4 naslova III Uredbe je „družinski član“ zakonec, registrirani partner ali otrok, ki še ni dopolnil 18 let.

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

T.   POLJSKA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

V.   ROMUNIJA

Za določanje upravičenosti do storitev v skladu z določbami poglavja 1 naslova III Uredbe pomeni izraz „družinski član“ zakonca, vzdrževanega starša, otroka mlajšega od 18 let (ali vzdrževanega otroka mlajšega od 26 let).

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

X.   SLOVAŠKA

▼M9

Za določanje upravičenosti do storitev v skladu z določbami poglavja 1 iz naslova III Uredbe pomeni izraz „družinski član“ zakonca in/ali vzdrževanega otroka, kakor je ta opredeljen v Zakonu o otroškem dodatku.

▼M10

Y.   FINSKA

▼B

Za določanje upravičenosti do storitev na podlagi določb poglavja 1 Naslova III uredbe „družinski član“ pomeni zakonca ali otroka, kot je opredeljen v Zakonu o zdravstvenem zavarovanju.

▼M10

Z.   ŠVEDSKA

▼B

Za določanje upravičenosti do storitev na podlagi določb poglavja 1 Naslova III uredbe „družinski član“ pomeni zakonca ali otroka, mlajšega od 18 let.

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼B

Za določanje upravičenosti do storitev izraz „družinski član“ pomeni:

1. Kar zadeva zakonodajo Velike Britanije in Severne Irske:

(1) zakonca, pod pogojem:

(a) da oseba, zaposlena ali samozaposlena, ali druga oseba, ki je upravičena po tej uredbi:

(i) stalno prebiva s tem zakoncem; ali

(ii) prispeva k vzdrževanju tega zakonca;

in

(b) da zakonec:

(i) nima dohodkov kot zaposlena ali samozaposlena oseba ali dohodka kot oseba, ki je upravičena po tej uredbi; ali

(ii) ne prejema socialnovarstvenih dajatev ali pokojnine na podlagi lastnega zavarovanja zakonca;

(2) osebo, ki skrbi za otroka, če:

(a) zaposlena ali samozaposlena oseba ali oseba, ki je upravičena po tej uredbi:

(i) živi skupaj s to osebo kot mož ali žena; ali

(ii) prispeva k vzdrževanju te osebe;

in

(b) ta oseba:

(i) nima dohodkov kot zaposlena ali samozaposlena oseba ali dohodka kot oseba, ki je upravičena po tej uredbi; ali

(ii) ne prejema socialnovarstvenih dajatev ali pokojnine na podlagi lastnega zavarovanja zakonca;

(3) otroka, za katerega ta oseba, zaposlena ali samozaposlena oseba ali

2. Kar zadeva zakonodajo Gibraltarja:osebo, ki se obravnava kot vzdrževana v smislu Odloka o skupinski zdravniški praksi iz leta 1973




PRILOGA II (A) (B) (8) (10) (15)

(Člen 1(j) in (u) Uredbe)

I.   Posebni sistemi za samozaposlene osebe, ki so na podlagi četrtega pododstavka člena 1(j) izključene iz področja uporabe uredbe

A.   BELGIJA

Se ne uporablja.

▼M10

B.   BOLGARIJA

Se ne uporablja.

▼M10

C.   ČEŠKA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

D.   DANSKA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

E.   NEMČIJA

▼M8

Se ne uporablja.

▼M10

F.   ESTONIJA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

G.   GRČIJA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼M1

1. Samozaposlene osebe, navedene v členu 10(2)(c) konsolidiranega besedila Splošnega zakona o socialni varnosti (Kraljevski zakonodajni odlok št. 1/1994 z dne 20. junija 1994) in v členu 3 Odloka št. 2530/1970 z dne 20. avgusta 1970, ki ureja posebni sistem za samozaposlene osebe, ki se pridružijo strokovnemu združenju in se odločijo postati člani vzajemne zavarovalne družbe, ki jo je ustanovilo navedeno združenje, namesto da bi se vključile v posebni sistem socialne varnosti za samozaposlene osebe.

▼B

2. Socialni sistem in/ali sistem, ki ima naravo socialne pomoči ali dobrodelnosti, ki ga upravljajo ustanove, za katere ne velja Splošni zakon o socialni varnosti ali zakon z dne 6. decembra 1941.

▼M10

I.   FRANCIJA

▼M12

Dodatni sistemi dajatev za samozaposlene osebe v obrtnem, industrijskem, trgovinskem ali svobodnem poklicu, dodatni sistemi starostnega zavarovanja samozaposlenih oseb v svobodnem poklicu, dodatni sistemi zavarovanja za primer invalidnosti ali smrti za samozaposlene delavce v svobodnem poklicu ter dodatni sistemi dajatev za starost za pogodbene zdravnike in pomožno zdravstveno osebje iz členov L.615-20, L.644-1, L.644-2, L.645-1 in L.723-14 Zakonika o socialni varnosti.

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

J.   IRSKA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

K.   ITALIJA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

L.   CIPER

▼A1

1. Pokojninska shema za zdravnike z zasebno prakso, ki jo vzpostavljajo Zdravstvene uredbe (pokojnine in dodatki) iz leta 1999 (P.I. 295/99), izdane na podlagi Zdravstvenega zakona (združenja, disciplina in pokojninski sklad) iz leta 1967 (Zakon 16/67) s spremembami.

2. Pokojninska shema za odvetnike, ki jo vzpostavljajo Odvetniške uredbe (pokojnine in dodatki) iz leta 1966 (P.I. 642/66) s spremembami, izdane na podlagi Odvetniškega zakona, Cap. 2 s spremembami.

▼M10

M.   LATVIJA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

N.   LITVA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

Q.   MALTA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼M8

Se ne uporablja.

▼M10

T.   POLJSKA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

V.   ROMUNIJA

Se ne uporablja.

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

X.   SLOVAŠKA

▼A1

Se ne uporablja.

▼M10

Y.   FINSKA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

Z.   ŠVEDSKA

▼B

Se ne uporablja.

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼B

Se ne uporablja.

II.   Posebni dodatki ob rojstvu ali posvojitvi otroka, ki so v skladu s pogoji iz člena 1(u)(i) izključeni iz področja uporabe uredbe

A.   BELGIJA

(a) dodatek ob rojstvu otroka;

(b) premija za posvojitev.

▼M10

B.   BOLGARIJA

Pavšalni znesek dodatka za materinstvo (Zakon o družinskih dodatkih za otroke).

▼M10

C.   ČEŠKA

▼A1

Dodatek ob rojstvu otroka.

▼M10

D.   DANSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

E.   NEMČIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

F.   ESTONIJA

▼M9

(a) dodatek ob rojstvu otroka;

(b) dodatek ob posvojitvi.

▼M10

G.   GRČIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼M8

Dodatki ob rojstvu otroka (enkratne denarne dajatve za rojstvo tretjega in vsakega nadaljnjega otroka in enkratne denarne dajatve za rojstvo dveh ali več otrok hkrati).

▼M10

I.   FRANCIJA

▼M8

Pomoč ob rojstvu ali posvojitvi otroka (pomoč za otroke v zgodnji starosti).

▼B

Jih ni.

▼M10

J.   IRSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

K.   ITALIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

L.   CIPER

▼A1

Jih ni.

▼M10

M.   LATVIJA

▼M9

(a) pomoč ob rojstvu otroka;

(b) dodatek ob posvojitvi.

▼M10

N.   LITVA

▼A1

Pomoč ob rojstvu otroka.

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼B

(a) dodatek pred rojstvom otroka;

(b) dodatek ob rojstvu otroka.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼A1

Pomoč za materinstvo.

▼M10

Q.   MALTA

▼A1

Jih ni.

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼M2

Jih ni.

▼M10

T.   POLJSKA

▼M12

Enkratni dodatek ob rojstvu otroka (Zakon o družinskih dodatkih).

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

V.   ROMUNIJA

Dodatek ob rojstvu otroka.

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼A1

Pomoč ob rojstvu otroka.

▼M10

X.   SLOVAŠKA

▼A1

Dodatek ob rojstvu otroka.

▼M10

Y.   FINSKA

▼M8

Materinski paket, pavšalni znesek dajatve za materinstvo in pomoč v obliki pavšalne dajatve za nadomestilo stroškov mednarodne posvojitve v skladu z Zakonom o dajatvah za materinstvo.

▼M10

Z.   ŠVEDSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼B

Jih ni.

III.   Posebne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, v smislu člena 4 (2b), ki so izključene iz področja uporabe te uredbe

A.   BELGIJA

Jih ni.

▼M10

B.   BOLGARIJA

Jih ni.

▼M10

C.   ČEŠKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

D.   DANSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

E.   NEMČIJA

▼B

(a) Dajatve za invalide po zakonodaji dežel, zlasti za slepe.

▼M8 —————

▼M10

F.   ESTONIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

G.   GRČIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

I.   FRANCIJA

▼B

Jih ni.

Jih ni.

▼M10

J.   IRSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

K.   ITALIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

L.   CIPER

▼A1

Jih ni.

▼M10

M.   LATVIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

N.   LITVA

▼A1

Jih ni.

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼B

Jih ni.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

Q.   MALTA

▼A1

Jih ni.

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼M11

Jih ni.

▼M10

T.   POLJSKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

V.   ROMUNIJA

Jih ni.

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

X.   SLOVAŠKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

Y.   FINSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

Z.   ŠVEDSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼B

Jih ni.

▼M8




PRILOGA IIa

POSEBNE DENARNE DAJATVE, ZA KATERE SE NE PLAČUJEJO PRISPEVKI

(Člen 10(a))

A.   BELGIJA

(a) Dohodek za nadomestitev prihodka (Zakon z dne 27. februarja 1987);

(b) zajamčeni dohodek za ostarele osebe (Zakon z dne 22. marca 2001).

▼M10

B.   BOLGARIJA

Socialna starostna pokojnina (člen 89 Zakonika o socialni varnosti).

▼M10

C.   ČEŠKA REPUBLIKA

▼M8

Socialni dodatek (Zakon o državni socialni pomoči št. 117/1995 Sb.).

▼M10

D.   DANSKA

▼M8

Stanovanjski stroški za upokojence (Zakon o stanovanjski pomoči posameznikom, konsolidiran z Zakonom št. 204 z dne 29. marca 1995).

▼M10

E.   NEMČIJA

▼M9

Dajatve za kritje stroškov bivanja v skladu z osnovno določbo za iskalce zaposlitve, razen če so v zvezi s temi dajatvami izpolnjeni pogoji za upravičenost do začasnega dodatka, ki izhaja iz prejema nadomestila za brezposelnost (člen 24(1) Knjige II Zakonika o socialni varnosti).

▼M10

F.   ESTONIJA

▼M8

(a) Dodatek za odrasle invalidne osebe (Zakon o socialnih dajatvah za invalidne osebe z dne 27. januarja 1999);

(b) državni dodatek za brezposelnost (Zakon o socialnem varstvu brezposelnih oseb z dne 1. oktobra 2000).

▼M10

G.   GRČIJA

▼M8

Posebne dajatve za ostarele (Zakon 1296/82).

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼M8

(a) Minimalni zajamčeni dohodek (Zakon št. 13/82 z dne 7. aprila 1982);

(b) denarne dajatve za pomoč ostarelim in invalidom, nesposobnim za delo (Kraljevi odlok št. 2620/81 z dne 24. julija 1981);

(c) pokojnine za invalide in upokojence, za katere se ne plačuje prispevkov, ki se zagotavljajo po členu 38(1) prečiščenega besedila Splošnega zakona o socialni varnosti, odobrenega s Kraljevim zakonodajnim odlokom št. 1/1994 z dne 20. junija 1994;

(d) dodatki za spodbujanje mobilnosti in za nadomestilo stroškov prevoza (Zakon št. 13/1982 z dne 7. aprila 1982).

▼M10

I.   FRANCIJA

▼M8

(a) Dopolnilni dodatki iz Posebnega invalidskega sklada in Solidarnostnega sklada za ostarele (Zakon z dne 30. junija 1956, kodificiran v Knjigi VIII Zakonika o socialni varnosti);

(b) dodatki za odrasle invalide (Zakon z dne 30. junija 1975, kodificiran v Knjigi VIII Zakonika o socialni varnosti);

(c) posebni dodatki (Zakon z dne 10. julija 1952, kodificiran v Knjigi VIII Zakonika o socialni varnosti).

▼M10

J.   IRSKA

▼M12

(a) dodatek za iskalca zaposlitve (poglavje 2 dela 3 Social Welfare Consolidation Act 2005 (Prečiščeni zakon o socialni varnosti iz leta 2005));

(b) državna pokojnina (za katero se ne plačujejo prispevki) (poglavje 4 dela 3 Social Welfare Consolidation Act 2005 (Prečiščeni zakon o socialni varnosti iz leta 2005));

(c) vdovska pokojnina (za katero se ne plačujejo prispevki) (poglavje 6 dela 3 Social Welfare Consolidation Act 2005 (Prečiščeni zakon o socialni varnosti iz leta 2005));

(d) invalidski dodatek (poglavje 10 dela 3 Prečiščenega zakona o socialni varnosti iz leta 2005 Social Welfare Consolidation Act 2005 (Prečiščeni zakon o socialni varnosti iz leta 2005));

(e) dodatek za mobilnost (oddelek 61 Health Act 1970 (Zakon o zdravstvu iz leta 1970));

(f) pokojnina za slepe (poglavje 5 dela 3 Social Welfare Consolidation Act 2005 (Prečiščeni zakon o socialni varnosti iz leta 2005)).

▼M10

K.   ITALIJA

▼M8

(a) Socialne pokojnine za osebe brez lastnih sredstev (Zakon št. 153 z dne 30. aprila 1969);

(b) pokojnine in dodatki za civilne invalide (Zakon št. 118 z dne 30. marca 1974, št. 18 z dne 11. februarja 1980 in št. 508 z dne 23. novembra 1988);

(c) pokojnine in dodatki za gluhoneme (Zakon št. 381 z dne 26. maja 1970 in št. 508 z dne 23. novembra 1988);

(d) pokojnine in dodatki za slepe (Zakon št. 382 z dne 27. maja 1970 in št. 508 z dne 23. novembra 1988);

(e) dodatki k minimalnim pokojninam (Zakon št. 218 z dne 4. aprila 1952, št. 638 z dne 11. novembra 1983 in št. 407 z dne 29. decembra 1990);

(f) dajatve, ki dopolnjujejo invalidske dodatke (Zakon št. 222 z dne 12. junija 1984);

(g) socialna pomoč (Zakon št. 335 z dne 8. avgusta 1995);

(h) socialni dodatek (člen 1(1) in (12) Zakona št. 544 z dne 29. decembra 1988 in nadaljnje spremembe).

▼M10

L.   CIPER

▼M8

(a) Socialna pokojnina (Zakon o socialni pokojnini iz leta 1995 (Zakon 25(I)/95) s spremembami);

(b) dodatek za hudo motorično okvaro (sklepi Ministrskega sveta št. 38 210 z dne 16. oktobra 1992, 41 370 z dne 1. avgusta 1994, št. 46 183 z dne 11. junija 1997 in 53 675 z dne 16. maja 2001);

(c) posebna pomoč za slepe (Zakon o posebnih pomočeh iz leta 1996 (Zakon 77(I)/96) s spremembami).

▼M10

M.   LATVIJA

▼M9

(a) državna dajatev za socialno varnost (Zakon o državnih socialnih dajatvah z dne 1. januarja 2003)

(b) dodatek za povračilo stroškov prevoza invalidnim osebam z omejeno mobilnostjo (Zakon o državnih socialnih dajatvah z dne 1. januarja 2003).

▼M10

N.   LITVA

▼M11

(a) Pokojnina iz naslova socialne pomoči (člen 5 Zakona iz leta 2005 o državnih socialnih dodatkih).

(b) Posebni dodatek za pomoč (člen 15 Zakona iz leta 2005 o državnih socialnih dodatkih).

(c) Posebno nadomestilo za stroške prevoza invalidnih oseb z omejeno mobilnostjo (člen 7 Zakona iz leta 2000 o povračilih prevoznih stroškov).

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼M8

Dohodek za težko prizadete osebe (člen 1(2), Zakon z dne 12. septembra 2003), razen oseb, ki jim je priznan status invalidnih delavcev in so zaposlene na rednem trgu dela ali v invalidskih delavnicah.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼M8

(a) Invalidska renta (Dekret št. 83/1987 (XII 27) Ministrskega sveta o invalidski renti);

(b) neprispevni starostni dodatek (Zakon III iz leta 1993 o organih socialne varnosti in socialnih dajatvah);

(c) dodatek za prevoz (Dekret vlade št. 164/1995 (XII 27) o dodatkih za prevoz za osebe s hudo telesno okvaro).

▼M10

Q.   MALTA

▼M8

(a) Dopolnilni dodatek (člen 73 Zakona o socialni varnosti (Cap. 318) 1987);

(b) starostna pokojnina (Zakon o socialni varnosti (Cap. 318) 1987).

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼M8

(a) Zakon o dodatku za nezmožnost za delo za mlade invalidne osebe z dne 24. aprila 1997 (Wajong);

(b) zakon o dodatnih dajatvah z dne 6. novembra 1986 (TW).

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼M8

Nadomestni dodatek (Zvezni zakon z dne 9. septembra 1955 o splošnem socialnem zavarovanju — ASVG, Zvezni zakon z dne 11. oktobra 1978 o socialnem zavarovanju za trgovce in poslovodje — GSVG in Zvezni zakon z dne 11. oktobra 1978 o socialnem zavarovanju za kmetovalce — BSVG).

▼M10

T.   POLJSKA

▼M9

Socialna pokojnina (Zakon z dne 27. junija 2003 o socialnih pokojninah).

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼M8

(a) Državna starostna in invalidska pokojnina, za katero se ne plačujejo prispevki (Uredba z zakonsko močjo št. 464/80 z dne 13. oktobra 1980);

(b) vdovska pokojnina, za katero se ne plačujejo prispevki (Regulativni odlok št. 52/81 z dne 11. novembra 1981).

▼M10

V.   ROMUNIJA

Mesečni dodatek za invalide (Izredni odlok št. 102/1999 o posebni zaščiti in zaposlitvi invalidov, potrjen z Zakonom št. 519/2002).

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼M8

(a) Državna pokojnina (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z dne 23. decembra 1999);

(b) varstveni dodatek (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z dne 23. decembra 1999);

(c) oskrbnina (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z dne 23. decembra 1999).

▼M10

X.   SLOVAŠKA

▼M11

a) Prilagoditev pokojnin, ki so edini vira dohodka, priznanih pred 1. januarjem 2004.

b) Socialna pokojnina, ki je bila dodeljena pred 1. januarjem 2004.

▼M10

Y.   FINSKA

▼M8

(a) Invalidski dodatek (Zakon o invalidskem dodatku, 124/88);

(b) otroški dodatek (Zakon o otroškem dodatku, 444/69);

(c) stanovanjski dodatek za upokojence (Zakon o stanovanjskem dodatku za upokojence, 591/78);

(d) nadomestilo za primer brezposelnosti (Zakon o nadomestilu za primer brezposelnosti 1290/2002);

(e) posebna pomoč za priseljence (Zakon o posebni pomoči za priseljence, 1192/2002).

▼M10

Z.   ŠVEDSKA

▼M8

(a) Stanovanjski dodatek za prejemnike pokojnin (Zakon 2001: 761);

(b) posebne dajatve za ostarele (Zakon 2001: 853);

(c) invalidski dodatek in dodatek za nego otrok s posebnimi potrebami (Zakon 1998: 703).

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼M8

(a) Dodatek k državni pokojnini (Zakon o dodatku k državni pokojnini iz leta 2002);

(b) dodatki za iskalce zaposlitve odvisni od dohodka (Zakon o iskalcih zaposlitve z dne 28. junija 1995, oddelka 1(2)(d)(ii) in 3, ter Odlok o iskalcih zaposlitve (Severna Irska) z dne 18. oktobra 1995, člena 3(2)(d)(ii) in 5);

(c) podpora k dohodku (Zakon o socialni varnosti z dne 25. julija 1986, oddelki 20 do 22 in oddelek 23, in Odredba o socialni varnosti (Severna Irska) z dne 5. novembra 1986, členi 21 do 24);

(d) dodatek za pomoč invalidom (Zakon o dodatku za pomoč invalidom in dodatku za zaposlene invalide z dne 27. junija 1991, oddelek 1, ter Odredba o življenjskem dodatku za invalidnost in o delovnem dodatku za invalidnost (Severna Irska) z dne 24. julija 1991, člen 3);

(e) dodatek za pomoč in postrežbo (Zakon o socialni varnosti z dne 20. marca 1975, oddelek 35, in Zakon o socialni varnosti (Severna Irska) z dne 20. marca 1975, oddelek 35);

(f) dodatek za oskrbo (Zakon o socialni varnosti z dne 20. marca 1975, oddelek 37, in Zakon o socialni varnosti (Severna Irska) z dne 20. marca 1975, oddelek 37).

▼B




PRILOGA III (A) (B) (6) (7) (12) (14) (15)

DOLOČBE KONVENCIJ O SOCIALNI VARNOSTI, KI VELJAJO KLJUB ČLENU 6 UREDBE — DOLOČBE KONVENCIJ O SOCIALNI VARNOSTI, KI SE NE UPORABLJAJAO ZA VSE OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA UREDBA

(Člen 7(2)(c) in 3(3) te uredbe)

Splošne opombe

1. Kolikor določbe iz te priloge vsebujejo sklice na določbe drugih konvencij, se ti sklici nadomestijo s sklici na ustrezne določbe te uredbe, razen če že ta priloga ne vsebuje določb teh konvencij.

2. Končna določba konvencije o socialni varnosti, katere določbe vsebuje ta priloga, še naprej velja v zvezi s temi določbami.

▼M8

3. Ob upoštevanju določb člena 6 te uredbe je treba upoštevati, da določbe dvostranskih konvencij med državami članicami, ki ne sodijo na področje uporabe te uredbe in ostanejo v veljavi med državami članicami, niso naštete v tej prilogi, med drugim tudi določbe za seštevanje izpolnjenih zavarovalnih dob v tretjih državah.

▼B

A.   Določbe konvencij o socialni varnosti, ki veljajo kljub členu 6 uredbe (člen 7(2)(c) uredbe)

▼M9 —————

▼A1

►M9  1 ◄ .   BELGIJA-NEMČIJA

▼M8

Člena 3 in 4 Sklepnega protokola z dne 7. decembra 1957 k Splošni konvenciji z istim datumom kot v Dopolnilnem protokolu z dne 10. novembra 1960 (priznavanje dopolnjenih zavarovalnih dob v mejnih območjih pred, med ali po drugi svetovni vojni).

▼M8 —————

▼M10

2.   BOLGARIJA — NEMČIJA

(a) Člen 28(1)(b) Konvencije o socialni varnosti z dne 17. decembra 1997.

(b) Točka 10 Zaključnega protokola omenjene konvencije.

3.   BOLGARIJA — AVSTRIJA

Člen 38(3) Konvencije o socialni varnosti z dne 14. aprila 2005.

4.   BOLGARIJA — SLOVENIJA

Člen 32(2) Konvencije o socialni varnosti z dne 18. decembra 1957.

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼A1

►M10  5 ◄ .   ČEŠKA-NEMČIJA

▼M9

Člen 39(1)(b) in (c) Sporazuma o socialni varnosti z dne 27. julija 2001;

točka 14 Končnega protokola k Sporazumu o socialni varnosti z dne 27. julija 2001.

▼M9 —————

▼M10

6.   ČEŠKA-CIPER

▼M9

Člen 32(4) Sporazuma o socialni varnosti z dne 19. januarja 1999.

▼M9 —————

▼M10

7.   ČEŠKA-LUKSEMBURG

▼M9

Točka 8 člena 52 Sporazuma z dne 17. novembra 2000.

▼M9 —————

▼M10

8.   ČEŠKA-AVSTRIJA

▼A1

Člen 32 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 20. julija 1999.

▼M9 —————

▼M10

9.   ČEŠKA-SLOVAŠKA

▼M9

Členi 12, 20 in 33 Sporazuma o socialni varnosti z dne 29. oktobra 1992.

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M10

10.   DANSKA-FINSKA

▼M8

Člen 10 Nordijske konvencije o socialni varnosti z dne 15. junija 1992 glede kritja dodatnih potnih stroškov zaradi bistveno dražjega povratnega potovanja v državo stalnega prebivališča v primeru bolezni med bivanjem v drugi nordijski državi.

▼M10

11.   DANSKA-ŠVEDSKA

▼M8

Člen 10 Nordijske konvencije o socialni varnosti z dne 15. junija 1992 glede kritja dodatnih potnih stroškov zaradi bistveno dražjega povratnega potovanja v državo stalnega prebivališča v primeru bolezni med bivanjem v drugi nordijski državi.

▼M8 —————

▼M10

12.   NEMČIJA-GRČIJA

▼M8 —————

▼M8

Členi 8(1), (2)(b) in (3), 9 do 11 ter poglavji I in IV, kolikor zadevajo te člene, Konvencije o zavarovanju za primer brezposelnosti z dne 31. maja 1961, skupaj z opombo k zapisniku z dne 14. junija 1980 (priznanje zavarovalnih dob za dajatve za brezposelnost v primeru spremembe prebivališča iz ene države v drugo).

▼M10

13.   NEMČIJA-ŠPANIJA

▼M8

Člen 45(2) Konvencije o socialni varnosti z dne 4. decembra 1973 (zastopanje s strani diplomatskih in konzularnih organov).

▼M10

14.   NEMČIJA-FRANCIJA

▼M8 —————

▼M8

(a) Dopolnilni sporazum št. 4 z dne 10. julija 1950 k Splošni konvenciji z istim datumom kot v Dodatnem sporazumu št. 2 z dne 18. junija 1955 (priznavanje zavarovalnih dob, dopolnjenih med 1. julijem 1940 in 30. junijem 1950).

(b) Naslov I omenjenega Dodatnega sporazuma št. 2 (priznavanje zavarovalnih dob, dopolnjenih pred 8. majem 1945).

(c) Točke 6, 7 in 8 Splošnega protokola z dne 10. julija 1950 k Splošni konvenciji z istim datumom (upravni dogovori).

(d) Naslovi II, III in IV Sporazuma z dne 20. decembra 1963 (socialna varnost v Posarju).

▼M8 —————

▼M10

15.   NEMČIJA-LUKSEMBURG

▼M8

Členi 4, 5, 6 in 7 Pogodbe z dne 11. julija 1959 (priznavanje zavarovalnih dob, dopolnjenih med septembrom 1940 in junijem 1946).

▼M10

16.   NEMČIJA-MADŽARSKA

▼M12

(a) Člen 40(1)(b) Konvencije o socialni varnosti z dne 2. maja 1998;

(b) točka 16 Zaključnega protokola omenjene konvencije.

▼M10

17.   NEMČIJA-NIZOZEMSKA

▼B

(a) Člen 3(2) konvencije z dne 29. marca 1951.

(b) Člena 2 in 3 Dopolnilnega sporazuma št. 4 z dne 21. decembra 1956 h Konvenciji z dne 29. marca 1951 (urejanje pravic, ki so jih nizozemski delavci pridobili na podlagi nemškega sistema socialnega zavarovanja med 13. majem 1940 in 1. septembrom 1945).

▼M10

18.   NEMČIJA-AVSTRIJA

▼M8 —————

▼M8

Člena 1(5) in 8 Konvencije o zavarovanju za primer brezposelnosti z dne 19. julija 1978 in št. 10 Sklepnega protokola k tej konvenciji (obmejnim delavcem denarno nadomestilo za primer brezposelnosti dodeljuje prejšnja država zaposlitve) še naprej veljajo za osebe, ki so bile zaposlene kot obmejni delavci pred ali na 1. januar 2005 in postanejo brezposelne pred 1. januarjem 2011.

▼M10

19.   NEMČIJA-POLJSKA

▼A1

(a) Konvencija z dne 9. oktobra 1975 o dajatvah za starost in nesreče pri delu pod pogoji in v obsegu določenimi v členu 27 (2) do (4) Konvencije o socialni varnosti z dne 8. decembra 1990.

(b) Členi 11 (3), 19 (4), 27 (5) in 28 (2) Konvencije o socialni varnosti z dne 8. decembra 1990.

▼M10

20.   NEMČIJA — ROMUNIJA

(a) Člen 28(1)(b) Konvencije o socialni varnosti z dne 8. aprila 2005.

(b) Točka 13 Zaključnega protokola omenjene konvencije.

▼M8 —————

▼A1

►M10  21 ◄ .   NEMČIJA-SLOVENIJA

(a) Člen 42 Konvencije o socialni varnosti z dne 24. septembra 1997.

(b) Točka 15 Zaključnega protokola omenjene konvencije.

▼M10

22.   NEMČIJA-SLOVAŠKA

▼M9

Točki 2 in 3 člena 29(1) Sporazuma z dne 12. septembra 2002; odstavek 9 Končnega protokola k Sporazumu z dne 12. septembra 2002.

▼M10

23.   NEMČIJA-ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼M8

(a) Člena 7(5) in 7(6) Konvencije o socialni varnosti z dne 20. aprila 1960 (zakonodaja, veljavna za civilne osebe, zaposlene v vojaških silah);

(b) Člena 5(5) in 5(6) Konvencije o zavarovanju za primer brezposelnosti z dne 20. aprila 1960 (zakonodaja, veljavna za civilne osebe, zaposlene v vojaških silah).

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M10

24.   ŠPANIJA-PORTUGALSKA

▼M8

Člen 22 Splošne konvencije z dne 11. junija 1969 (izvoz dajatev za brezposelnost).

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M10

25.   IRSKA-ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼M8

Člen 8 Sporazuma z dne 14. septembra 1971 o socialni varnosti (glede prenosa in priznavanja sredstev za invalidnost).

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M11 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M10

26.   ITALIJA-SLOVENIJA

▼A1

(a) Sporazum o ureditvi medsebojnih obveznosti iz socialnega zavarovanja v zvezi s 7. odstavkom Priloge XIV Mirovne pogodbe (sklenjen z izmenjavo not dne 5. februarja 1959).

(b) Člen 45(3) Konvencije o socialni varnosti z dne 7. julija 1997 glede nekdanje Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M10

27.   LUKSEMBURG-SLOVAŠKA

▼M9

Odstavek 5 člena 50 Pogodbe o socialni varnosti z dne 23. maja 2002.

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M10

28.   MADŽARSKA-AVSTRIJA

▼M12

Člen 36(3) Konvencije o socialni varnosti z dne 31. marca 1999.

▼M9 —————

▼M10

29.   MADŽARSKA-SLOVENIJA

▼A1

Člen 31 Konvencije o ureditvi socialnega zavarovanja z dne 7. oktobra 1957.

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M10

30.   NIZOZEMSKA-PORTUGALSKA

▼M8

Člen 31 Konvencije z dne 19. julija 1979 (izvoz dajatev za brezposelnost).

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M10

31.   AVSTRIJA-POLJSKA

▼A1

Člen 33 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 7. septembra 1998.

▼M8 —————

▼M10

32.   AVSTRIJA-SLOVENIJA

▼A1

Člen 37 Konvencije o socialni varnosti z dne 10. marca 1997.

▼M10

33.   AVSTRIJA-SLOVAŠKA

▼M9

Člen 34(3) Sporazuma z dne 21. decembra 2001 o socialni varnosti.

▼M8 —————

▼M9 —————

▼A1

►M9  30 ◄ .   PORTUGALSKA-ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼B

(a) Člen 2(1) Protokola o zdravljenju z dne 15. novembra 1978.

(b) V zvezi s portugalskimi zaposlenimi in za obdobje od 22. oktobra 1987 do konca prehodnega obdobja, kot ga določa člen 220(1) Akta o pogojih pristopa španije in Portugalske: člen 26 Konvencije o socialni varnosti z dne 15. novembra 1978, spremenjene z izmenjavo pisem z dne 28. septembra 1987.

▼M10

35.   FINSKA-ŠVEDSKA

▼M8

Člen 10 Nordijske konvencije o socialni varnosti z dne 15. junija 1992 glede kritja dodatnih potnih stroškov zaradi bistveno dražjega povratnega potovanja v državo stalnega prebivališča v primeru bolezni med bivanjem v drugi nordijski državi.

▼M8 —————

▼B

B.   Določbe konvencij, ki se ne uporabljajo za vse osebe, za katere se uporablja uredba (Člen 3(3) uredbe)

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M10

1.   BOLGARIJA — AVSTRIJA

Člen 38(3) Konvencije o socialni varnosti z dne 14. aprila 2005.

▼A1

►M10  2 ◄ .   ČEŠKA-CIPER

▼M9

Člen 32(4) Sporazuma o socialni varnosti z dne 19. januarja 1999.

▼M9 —————

▼M10

3.   ČEŠKA-AVSTRIJA

▼A1

Člen 32 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 20. julija 1999.

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M10

4.   NEMČIJA-MADŽARSKA

▼A1

Točka 16 Zaključnega protokola Konvencije o socialni varnosti z dne 2. maja 1998.

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M10

5.   NEMČIJA-SLOVENIJA

▼A1

(a) Člen 42 Konvencije o socialni varnosti z dne 24. septembra 1997.

(b) Točka 15 Zaključnega protokola omenjene konvencije.

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M10

6.   ITALIJA-SLOVENIJA

▼A1

(a) Sporazum o ureditvi medsebojnih obveznosti iz socialnega zavarovanja v zvezi s 7. odstavkom Priloge XIV Mirovne pogodbe (sklenjen z izmenjavo not dne 5. februarja 1959).

(b) Člen 45(3) Konvencije o socialni varnosti z dne 7. julija 1997 glede nekdanje Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M10

7.   MADŽARSKA-AVSTRIJA

▼A1

Člen 36 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 31. marca 1999.

▼M9 —————

▼M10

8.   MADŽARSKA-SLOVENIJA

▼A1

Člen 31 Konvencije o ureditvi socialnega zavarovanja z dne 7. oktobra 1957.

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M10

9.   AVSTRIJA-POLJSKA

▼A1

Člen 33 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 7. septembra 1998.

▼M8 —————

▼M10

10.   AVSTRIJA-SLOVENIJA

▼A1

Člen 37 Konvencije o socialni varnosti z dne 10. marca 1997.

▼M10

11.   AVSTRIJA-SLOVAŠKA

▼M9

Člen 34(3) Sporazuma z dne 21. decembra 2001 o socialni varnosti.

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼M9 —————

▼M8 —————

▼B




PRILOGA IV (B) (11) (13) (15)

(Členi 37(2), 38(3), 45(3) 46(1) (B) in 46B(2) Uredbe)

A.   Zakonodaje navedene v členu 37(1) uredbe, po katerih je višina invalidskih dajatev neodvisna od trajanja zavarovalnih dob

A.   BELGIJA

a) Zakonodaja v zvezi s splošnim sistemom invalidskega zavarovanja, posebnim sistemom invalidskega zavarovanja za rudarje in posebnim sistemom za mornarje v trgovski mornarici.

b) Zakonodaja v zvezi z zavarovanjem v primeru nezmožnosti za delo za samozaposlene

c) Zakonodaja v zvezi z invalidnostjo v sistemu socialnega zavarovanja za čezmorska ozemlja in s sistemom invalidskega zavarovanja za bivše zaposlene v Belgijskem Kongu in v Ruandi-Urundiju.

▼M10

B.   BOLGARIJA

Jih ni.

▼M10

C.   ČEŠKA

▼M9

Pokojnine za popolno invalidnost za osebe, ki so postale popolnoma invalidne preden so dopolnile 18 let, in ki niso bile zavarovane za zahtevano obdobje (oddelek 42 Zakona o pokojninskem zavarovanju št. 155/1995 Coll.).

▼M10

D.   DANSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

E.   NEMČIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

F.   ESTONIJA

▼A1

(a) Invalidske pokojnine, pridobljene pred 1. aprilom 2000 po Zakonu o državnih dodatkih in zagotovljene tudi po Zakonu o državnem pokojninskem zavarovanju.

(b) Nacionalne pokojnine, pridobljene zaradi invalidnosti po Zakonu o državnem pokojninskem zavarovanju.

(c) Invalidske pokojnine, pridobljene po Zakonu o službi v obrambnih silah, Zakonu o policijski službi, Zakonu o položaju državnih tožilcev, Zakonu o položaju sodnikov, Zakonu o plačah, pokojninah in drugih socialnih dajatvah članov Riigikogu in Zakonu o položaju predsednika republike.

▼M10

G.   GRČIJA

▼B

Zakonodaja v zvezi s sistemom kmetijskega zavarovanja.

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼M3

Zakonodaja, ki se nanaša na invalidsko zavarovanje po splošnem sistemu in po posebnih sistemih, razen posebnih sistemov za javne uslužbence, oborožene sile in sodstvo.

▼M10

I.   FRANCIJA

▼B

1.  Zaposlene osebe

Vsa zakonodaja o invalidskem zavarovanju, razen zakonodaje v zvezi z invalidskim zavarovanjem v sistemu socialne varnosti za rudarje.

2  Samozaposlene osebe

Zakonodaja o invalidskem zavarovanju za osebe, samozaposlene v kmetijstvu.

Zakonodaja v zvezi s sistemom kmetijskega zavarovanja.

▼M10

J.   IRSKA

▼M12

Del 2 poglavja 17 Social Welfare Consolidation Act 2005 (Prečiščeni zakon o socialni varnosti iz leta 2005).

▼M10

K.   ITALIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

L.   CIPER

▼A1

Jih ni.

▼M10

M.   LATVIJA

▼A1

Člen 16 (1) (2) Zakona o državnih pokojninah z dne 1. januarja 1996.

▼M10

N.   LITVA

▼A1

Jih ni.

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼B

Jih ni.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

Q.   MALTA

▼A1

Jih ni.

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼B

a) Zakon z dne 18. februarja 1966 o zavarovanju za primer nezmožnosti za delo, kot je bil nazadnje spremenjen

▼M2

b) Zakon z dne 24. aprila 1997 o zavarovanju samozaposlenih oseb za primer nezmožnosti za delo (WAZ), kakor je bil spremenjen.

▼M12

(c) de Wet werk en inkomen naar arbeidsvermogen – WIA (Zakon o delu in plači glede na sposobnost za delo) z dne 10. novembra 2005.

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

T.   POLJSKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

V.   ROMUNIJA

Jih ni.

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

X.   SLOVAŠKA

Invalidska pokojnina za osebo, ki je postala invalidna, ko je bila vzdrževani otrok, in za katero se vedno šteje, da je dopolnila ustrezno zavarovalno dobo (členi 70(2), 72(3), in 73(3) in (4) Zakona št. 461/2003 o socialni varnosti, kakor je bil spremenjen).

▼M10

Y.   FINSKA

▼B

Državne pokojnine za osebe, ki so invalidi od rojstva ali postanejo invalidi v otroštvu (Zakon o nacionalnih pokojninah (547/93)).

▼M10

Z.   ŠVEDSKA

▼M9

Zakonodaja o ugodnostih, povezanih z dohodkom, za dolgotrajno nezmožnost za delo (poglavje 8 Zakona 1962: 381 o splošnem zavarovanju, kakor je bil spremenjen).

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼B

a)  Velika Britanija

Oddelka 15 in 36 Zakona o socialni varnosti iz leta 1975.

Oddelki 14, 15 in 16 Zakona o pokojninah iz socialne varnosti iz leta 1975.

b)  Severna Irska

Oddelka 15 in 36 Zakona o socialni varnost (Severna Irska) iz leta 1975.

Oddelki 16, 17 in 18 Odredbe o pokojninah iz socialne varnosti (Severna Irska) iz leta 1975.

B.   Posebni sistemi za samozaposlene osebe v smislu členov 38(3) in 45(3) Uredbe št. 1408/71

A.   BELGIJA

Jih ni.

▼M10

B.   BOLGARIJA

Jih ni.

▼M10

C.   ČEŠKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

D.   DANSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

E.   NEMČIJA

▼M8

Starostno zavarovanje za kmete (Alterssicherung der Landwirte).

▼M10

F.   ESTONIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

G.   GRČIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼M11

Sistem za znižanje upokojitvene starosti samozaposlenih oseb, ki se ukvarjajo s pomorsko dejavnostjo, kakor je opisano v Kraljevem odloku št. 2390/2004 z dne 30. decembra 2004.

▼M10

I.   FRANCIJA

▼B

Jih ni..

Jih ni..

▼M10

J.   IRSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

K.   ITALIJA

▼M8

Sistemi pokojninskega zavarovanja za (Assicurazione pensioni per):

 zdravnike (medici),

 farmacevte (farmacisti),

 veterinarje (veterinari),

 medicinske sestre, pomožno medicinsko osebje, otroške medicinske sestre (infermieri, assistenti sanitari, vigilatrici infanzia),

 psihologe (psicologi),

 inženirje in arhitekte (ingegneri ed architetti),

 geodete (geometri),

 pravne zastopnike (avvocati),

 ekonomiste (dottori commercialisti),

 računovodje in ekonomske izvedence (ragionieri e periti commerciali),

 svetovalce zaposlitve (consuletni del lavoro),

 notarje (notai),

 carinske uslužbence (spedizionieri doganali),

 biologe (biologi),

 kmetijske tehnike in znanstvenike (agrotecnici e periti agrari),

 trgovske zastopnike (agenti e rappresentanti di commercio),

 novinarje (giornalisti),

 industrijske tehnike (periti industriali),

 aktuarje, kemike, agronome, gozdarje, geologe (attuari, chimici, dottori agronomi, dottori forestali, geologi).

▼M10

L.   CIPER

▼A1

Jih ni.

▼M10

M.   LATVIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

N.   LITVA

▼A1

Jih ni.

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼B

Jih ni.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

Q.   MALTA

▼A1

Jih ni.

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼M8

Pokojninski sistemi pokojninskih zavodov združenj svobodnih poklicev (Kammern der Freien Berufe).

▼M10

T.   POLJSKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

V.   ROMUNIJA

Jih ni.

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

X.   SLOVAŠKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

Y.   FINSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

Z.   ŠVEDSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼B

Jih ni.

C.   Primeri, navedeni v členu 46(1)(b) uredbe, v katerih se skladno s členom 46(2) uredbe izračun dajatev lahko opusti

A.   BELGIJA

Jih ni.

▼M10

B.   BOLGARIJA

Vsi zahtevki za pokojnine na osnovi zavarovalne dobe, starostne pokojnine, invalidske pokojnine zaradi splošne bolezni in pokojnine za preživele osebe, ki izhajajo iz zgoraj omenjenih pokojnin.

▼M10

C.   ČEŠKA

▼M9

Invalidske pokojnine (za popolno in delno invalidnost) in pokojnine preživelih oseb (vdove, vdovci in sirote) v primeru, da ne izhajajo iz starostnih pokojnin, do katerih bi bil pokojnik upravičen na dan smrti.

▼M10

D.   DANSKA

▼B

Vsi zahtevki za pokojnine, omenjeni v zakonu o socialnih pokojninah, razen za pokojnine, omenjene v Prilogi IV, del D.

▼M10

E.   NEMČIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

F.   ESTONIJA

▼M9

Vse vloge za starostne in invalidske pokojnine ter pokojnine preživelih oseb, pri katerih:

 so bile zavarovalne dobe v Estoniji dopolnjene do 31. decembra 1998,

 je bil osebno registriran socialni davek, ki ga je vlagatelj plačal v skladu z estonsko zakonodajo, vsaj enak povprečnemu socialnemu davku za ustrezno leto zavarovanja.

▼M10

G.   GRČIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

I.   FRANCIJA

▼M6

Vse vloge za pokojninske dajatve ali dajatve za preživele osebe po sistemu dodatnih pokojnin za zaposlene, razen za vloge za starostne pokojnine ali pokojnine za preživele zakonce po sistemu dodatnih pokojnin za letalsko osebje, zaposleno v civilnem letalstvu.

▼A1

▼B

Jih ni.

▼M10

J.   IRSKA

▼M2

Vse zahteve za starostne pokojnine, starostne pokojnine (s prispevki zavarovanca), vdovske pokojnine (s prispevki zavarovanca).

▼M10

K.   ITALIJA

▼B

Invalidske, starostne in pokojnine preživelih oseb za zaposlene osebe in za naslednje kategorije samozaposlenih oseb: kmete, spolovinarje, zakupnike, obrtnike in osebe, ki se ukvarjajo s komercialno dejavnostjo

▼M10

L.   CIPER

▼A1

Vse vloge za starostne, invalidske in vdovske pokojnine.

▼M10

M.   LATVIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

N.   LITVA

▼A1

Jih ni.

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼B

Jih ni.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼M12

Jih ni.

▼M10

Q.   MALTA

▼A1

Jih ni.

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼B

Vsi zahtevki za starostne pokojnine po zakonu z dne 31. maja 1956 o splošnem starostnem zavarovanju, kot je bil nazadnje spremenjen.

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼M12

1. Vsi zahtevki za dajatve po Allgemeines Sozialversicherungsgesetz – ASVG (Splošni zakon o socialni varnosti), po Gewerbliches Sozialversicherungsgesetz – GSVG (Zakon o socialni varnosti za osebe v industriji) ter po Bauern-Sozialversicherungsgesetz – BSVG (Zakon o socialni varnosti za kmete), v kolikor se ne uporabljata člena 46b in 46c Uredbe.

2. Vsi zahtevki za naslednje dajatve na podlagi pokojninskega računa v skladu s Allgemeines Pensionsgesetz – APG (Splošni pokojninski zakon) z dne 18. novembra 2004, v kolikor se ne uporabljata člena 46b in 46c Uredbe:

(a) starostne pokojnine;

(b) invalidske pokojnine;

(c) pokojnine preživelih oseb, z izjemo, da se ne izračuna povišanje na podlagi dodatnih mesecev zavarovanja v skladu s členom 7(2) APG.

▼M10

T.   POLJSKA

▼A1

Vse vloge za starostne in invalidske pokojnine ter pokojnine preživelih oseb.

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼B

Invalidske, starostne in vdovske pokojnine.

▼M10

V.   ROMUNIJA

Jih ni.

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

X.   SLOVAŠKA

▼M11

Družinska pokojnina (pokojnina za vdove, vdovce in sirote), katere znesek izhaja iz starostne pokojnine, predčasne starostne pokojnine ali invalidske pokojnine, ki so se predhodno izplačevale umrlemu.

▼M10

Y.   FINSKA

▼B

Jih ni.

▼M10

Z.   ŠVEDSKA

▼M11

Starostne pokojnine, vezane na dohodek (Zakon 1998:674), in zajamčene pokojnine v obliki starostnih pokojnin (Zakon 1998:702).

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼B

Vsi zahtevki za pokojnine za upokojitev in vdovske pokojnine, določeni v skladu z določbami Naslova III, poglavja 3 te uredbe, z izjemo tistih, za katere:

(a) je v davčnem letu, ki se začne 6. aprila 1975 ali po njem:

(i) stranka dopolnila zavarovalne dobe oziroma dobe zaposlitve ali prebivanja po zakonodaji Združenega kraljestva in druge države članice; in

(ii) eno davčno leto (ali več davčnih let), omenjeno pod (i), ni bilo ocenjeno kot leto, ki je podlaga za upravičenost, v smislu zakonodaje Združenega kraljestva;

(b) bi se zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji, veljavni v Združenem kraljestvu v obdobju pred 5. julijem 1948, upoštevale pri uporabi člena 46 (2) te uredbe z uporabo zavarovalnih dob oziroma dob zaposlitve ali prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji druge države članice.

▼A1

D.   Dajatve in sporazumi navedeni v členu 46b(2) uredbe

1. Dajatve, navedene v členu 46b (2) (a) Uredbe, katerih višina je neodvisna od dolžine dopolnjene zavarovalne dobe ali dobe prebivanja:

(a) Invalidske dajatve, ki so predvidene v zakonodajah, navedenih v delu A te priloge.

(b) Polna danska državna starostna pokojnina, ki so jo osebe pridobile po 10 letih prebivanja in jim je bila pokojnina dodeljena najpozneje do 1. oktobra 1989.

(c) Estonska nacionalna pokojnina, pridobljena v skladu z Zakonom o državnem pokojninskem zavarovanju, starostne pokojnine, pridobljene v skladu z Zakonom o računskem sodišču, Zakonom o policijski službi, Zakonom o položaju državnih tožilcev, ter starostne pokojnine in pokojnine preživelih oseb, pridobljene v skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic, Zakonom o službi v obrambnih silah, Zakonom o položaju sodnikov, Zakonom o plačah, pokojninah in drugih socialnih dajatvah članov Riigikogu in Zakonom o položaju predsednika republike.

(d) Španski dodatki ob smrti in pokojnine preživelih oseb, dodeljeni po splošnih in posebnih sistemih.

(e) Dodatek za vdove na podlagi zavarovanja za ovdovelost v francoskem splošnem sistemu socialne varnosti ali sistemu za kmetovalce.

(f) Vdovska invalidska pokojnina po francoskem splošnem sistemu socialne varnosti ali sistemu za kmetovalce, kadar je izračunana na podlagi invalidske pokojnine umrlega zakonca, plačane skladno s členom 46 (1) (a) (i).

(g) Nizozemska pokojnina preživelih oseb na podlagi Zakona z dne 21. decembra 1995 o splošnem zavarovanju za preživele preživljane osebe.

(h) Finske nacionalne pokojnine, določene v skladu z Zakonom o nacionalnih pokojninah z dne 8. junija 1956 in pridobljene na podlagi prehodnih določb Zakona o nacionalnih pokojninah (547/93) ter dodatni znesek otroške pokojnine v skladu z Zakonom o pokojninah preživelih oseb z dne 17. januarja 1969.

▼M11

(i) Švedska zajamčena pokojnina in zajamčeno nadomestilo plače, ki sta nadomestila švedsko polno državno pokojnino, predvideno z zakonodajo o državnih pokojninah, ki se je uporabljala pred 1. januarjem 1993, polno državno pokojnino, dodeljeno v okviru prehodnih določb zakonodaje, ki se je uporabljala od tega datuma, ter švedsko nadomestilo za bolezen, vezano na dohodek in nadomestilo za izpad zaslužka.

▼A1

2. Dajatve, navedene v členu 46b (2) (b) Uredbe, katerih višina se določa glede na fiktivno dobo, ki velja za izpolnjeno med datumom, ko nastopi tveganje in poznejšim datumom:

(a) Danske pokojnine za predčasno upokojitev, katerih višina se določi skladno z zakonodajo, ki je veljala pred 1. oktobrom 1984.

(b) Nemške invalidske pokojnine in pokojnine preživelih oseb, pri katerih se upošteva prišteta doba, in nemške starostne pokojnine, pri katerih se upošteva že pridobljena prišteta doba.

(c) Italijanske pokojnine za popolno nezmožnost za delo (inabilità).

(d) Latvijske invalidske pokojnine in pokojnine preživelih oseb, pri katerih se upošteva fiktivno zavarovalno dobo.

(e) Litvanske invalidske pokojnine socialnega zavarovanja in pokojnine socialnega zavarovanja preživelih oseb.

(f) Luksemburške invalidske pokojnine in pokojnine preživelih oseb.

▼M9

(g) Slovaške invalidske pokojnine in iz njih izhajajoče pokojnine preživelih oseb.

▼A1

(h) Finske pokojnine zaposlenih, pri katerih se skladno z nacionalno zakonodajo upošteva prihodnje dobe.

▼M11

(i) Švedsko nadomestilo za bolezen in nadomestilo za izpad zaslužka v obliki zajamčenega nadomestila plače (Zakon 1962:381, kakor je bil spremenjen z Zakonom 2001:489), švedska družinska pokojnina, kakor je izračunana na podlagi priznanih dob (Zakona 2000:461 in 2000:462) in švedska starostna pokojnina v obliki zajamčene pokojnine, izračunane na podlagi predhodnih fiktivnih dob (Zakon 1998:702).

▼A1

3. Sporazumi, navedeni v členu 46b (2) (b) (i) Uredbe, katerih namen je preprečiti, da bi se isto fiktivno dobo upoštevalo dva- ali večkrat:

▼M11

(a) Nordijska konvencija o socialnem varstvu z dne 18. avgusta 2003.

▼A1

(b) Sporazum o socialni varnosti z dne 28. aprila 1997med Zvezno republiko Nemčijo in Finsko.

▼M11

(c) Sporazum o socialni varnosti z dne 10. novembra 2000 med Republiko Finsko in Velikim vojvodstvom Luksemburg.

▼B




PRILOGA V (15)

SKLADNOST MED ZAKONODAJAMI DRŽAV ČLANIC O POGOJIH V ZVEZI S STOPNJO INVALIDNOSTI (člen 40 (4) te uredbe)

PRILOGA V (15) SKLADNOST MED ZAKONODAJAMI DRŽAV ČLANIC O POGOJIH V ZVEZI S STOPNJO INVALIDNOSTI

(Člen 40 (4) Uredbe)



BELGIJA

Države članice

Sistemi, ki jih izvajajo nosilci držav članic, ki so sprejeli odločitev o priznavanju stopnje invalidnosti

Sistemi, ki jih izvajajo belgijski nosilci, za katere je odločitev obvezujoča v primeru skladnosti

Splošni sistem

Sistem za rudarje

Sistem za pomorščake

Ossom

Splošna invalidnost

Poklicna invalidnost

FRANCIJA

1.  Splošni sistem

 

— Skupina III (stalna pomoč in postrežba)

right accolade Skladnost

Skladnost

Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

 

— Skupina II

 

— Skupina I

2.  Kmetijski sistem:

 

— Popolna, splošna invalidnost

right accolade Skladnost

Skladnost

Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

 

— Dvotretjinska splošna invalidnost

 

— Stalna pomoč in postrežba

3.  Sistem za rudarje

 

— Delna, splošna invalidnost

right accolade Skladnost

Skladnost

Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

 

—Stalna pomoč in postrežba

 

— Poklicna invalidnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

4.  Sistem za pomorščake

 

— Splošna invalidnost

right accolade Skladnost

Skladnost

Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

 

— Stalna pomoč in postrežba

 

— Poklicna invalidnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

ITALIJA

1.  Splošni sistem

 

— Invalidnost — delavci

right accolade Ni skladnosti

Skladnost

Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

 

— Invalidnost — uslužbenci

2.  Sistem za pomorščake

 

— Nezmožnost za plovbo

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

LUKSEMBURG

Invalidnost — delavci

right accolade Skladnost

Skladnost

Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

 

Invalidnost — uslužbenci



FRANCIJA

Države članice

Sistemi, ki jih izvajajo nosilcidržav članic, ki so sprejeli odločitev o priznavanju stopnje invalidnosti

Sistemi, ki jih izvajajo francoski nosilci, za katere je odločitev obvezujoča v primeru skladnosti

Splošni sistem

Kmetijski sisitem

Sistem za rudarje

Sistem za pomorščake

Skupina I

Skupina II

Skupina III Stalna pomoč in postrežba

2/3 Invalidnost

Popolna invalidnost

Stalna pomoč in postrežba

2/3 Invalidnost

Stalna pomoč in postrežba

Poklicna invalidnost

2/3 Splošna invalidnost

Popolna poklicna invalidnost

Stalna pomoč in postrežba

BELGIJA

1. Splošni sistem

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

2.  Sistem za rudarje:

 

—delna splošna invalidnost

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

 

— poklicna invalidnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti (2)

Skladnost

 
 
 
 

3. Sistem za pomorščake

Skladnost (1)

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost (1)

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost (1)

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

ITALIJA

1.  Splošni sistem

 

— invalidnost - delavci

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost

Ni skladnosti

Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost

 

—invalidnost - uslužbenci

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost

Ni skladnosti

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

2.  Sistem za pomorščake:

 

—nezmožnost za plovbo

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

LUKSEMBURG

Invalidnost - delavci

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Skladnost

Ni skladnosti

Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

 

Invalidnost - uslužbenci

Ni skladnosti

Ni Skladnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

(1)   V kolikor je invalidnost, ki jo priznavajo belgijski nosilci, splošna invalidnost.

(2)   Samo če belgijski nosilec priznava, da je delavec nesposoben za delo pod zemljo ali na zemlji.



ITALIJA

Države članice

Sistemi, ki jih izvajajo nosilci držav članic, ki so sprejeli odločitev o priznavanju stopnje invalidnosti

Sistemi, ki jih izvajajo italijanski nosilci, za katere je odločitev obvezujoča v primeru skladnosti

Splošni sistem

Pomorščaki Nezmožnost za plovbo

Delavci

Uslužbenci

BELGIJA

1. Splošni sistem

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

2.  Sistem za rudarje

 

— delna splošna invalidnost

Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

 

— poklicna invalidnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

 

3. Sistem za pomorščake

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

FRANCIJA

1.  Splošni sistem:

 

— Skupina III (stalna pomoč in postrežba)

right accolade Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

 

— Skupina II

 

— Skupina I

2.  Kmetijski sistem:

 

— popolna splošna invalidnost

right accolade Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

 

— delna splošna invalidnost

 

— stalna pomoč in postrežba

3.  Sistemi za rudarje

 

— delna splošna invalidnost

right accolade Skladnost

Skladnost

Ni skladnosti

 

— stalna pomoč in postrežba

 

— poklicna invalidnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

4.  Sistem za pomorščake

 

— delna splošna invalidnost

right accolade Ni skladnosti

Ni skladnosti

Ni skladnosti

 

— stalna pomoč in postrežba

 

— poklicna invalidnost

 
 
 



LUKSEMBURG

Države članice

Sistemi, ki jih izvajajo nosilci držav članic, ki so sprejeli odločitev o priznavanju stopnje invalidnosti

Sistemi, ki jih izvajajo luksemburški nosilci, za katere je odločitev obvezujoča v primeru skladnosti

Invalidnost — Delavci

Invalidnost — uslužbenci

BELGIJA

1. Splošni sistem

Skladnost

Skladnost

2.  Sistem za rudarje

 

— delna splošna invalidnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

 

— poklicna invalidnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

 

3. Sistem za pomorščake

Skladnost (1)

Skladnost (1)

FRANCIJA

1.  Splošni sistem

 

— Skupina III (stalna pomoč in postrežba)

right accolade Skladnost

Skladnost

 

— Skupina II

 

— Skupina I

2.  Kmetijski sistem:

 

— popolna splošna invalidnost

right accolade Skladnost

Skladnost

 

— dvotretjinska splošna invalidnost

 

— stalna pomoč in postrežba

3.  Sistemi za rudarje

 

— dvotretjinska splošna invalidnost

right accolade Skladnost

Skladnost

 

— stalna pomoč in postrežba

 

— poklicna invalidnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

4.  Sistem za pomorščake

 

— delna splošna invalidnost

right accolade Skladnost

Skladnost

 

— stalna pomoč in postrežba

 

— poklicna invalidnost

Ni skladnosti

Ni skladnosti

(1)   V kolikor je invalidnost, ki jo priznavajo belgijski nosilci, splošna invalidnost.




PRILOGA VI (A) (B) (2) (7) (8) (9) (11) (12) (13) (14) (15)

POSEBNI POSTOPKI ZA UPORABO ZAKONODAJ NEKATERIH DRŽAV ČLANIC

(Člen 89 te uredbe)

A.   BELGIJA

1. Osebe, katerih upravičenost do storitev iz zdravstvenega zavarovanja izhaja iz določb belgijskega sistema obveznega zadravstvenega in invalidskega zavarovanja, ki se uporablja za samozaposlene osebe, so v skladu z določbami poglavja 1, Naslova III uredbe, vključno s členom 35(1), upravičene do dajatev pod naslednjimi pogoji:

(a) V primeru, da začasno bivajo na ozemlju države članice, ki ni Belgija, so osebe upravičene:

(i) do storitev, ki se nudijo po zakonodaji države članice začasnega prebivališča v zvezi z bolnišnično oskrbo;

(ii) do povračila stroškov, kar zadeva druge storitve, ki ga po belgijskem sistemu zagotavlja pristojni belgijski nosilec po stopnji, ki je določena z zakonodajo države začasnega prebivališča.

(b) V primeru, da imajo stalno prebivališče na ozemlju države članice, ki ni Belgija, so osebe upravičene do storitev, kot jih zagotavlja država članica stalnega prebivališča, če plačujejo ustreznemu belgijskemu nosilcu ustrezen dodatni prispevek, ki ga določajo belgijski predpisi.

2. Ko pristojni belgijski nosilec uporablja določbe poglavij 7 in 8, Naslova III uredbe, se otrok šteje za vzdrževanega v državi članici, na ozemlju katere stalno prebiva.

3. Pri uporabi člena 46(2) uredbe se dobe starostnega zavarovanja, dopolnjene po belgijski zakonodaji pred 1. januarjem 1945, štejejo kot zavarovalne dobe, dopolnjene po belgijski zakonodaji v splošnem invalidskem sistemu in v sistemu za mornarje.

4. Pri uporabi člena 40(3)(a)(ii) se upoštevajo le dobe, med katerimi je bila zaposlena ali samozaposlena oseba nezmožna za delo v smislu belgijske zakonodaje.

5. Za uporabo člena 46(2) uredbe se dobe starostnega zavarovanja, ki jih samozaposlene osebe dopolnijo po belgijski zakonodaji pred začetkom veljavnosti zakonodaje o nezmožnosti samozaposlenih oseb za delo, štejejo tudi kot dobe, dopolnjene po tej zakonodaji.

6. Pri ugotavljanju, ali so zahteve, ki jih določa belgijska zakonodaja za upravičenost do dajatev za brezposelne, izpolnjene, se upoštevajo le dnevi plačane zaposlitve; upoštevajo pa se tudi dnevi, ki se v smislu omenjene zakonodaje štejejo kot enakovredni, vendar le, če so bili delovni dnevi pred njimi dnevi plačane zaposlitve.

7. V skladu s členi 72 in 79(1)(a) uredbe se v primeru, ko je upravičenost do dajatev po belgijski zakonodaji pogojena s tem, da so bili za določeno prejšnje obdobje izpolnjeni pogoji za družinske dajatve v okviru sistema za zaposlene osebe, upoštevajo dobe zaposlitve in/ali zavarovalne dobe, dopolnjene pod zakonodajo druge države članice.

8. Za uporabo členov 14a(2)(3) in (4), 14c(a) in 14d Uredbe (EGS) št. 1408/71 se poslovni prihodki v referenčnem letu, ki se uporabljajo kot osnova za določitev prispevkov, ki izhajajo iz socialnih dogovorov za samozaposlene osebe, izračunavajo z uporabo srednjega letnega tečaja za leto, v katerem je bil dohodek prejet.

Menjalni tečaj je srednji letni menjalni tečaj, objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti v skladu s členom 107(5) Uredbe (EGS) št. 547/72.

9. Pri izračunu teoretičnega zneska invalidske pokojnine iz člena 46 (2) uredbe, pristojni belgijski nosilec upošteva kot osnovo dohodek, prejet v poklicu, ki ga je oseba nazadnje opravljala.

10. Zaposlena ali samozaposlena oseba, ki ni več zavarovana v Belgiji po zakonodaji o zdravstvenem in invalidskem zavarovanju — ki pravico do dajatev pogojuje tudi s tem, da je oseba zavarovana, kot zavarovalni primer nastopi — se za uporabo poglavja 3 Naslova III uredbe šteje kot še vedno zavarovana, če je zavarovana za enaka tveganja po zakonodaji druge države članice.

11. Če je oseba upravičena do belgijskih invalidskih dajatev po členu 45 te uredbe, se ji ta dajatev dodeli v skladu s pravili, določenimi v členu 46(2) uredbe:

(a) V skladu z določbami zakona z dne 9. avgusta 1963 o ustanovitvi in organizaciji sistema obveznega zdravstvenega in invalidskega zavarovanja, če je bila ob času pojava nezmožnosti za delo zavarovana za to tveganje po zakonodaji druge države članice kot zaposlena oseba v smislu člena 1(a) uredbe.

(b) V skladu z določbami, določenimi v Kraljevem odloku z dne 20. julija 1971 o ustanovitvi sistema zavarovanja za primer nezmožnosti za delo za samozaposlene osebe, če je v času nastopanezmožnosti za delo ta oseba samozaposlena v smislu člena 1(a) uredbe.

▼M3

12. Škodni primer iz člena 1 Zakona z dne 9. marca 1953 o nekaterih prilagoditvah vojaških pokojnin ter zagotavljanju brezplačne zdravstvene oskrbe in brezplačnih receptov pripadnikom oboroženih sil, ki so postali nesposobni za vojaško službo v miru, opredeljuje nesrečo pri delu ali poklicno bolezen v smislu poglavja 4 naslova III uredbe.

▼M10

B.   BOLGARIJA

Jih ni.

▼M10

C.   ČEŠKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

D.   DANSKA

▼M2 —————

▼M1

2. Osebe, ki so v skladu s poglavjem I, naslova III te uredbe v obdobju začasnega ali stalnega prebivanja na Danskem upravičene do storitev, so do teh dajatev upravičene pod enakimi pogoji, kot so po danski zakonodaji določeni za osebe, ki sodijo v skladu z Zakonom o zdravstvenem zavarovanju v Razred 1. Vendar se lahko osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, ki se pridružijo danskemu sistemu zdravstvenega zavarovanja, pod enakimi pogoji kot danski državljani, odločijo za Razred 2.

▼B

3. 

(a) Določbe danske zakonodaje o socialnih pokojninah, ki določajo, da je pravica do pokojnine pogojena s tem, da vlagatelj zahtevka stalno prebiva na Danskem, ne veljajo za zaposlene ali samozaposlene osebe ali njihove preživele osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, ki ni Danska.

(b) Pri izračunu pokojnine se dobe zaposlitve ali samozaposlitve, ki jih na Danskem dopolni obmejni ali sezonski delavec, obravnavajo kot dobe prebivanja, ki jih na Danskem dopolni preživeli zakonec, če je bil preživeli zakonec v tem času povezan z obmejnim oziroma sezonskim delavcem z zakonsko zvezo brez ločitve od „mize in postelje“ ali dejanske ločitve iz razlogov nezdružljivosti ter če je med temi obdobji zakonec stalno prebival na ozemlju druge države članice.

(c) Pri izračunu pokojnine se dobe zaposlitve ali samozaposlitve, ki jih pred 1. januarjem 1984 na Danskem dopolni zaposlena ali samozaposlena oseba, ki ni obmejni ali sezonski delavec, obravnavajo kot dobe prebivanja, ki jih na Danskem dopolni preživeli zakonec, če je bil preživeli zakonec v tem času povezan z obmejnim oziroma sezonskim delavcem z zakonsko zvezo brez ločitve od „mize in postelje“ ali dejanske ločitve iz razlogov nezdružljivosti ter če je med temi obdobji zakonec stalno prebival na ozemlju druge države članice.

(d) Dobe, ki naj bi se upoštevale po točkah (b) in (c), se ne upoštevajo, če se prekrivajo z obdobji, ki se upoštevajo pri izračunu pokojnine za osebo po zakonodaji o obveznem zavarovanju druge države članice, ali z obdobji, med katerimi je oseba prejemala pokojnino po taki zakonodaji.

Te dobe pa se upoštevajo, če letni znesek omenjene pokojnine ne dosega polovice osnovnega zneska socialne pokojnine.

4. Uredba ne posega v začasna pravila po danskih zakonih z dne 7. junija 1972 o pravicah do pokojnin danskih državljanov, ki dejansko prebivajo na Danskem v določenem obdobju neposredno pred datumom vložitve zahtevka. Pokojnina pa se pod temi pogoji, določenimi za danske državljane, dodeli tudi državljanom drugih držav članic, ki dejansko prebivajo na Danskem v letu neposredno pred datumom vložitve zahtevka.

5. 

(a) Obdobja, med katerimi je obmejni delavec, ki stalno prebiva na ozemlju države članice, ki ni Danska, opravljal poklicno dejavnost na Danskem, se štejejo kot dobe prebivanja za uporabo danske zakonodaje. Enako velja tudi za obdobja, v katerih je bil obmejni delavec napoten na delo oziroma je opravljal storitve v državi članici, ki ni Danska.

(b) Obdobja, v katerih je sezonski delavec, ki stalno prebiva na ozemlju države članice, ki ni Danska, opravljal svoj poklic na Danskem, se štejejo kot dobe prebivanja za uporabo danske zakonodaje. Enako velja tudi za obdobja, v katerih je bil sezonski delavec napoten na delo v državo članico, ki ni Danska.

6. Pri ugotavljanju, ali so pogoji za upravičenost do dnevnega nadomestila v primeru bolezni ali materinstva, kot so določeni v zakonu ►M12   ◄ o dnevnih nadomestlih v primeru bolezni ali materinstva, izpolnjeni, kadar za osebo v obdobju, ki ga določa omenjeni zakon, ne velja več danska zakonodaja:

(a) se upoštevajo zavarovalne dobe in dobe zaposlitve, dopolnjene po zakonodaji države članice, ki ni Danska, v omenjenih referenčnih obdobjih, med katerimi za osebo ni veljala danska zakonodaja, kot če bi bila ta obdobja dopolnjena po danski zakonodaji.

▼M8 —————

▼B

7. Člena 46a(3)(d) in 46c(1) in (3) uredbe in člen 7(1) izvedbene uredbe se ne uporabljajo za pokojnine, dodeljene v okviru danske zakonodaje.

8. Pri uporabi člena 67 uredbe se dajatve za primer brezposelnosti za samozaposlene osebe, zavarovane na Danskem, izračunavajo v skladu z dansko zakonodajo.

9. Kadar je prejemnik danske starostne ali predčasne starostne pokojnine upravičen tudi do pokojnine preživelih oseb iz druge države članice, se te pokojnine pri uporabi danske zakonodaje obravnavajo kot dajatve iste vrste v smislu člena 46a(1) uredbe, pod pogojem, da je oseba, katere zavarovalne dobe ali dobe prebivanja se uporabljajo kot osnova za izračun pokojnine preživelih oseb, dopolnila tudi dobe prebivanja na Danskem.

▼M3

10. Od osebe, ki je zajeta v posebni sistem za javne uslužbence, ki stalno prebiva na Danskem in

(a) za katero se ne uporabljajo določbe oddelkov 2 do 7 poglavja 1 naslova III; in

(b) ki ni upravičena do danske pokojnine,

lahko pristojni organi zahtevajo plačilo stroškov storitev, odobrenih na Danskem, če so storitve zajete s posebnim sistemom in/ali z osebnim dopolnilnim zavarovanjem. To se uporablja tudi za zakonce in otroke take osebe pod 18. letom starosti.

▼M12

11. Začasna dajatev za brezposelne osebe, ki so vključene v program „prožne zaposlitve“ (ledighedsydelse) (v skladu z Zakonom o aktivni socialni politiki), je zajeta s poglavjem 6 naslova III (dajatve za brezposelnost). Za brezposelne osebe, ki odidejo v drugo državo članico, se uporabljajo določbe členov 69 in 71 Uredbe, če ima zadevna država članica podobne programe zaposlovanja za isto kategorijo oseb.

▼M10

E.   NEMČIJA

▼B

1. Določbe člena 10 uredbe ne posegajo v določbe, po katerih nesreče (in poklicne bolezni), ki se zgodijo zunaj ozemlja Zvezne republike Nemčije, in dobe, dopolnjene zunaj njenega ozemlja, niso podlaga za dajatve oziroma so podlaga za dajatve samo pod določenimi pogoji, ko osebe stalno prebivajo zunaj ozemlja Zvezne republike Nemčije.

2. 

(a) Standardni čas za dodelitev (Pauscahle Anrechnungszeit) se določi izključno glede na nemška obdobja.

(b) Pri upoštevanju nemških pokojninskih dob za pokojninsko zavarovanje rudarjev se uporablja le nemška zakonodaja.

(c) Pri upoštevanju nemških nadomestnih dob (Ersatzzeiten) se uporablja le nemška zakonodaja.

▼M8 —————

▼B

4. Člen 7 Knjige VI Socialnega zakonika se uporablja za državljane drugih držav članic in za osebe brez državljanstva ter begunce, ki stalno prebivajo na ozemljih drugih držav članic, v skladu z naslednjimi pravili.

Če so izpolnjena splošna pravila, se lahko nemškemu sistemu pokojninskega zavarovanja plačujejo prostovoljni prispevki:

(a) če ima oseba bivališče ali stalno prebivališče na ozemlju Zvezne republike Nemčije;

(b) če ima stranka bivališče ali stalno prebivališče na ozemlju druge države članice in je v preteklosti bodisi obvezno bodisi prostovoljno plačevala prispevke v nemški sistem pokojninskega zavarovanja;

(c) če je stranka državljan druge države članice in ima bivališče ali stalno prebivališče na ozemlju tretje države članice, če je prispevala najmanj 60 mesecev v nemški sistem pokojninskega zavarovanja oziroma je bila upravičena do prostovoljnega zavarovanja v skladu s členom 232 Knjige VI Socialnega zakonika, in če ni obvezno ali prostovoljno zavarovana po zakonodaji druge države članice.

5. .…

6. .…

7. .…

8. .…

9. Kadar je treba stroške storitev, ki jih dodeljujejo nemški nosilci v kraju stalnega prebivališča upokojencev oziroma njihovih družinskih članov, ki so zavarovani pri pristojnem nosilcu v drugi državi članici, povrniti na podlagi mesečnih pavšalnih zneskov, se ti stroški pri finančni izenačitvi med nemškimi nosilci zdravstvenega zavarovanja za upokojence obravnavajo kot stroški nemškega zdravstvenega zavarovanja za upokojence. Pavšalni zneski, ki jih nemškim nosilcem v kraju stalnega prebivališča povrnejo pristojni nosilci drugih držav članic, se obravnavajo kot prejemki, ki jih je treba upoštevati pri omenjenih finančnih izenačitvah.

10. V primeru samozaposlenih oseb je dodelitev pomoči za brezposelne (Arbeitslosenhilfe) pogojena s tem, da je oseba, preden se prijavi kot brezposelna, najmanj eno leto delala pretežno kot samozaposlena oseba na ozemlju Zvezne republike Nemčije in da ni le preprosto začasno prenehala s tem delom.

▼M8 —————

▼B

12. Dobe obveznega zavarovanja, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, bodisi v posebnem sistemu za obrtnike bodisi, če takega sistema ni, v posebnem sistemu za samozaposlene osebe ali v splošnem sistemu, se upoštevajo kot dokaz o obstoju 18 let obveznega plačevanja prispevkov, ki so potrebne za izvzetje iz obveznega vstopa v pokojninsko zavarovanje za samozaposlene obrtnike.

13. Pri uporabi nemške zakonodaje o obveznem zdravstvenem zavarovanju upokojencev po členu 5(1)(ii) Knjige V Zakonika o socialnem zavarovanju (Funeftes Sozialgesetzbuch — SGB V) in členu 56 Zakona o reformi zdravstvenega zavarovanja (Gesundheitreformgesetz), se zavarovalne dobe oziroma dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, med katerimi je bila oseba upravičena do zdravstvenih storitev, v potrebni meri upoštevajo kot zavarovalne dobe, dopolnjene po nemški zakonodaji, če se pri tem ne prekrivajo z zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi po tej zakonodaji.

14. Za dodelitev denarnih dajatev v skladu s členom 47(1) Knjige 5 Zakonika o socialnem zavarovanju (SGB V) in členov 200(2) ter 561(1) nemškega Zakona o socialnem zavarovanju (Reichversicherungsordnung - RVO) nemški nosilci določijo neto zaslužek, ki se upošteva za izračun dajatev, kot če bi zavarovana oseba stalno prebivala v Zvezni republiki Nemčiji.

15. Grški učitelji, ki imajo status državnih uslužbencev in ki so zaradi tega, ker so poučevali v nemških šolah, plačevali prispevke v nemški sistem obveznega pokojninskega zavarovanja kakor tudi v poseben grški sistem za državne uslužbence in po 31. decembru 1978 zanje obvezno nemško zavarovanje ne velja več, lahko na zahtevo dobijo obvezne prispevke povrnjene v skladu s členom 210 Knjige VI Socialnega zakonika. Zahtevki za vračilo prispevkov se vložijo v roku enega leta, ki sledi datumu začetka veljavnosti te določbe. Stranka lahko vloži svojo zahtevek tudi v šestih koledarskih mesecih po datumu, ko zanjo ni več veljalo obvezno zavarovanje.

Člen 210(6) Knjige VI Socialnega zakonika se uporablja le za dobe, med katerimi so se obvezni prispevki v sistem pokojninskega zavarovanja plačevali poleg prispevkov v posebni grški sistem za državne uslužbence, ter za alokacijska obdobja, ki neposredno sledijo obdobjem, v katerih so se ti obvezni prispevki plačevali.

16. .…

▼M8 —————

▼B

18. Oseba, ki prejema pokojnino po nemški zakonodaji in pokojnino po zakonodaji druge države članice, se pri uporabi člena 27 uredbe obravnava kot upravičena do zdravstvenih storitev in storitev v primeru materinstva, če je po členu 8(1), točki 4, Knjige V nemškega Zakonika o socialnem zavarovanju (SGB V), izvzeta iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (Krankenversicherung).

19. Zavarovalna doba za vzgojo otrok po nemški zakonodaji velja tudi za obdobje, med katerim je zaposlena oseba vzgajala otroka v drugi državi članici, če se ta oseba ni ukvarjala s poklicno dejavnostjo, kot določa člen 6(1) Zakona o zaščiti mater (Mutterscutzgesetz), ali je vzela starševski dopust po členu 15 zveznega Zakona o dodatku za vzgojo otrok (Bundeserziehungsgeldgesetz) in se ni ukvarjala z nobeno manjšo (geringfuegig) zaposlitvijo v smislu člena 8 SGB IV.

20. Kadar se uporabljajo določbe nemškega pokojninskega zakona, ki je veljal 31. decembra 1991, se uporabljajo tudi določbe Priloge VI v različici, ki je veljala 31. decembra 1991.

▼M3

21. 

(a) Kolikor določbe zadevajo storitve, se oddelki od 2 do 7 poglavja 1 naslova III ne uporabljajo za osebe, ki so upravičene do storitev po sistemu za javne uslužbence, ali osebe, ki so štete kot take, in niso zavarovane po zakonsko določenem sistemu zdravstvenega zavarovanja.

(b) Če pa oseba, zajeta v sistem za javne uslužbence, stalno prebiva v državi članici, po zakonodaji katere:

 pravica do prejemanja storitev ni odvisna od pogojev zavarovanja ali zaposlitve in

 se pokojnina ne izplačuje,

ji njen nosilec zdravstvenega zavarovanja svetuje, naj ustrezne organe države članice stalnega prebivališča obvesti, da ne želi uveljaviti pravic do storitev, ki so določene po nacionalni zakonodaji države članice stalnega prebivališča. Kadar je to ustrezno, se lahko to opravi s sklicevanjem na člen 17a uredbe.

22. Ne glede na določbe točke 21 se uporabijo določbe člena 27 uredbe v zvezi s storitvami za vsako osebo, ki je upravičena do pokojnine po Beamtenversorgungsrecht, pa tudi do pokojnine po zakonodaji druge države članice.

23. Poglavje 4 se ne uporablja za osebe, upravičene do storitev, zagotovljenih z nezgodnim zavarovanjem za javne uslužbence in osebe, ki so štete kot take.

▼M8

24. Za izračun teoretičnega zneska iz člena 46(2)(a) te uredbe, v pokojninskih sistemih za svobodne poklice, pristojni nosilec na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji katere koli druge države članice, upošteva povprečno letno upravičenost do pokojnine, pridobljene s plačevanjem prispevkov v času vključenosti v sistem pristojnega nosilca.

25. Člen 79a te uredbe se s potrebnimi spremembami uporablja za izračun pokojnin za sirote in za povečanja pokojnin ali dodatke k pokojninam za otroke iz pokojninskega sistema združenj svobodnih poklicev.

▼M10

F.   ESTONIJA

▼M11

Za namen izračuna starševske dajatve se šteje, da obdobja zaposlitve v državah članicah, razen v Estoniji, temeljijo na istem povprečnem znesku socialnega davka, kot je bil plačan v obdobju zaposlitve v Estoniji, vsa obdobja zaposlitve pa se seštejejo. Če je bila oseba v referenčnem letu zaposlena samo v drugi državi članici, se šteje, da izračun dajatve temelji na povprečnemu znesku socialnega davka, plačanega v Estoniji med referenčnim letom in porodniškim dopustom.

▼M10

G.   GRČIJA

▼B

1. .…

2. Zakon št. 1469/84 v zvezi s prostovoljno vključitvijo v sistem pokojninskega zavarovanja za grške državljane in tuje državljane grškega izvora velja tudi za državljane drugih držav članic, osebe brez državljanstva in begunce, ki prebivajo na ozemlju države članice v skladu z drugim pododstavkom.

Po izpolnitvi drugih pogojev tega zakona se lahko prispevki plačujejo:

(a) kadar oseba prebiva za ozemlju države članice in je bila v preteklosti obvezno vključena v grški sistem pokojninskega zavarovanja,

ali

(b) ne glede na kraj bivališča ali stalnega prebivališča, kadar je zadevna oseba bodisi prej prebivala v Grčiji 10 let, zaporedoma ali s prekinitvijo, ali je zanjo obvezno ali prostovoljno veljala grška zakonodaja v obdobju 1 500 dni.

3. Ne glede na ustrezne določbe Uredbe OGA se dobe, med katerimi se izplačujejo dajatve za nesreče pri delu ali poklicne bolezni, kot so opredeljene v zakonodaji države članice, ki ima posebne določbe za te zavarovalne primere, če se prekrivajo z dobami zaposlitve v kmetijskem sektorju v Grčiji, obravnavajo kot zavarovalne dobe po zakonodaji, ki jo uporablja OGA, v smislu člena 1(r) te uredbe.

4. V kontekstu grške zakonodaje je uporaba 49 (2) uredbe pogojena s tem, da novi izračun iz zgoraj omenjenega člena, nima negativnega vpliva na interese osebe.

5. Kadar se pravila grških pomožnih pokojninskih skladov („επχουριχά ταμεία“) predvidevajo priznavanje dob obveznega pokojninskega zavarovanja, dopolnjenih pri grških nosilcih obveznega zavarovanja, se ta pravila uporabljajo tudi za dobe obveznega pokojninskega zavarovanja („χύριας ασφάλισης“) , dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice, ki sodijo v področje uporabe te uredbe.

6. Zaposlene osebe, ki so bile do 31. decembra 1992 obvezno vključene v sistem pokojninskega zavarovanja v državi članici, ki ni Grčija, in za katere začne prvič po 1. januarju 1993 veljati obvezno grško socialno zavarovanje (osnovni obvezni sistem), se obravnavajo kot „prej zavarovane osebe“ v skladu z določbami zakona št. 2084/92.

▼M1

7. Aktivni ali upokojeni javni uslužbenci, osebe, ki so obravnavane kot takšne, in njihovi družinski člani, ki so zajeti v posebnem sistemu zdravstvenega varstva, lahko prejemajo storitve za bolezen ali materinstvo v primeru, če jih nujno potrebujejo med začasnim bivanjem na ozemlju druge države članice ali če s predhodno odobritvijo pristojnega grškega nosilca odpotujejo tja, da bi bili deležni zdravljenja, ki ustreza njihovemu zdravstvenemu stanju, v skladu s postopki, opredeljenimi v členih 22(1)(a) in (c), 22(3) in 31(a) te uredbe in pod enakimi pogoji kot zaposlene in samozaposlene osebe za katere velja grška zakonodaja o socialni varnosti (zakonsko urejeni sistemi).

8. Člen 22b velja analogno za vse javne uslužbence, osebe, ki so obravnavane kot takšne, in za njihove družinske člane za katere velja posebni grški sistem zdravstvenega varstva.

▼M3

7. Kar zadeva javne uslužbence in osebe, štete kot take, ki so nastopile službo do 31. decembra 1982, se določbe poglavij 2 in 3 naslova III uredbe uporabljajo smiselno, če so te osebe dopolnile zavarovalne dobe v drugi državi članici po bodisi posebnem sistemu pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence ali osebe, ki so štete kot take, bodisi po splošnem sistemu, če so bile zaposlene kot javni uslužbenci ali osebe, ki so štete kot take, v skladu z določbami grške zakonodaje.

8. Če po posebnem sistemu za javne uslužbence in za osebe, ki so štete kot take, niso bile pridobljene pravice do pokojnine, uporaba določb členov 43a(2) in 51a(2) ne vpliva na uporabo grške zakonodaje (Zakonik za civilne in vojaške pokojnine), ki se nanaša na prenos zavarovalnih dob iz posebnega sistema za javne uslužbence v splošni sistem zavarovanja za zaposlene osebe s plačilom predpisanega prispevka.

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼M1

1. Pogoj opravljanja dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe ali pogoj predhodnega obveznega zavarovanja za enak zavarovalni primer v sistemu, ki je organiziran v korist zaposlenih ali samozaposlenih oseb te države članice, določenim v členu (1)(a)(iv) te uredbe, se ne bo zahteval za osebe, ki so se kot uradniki ali kot delavci v mednarodni medvladni organizaciji v skladu z določbami Kraljevskega odloka št. 317/1985 z dne 6. februarja 1985 prostovoljno vključile v splošni sistem socialne varnosti.

2. V skladu z načelom enake obravnave se ugodnosti, ki jih zagotavlja Kraljevski odlok št. 2805/79 z dne 7. decembra 1979 o prostovoljni vključitvi v splošni sistem socialne varnosti, razširijo na državljane drugih držav članic, begunce ali osebe brez državljanstva, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju Skupnosti in z zaposlitvijo v mednarodnem organu prenehajo biti obvezno zavarovani v španskem sistemu socialne varnosti.

▼M3

3. 

(a) V vseh španskih sistemih socialnega varnosti, razen v sistemih za javne uslužbence, oborožene sile in sodstvo, se ob nastopu škodnega primera vsaka zaposlena ali samozaposlena oseba, ki ni več zavarovana po španski zakonodaji, še naprej šteje kot zavarovana za izvajanje določb poglavja 3 naslova III uredbe, če je ob nastopu zavarovalnega primera zavarovana po zakonodaji druge države članice ali, če ta pogoj ni izpolnjen, kadar je treba dajatev za enako tveganje plačati v skladu z zakonodajo druge države članice. Zadnji pogoj velja za izpolnjenega v primeru iz člena 48(1).

(b) Za izvajanje določb poglavja 3 naslova III uredbe se leta, ki delavcu manjkajo za dopolnitev let za upokojitev ali za obvezno upokojitev, določenih v točki 4 člena 31 konsolidiranega besedila Zakona o državnih upokojencih, upoštevajo kot dopolnjena samo, če je bil upravičenec ob nastopu zavarovalnega primera, ki upravičuje izplačilo invalidske ali družinske pokojnine, vključen v posebni sistem za javne uslužbence ali je opravljal dejavnosti, na podlagi katerih je po tem sistemu upravičen do enake obravnave.

▼B

4. 

(a) Po členu 47 uredbe se izračun teoretične španske dajatve opravi na podlagi dejanskih prispevkov zavarovanca v letih neposredno pred plačilom zadnjega prispevka španskemu sistemu socialne varnosti.

▼M2

(b) Znesek pridobljene pokojnine se zviša za znesek povišanj in revalorizacij, izračunanih za vsako kasnejše leto, za pokojnine iste vrste.

▼M3

5. Dobe, dopolnjene v drugih državah članicah, ki morajo biti izračunane po posebnem sistemu za javne uslužbence, oborožene sile in sodno oblast, se za člen 47 uredbe obravnavajo enako kakor dobe, po času najbližje tistim, ki jih je dopolnil kot javni uslužbenec v Španiji.

6. V posebnem sistemu za javne uslužbence, oborožene sile in sodno oblast se izraz „acto de servicio“ (izvajanje storitev v primeru nesreče) nanaša na nesreče pri delu in poklicne bolezni v smislu določb poglavja 4 naslova III uredbe in izvajanja le-teh.

7. 

(a) Kolikor se to nanaša na storitve, se oddelki od 2 do 7 poglavja 1 naslova III ne uporabljajo za upravičence po posebnem sistemu za javne uslužbence, oborožene sile in sodno oblast, ki so zajeti v španskem „Mutualismo administrativo“.

(b) Če pa oseba, ki je zajeta v enega od teh sistemov, stalno prebiva v državi članici, po zakonodaji katere:

 pravica do prejemanja storitev ni odvisna od pogojev zavarovanja ali zaposlitve in

 se pokojnina ne izplačuje,

ji njen nosilec zdravstvenega zavarovanja svetuje, naj pristojne organe države članice stalnega prebivališča obvesti, da ne želi uveljaviti pravic do storitev, ki jih določa nacionalna zakonodaja države članice stalnega prebivališča. Kadar je to ustrezno, se lahko to opravi s sklicevanjem na člen 17a Uredbe.

8. Ne glede na določbe točke 7 se uporabljajo določbe člena 27 uredbe v zvezi s storitvami za vsako osebo, ki je upravičena do pokojnine po posebnih sistemih za javne uslužbence, oborožene sile in sodno oblast, pa tudi do pokojnine po zakonodaji druge države članice.

▼M4

9. Poseben sistem Španije za študente („Seguro Escolar“) glede priznavanja dajatev ne temelji na dopolnjenih dobah zavarovanja, zaposlitve in stalnega prebivanja, kakor te izraze opredeljuje člen 1(r), (s) in (sa) Uredbe. Španski nosilci torej ne morejo izdajati ustreznih potrdil za seštevanje dob.

Kljub temu se poseben sistem Španije uporablja pod enakimi pogoji za študente, državljane drugih držav članic, ki študirajo v Španiji, kakor za študente, španske državljane.

▼M10

I.   FRANCIJA

▼B

1. 

(a) Dodatek za starejše zaposlene osebe, dodatek za starejše samozaposlene osebe in kmetijski starostni dodatek se dodeljujejo pod pogoji, določenimi za francoske delavce v francoski zakonodaji, tudi zaposlenim in samozaposlenim osebam, ki so državljani drugih držav članic in ki imajo v času vložitve zahtevka stalno prebivališče na francoskem ozemlju.

(b) Enako velja tudi za begunce in za osebe brez državljanstva.

(c) Določbe uredbe ne posegajo v določbe francoske zakonodaje, po katerih se le obdobja dela zaposlene osebe ali obdobja, ki so obravnavana kot taka, oziroma, če to pride v poštev, obdobja dela samozaposlene osebe, na ozemljih evropskih departmajev in čezmorskih departmajev (Gvaldelupe, Gvajana, Martinik in Reunion) Francoske republike upoštevajo za pridobitev pravice do dodatka za starejše zaposlene osebe.

2. Posebni dodatek in kumulativno odškodnina po posebni zakonodaji za socialno varnost v rudnikih, se dodeljuje le delavcem, zaposlenim v francoskih rudnikih.

3. Zakon št. 65-555 z dne 10. julija 1965, ki dodeljuje francoskih državljanom, ki opravljajo ali so opravljali poklicno dejavnost v tujini, pravico do vključitve v sistem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, velja za državljane drugih držav članic pod naslednjimi pogoji:

 poklicna dejavnost, iz katere izhaja prostovoljno zavarovanje po francoskem sistemu, se ne sme oziroma se ni smela izvajati na francoskem ozemlju ali na ozemlju države članice, katere državljan je zaposlena ali samozaposlena oseba;

 zaposlena ali samozaposlena oseba mora ob vložitvi zahtevka predložiti dokazilo, da je stalno prebivala v Franciji najmanj 10 let, zaporednih ali ne, ali da je zanjo v enakem obdobju nepretrgoma veljala francoska zakonodaja na obvezni ali prostovoljni osnovi.

Prejšnji pogoji veljajo tudi pri uporabi določb, ki dovoljujejo francoskemu delavcu, ki opravlja svojo dejavnost zunaj Francije, za državljane drugih držav članic, da se prostovoljno pridružijo francoskemu sistemu dodatnih pokojnin za zaposlene delavce, bodisi neposredno bodisi prek svojega delodajalca.

4. Oseba, za katero velja francoska zakonodaja v skladu s členom 14(1) ali 14a(1) uredbe, je za svoje družinske člane, ki jo spremljajo na ozemlju države članice, v kateri opravlja svoj poklic, upravičena do naslednjih družinskih dajatev:

(a) dodatek za majhne otroke do starosti treh mesecev;

(b) družinske dajatve, ki se zagotavljajo v skladu s členom 73 uredbe.

▼M6

5. Pri izračunavanju teoretičnega zneska iz člena 46(2)(a) Uredbe, v osnovnih ali dodatnih sistemih, pri katerih se starostne pokojnine izračunavajo na podlagi pokojninskih točk, pristojni nosilec za vsako od dopolnjenih let zavarovanja po zakonodaji katere koli druge države članice, upošteva število pokojninskih točk, do katerih je prišel tako, da je delil število pokojninskih točk, doseženih po zakonodaji, ki jo uporablja, s številom let, ki ustrezajo tem točkam.

▼B

6. 

(a) Obmejni delavci, ki opravljajo dejavnost kot zaposlene osebe na ozemlju države članice, ki ni Francija, in ki prebivajo v francoskih departmajih Haut-Rhin, Bas-Rhin in Moselle, so na ozemlju teh departmajev upravičeni do storitev, ki jih dodeljuje lokalni sistem Alzacije in Lorene po zakonih št. 46-1428 z dne 12. junija 1946 in št. 67-814 z dne 25. septembra 1967, v skladu s členom 19 te uredbe.

(b) Te določbe se smiselno uporabljajo za osebe, ki so upravičene po členih 25(2) in (3) ter 28 in 29 uredbe.

▼M2

7.  ►M8  Ne glede na člena 73 in 74 te uredbe se stanovanjske dodatke in dodatke za varstvo po izbiri staršev (pomoč za otroke v zgodnji starosti) dodeli samo osebam in njihovim družinskim članom s stalnim prebivališčem na francoskem ozemlju. ◄

▼B

8. Zaposlena oseba, za katero ne velja več francoska zakonodaja, ki ureja vdovsko zavarovanje po francoskem splošnem sistemu socialnega zavarovanja ali po sistemu za delavce v kmetijstvu, se obravnava, kot da ima status zavarovanca po tej zakonodaji, ko nastopi zavarovalni primer, za uporabo določb poglavja 3, Naslova III uredbe, če je ta oseba v času nastopa zavarovalnega primera zavarovana kot zaposlena oseba po zakonodaji druge države članice oziroma, če ni, v primeru, da je upravičena do pokojnine preživelih oseb v skladu z zakonodajo za zaposlene osebe v drugi državi članici. Ta pogoj velja za izpolnjen v primeru iz člena 48(1).

▼M6

9. Šteje se, da se francoska zakonodaja, ki se uporablja za zaposlenega delavca ali nekdanjega zaposlenega delavca pri uporabi Poglavja 3 Naslova III Uredbe, uporablja za osnovni(-e) sistem(-e) starostnih pokojnin in dodatni(-e) sistem(-e) pokojnin, ki velja(-jo) za zadevno osebo.

▼M10

J.   IRSKA

▼B

1. Zaposlene ali samozaposlene osebe, brezposelne osebe, vlagatelji zahtevkov za pokojnine in upokojenci, skupaj s svojimi družinskimi člani iz členov 19(1), 22(1) in (3), 25(1) in (3), 26(1), 28a, 29 in 31 uredbe, ki stalno ali začasno prebivajo na Irskem, so brezplačno upravičeni do vseh oblik zdravljenja, kot je določeno v irski zakonodaji, kadar stroške omenjenega zdravljenja krije nosilec katerekoli države članice razen Irske.

2. Družinski člani zaposlene ali samozaposlene osebe, za katere velja zakonodaja države članice, ki ni Irska, in ki izpolnjuje pogoje, določene v tej zakonodaji za upravičenost do dajatev, po potrebi ob upoštevanju člena 18 uredbe, so brezplačno upravičeni do vseh oblik zdravljenja, kot je določeno v irski zakonodaji, če stalno prebivajo na Irskem. Stroške teh dajatev krije nosilec, pri katerem je zaposlena ali samozaposlena oseba zavarovana.

Kadar pa zakonec zaposlene ali samozaposlene osebe ali oseba, ki skrbi za otroke, opravlja na Irskem poklicno dejavnost, dajatve za družinske člane krije irska ustanova, v kolikor so upravičeni do teh dajatev izključno na podlagi določb irske zakonodaje.

3. Če zaposlena oseba, za katero velja irska zakonodaja, zapusti ozemlje države članice in v času svoje zaposlitve odide na ozemlje druge države članice ter pred prihodom v to državo članico doživi nesrečo, se ji prizna upravičenost do dajatev v zvezi z omenjeno nesrečo:

(a) kot da bi se nesreča zgodila na ozemlju Irske in

(b) pri ugotavljanju, ali je bila zaradi svoje zaposlitve zavarovana v skladu z irsko zakonodajo, se ne upošteva dejstva, da v času nesreče ni bila na ozemlju Irske.

4. 

▼M2

5. Za izračun dajatev za bolezen ali za primer brezposelnosti po Irski zakonodaji, se znesek, enakovreden povprečni tedenski plači v tem letu zaposlenih žensk in moških, kot je primerno, ne glede na člena 23(1) in 68(1) uredbe, prizna zaposleni osebi za vsak teden zaposlitve, ki ga je ta oseba dopolnila kot zaposlena oseba po zakonodaji druge države članice v predpisanem obdobju.

▼B

6. Pri uporabi člena 40(3)(a)(ii) se upoštevajo le obdobja, med katerimi je bila zaposlena ali samozaposlena oseba nezmožna za delo v smislu irske zakonodaje.

7. Pri uporabi člena 44(2) se zaposlena oseba obravnava, kot da je izrecno zaprosila za preložitev dodelitve starostne pokojnine, do katere bi bila upravičena po zakonodaji Irske, če se v primeru, ko je upokojitev pogoj za prejem starostne pokojnine, ni upokojila.

8. 

9. Brezposelna oseba, ki se vrne na Irsko ob koncu obdobja treh mesecev, v katerih je prejemala dajatve po zakonodaji Irske z uporabo člena 69(1) uredbe, je upravičena, da zaprosi za dajatev za brezposelnost, ne glede na člen 69(2), če izpolnjuje pogoje, določene v omenjeni zakonodaji.

10. Obdobje veljavnosti irske zakonodaje v skladu s členom 13(2)(f) uredbe ne sme:

(i) biti upoštevano po tej določbi kot obdobje veljavnosti irske zakonodaje za uporabo Naslova III te uredbe,

niti

(ii) določiti Irske kot pristojne države za zagotavljanje dajatev, ki jih določajo členi 18, 38 in 39(1) uredbe.

▼M10

K.   ITALIJA

▼B

Jih ni.

▼M10

L.   CIPER

▼A1

Za uporabo določb členov 18 (1), 38, od 45 (1) do (3), 64, 67 (1) in (2) ter 72 uredbe se teden zavarovanja po zakonodaji Republike Ciper, za katerokoli obdobje, ki se začne na ali po 6. oktobru 1980, določi tako, da se skupne zavarovane zaslužke upoštevanega obdobja deli s tedenskim zneskom osnovnih zavarovanih zaslužkov za posamezno prispevno leto, pod pogojem, da tako določeno število tednov ne preseže števila koledarskih tednov v omenjenem obdobju.

▼M10

M.   LATVIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

N.   LITVA

▼A1

Jih ni.

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼B

1. Ne glede na člen 94(2) uredbe se zavarovalne dobe ali dobe, ki se obravnavajo kot take, ki so jih zaposlene ali samozaposlene osebe dopolnile po luksemburški zakonodaji o pokojninskem zavarovanju za invalidnost, starost ali smrti pred 1. januarjem 1946 ali pred zgodnejšim datumom, ki ga določa dvostranska konvencija, upoštevajo pri uporabi te zakonodaje samo, če oseba izkaže, da je dopolnila šest mesecev zavarovanja v luksemburškem sistemu po tem datumu. Kadar se uporablja več dvostranskih konvencij, se zavarovalne dobe ali dobe, obravnavane kot take, upoštevajo od najzgodnejšega od teh datumov.

2. Za dodelitev pavšalnega dela luksemburške pokojnine se zavarovalne dobe, ki jih po luksemburški zakonodaji dopolnijo zaposlene ali samozaposlene osebe, ki stalno ne prebivajo na ozemlju Luksemburga, od 1. oktobra 1972 obravnavajo kot dobe prebivanja.

3. Drugi pododstavek člena 22(2) uredbe ne vpliva na določbe luksemburške zakonodaje, v skladu s katerimi odobritve zdravstvenega sklada za zdravljenje v tujini ni mogoče zavrniti, kadar potrebnega zdravljenja ni mogoče zagotoviti v Velikem vojvodstvu.

4. Za upoštevanje zavarovalnih dob, ki jih določa člen 171(7) Zakonika o socialnih zavarovanjih (Code des Assurances Sociales), luksemburški nosilec prizna zavarovalne dobe, ki jih je oseba dopolnila po zakonodaji katerekoli druge države članice, kot če bi bile dobe dopolnjene po zakonodji, ki jo izvaja. Uporaba te določbe je pogojena s tem, da je oseba nazadnje dopolnila zavarovalne dobe po luksemburški zakonodaji.

▼M3

5. Za javnega uslužbenca, za katerega ob prenehanju službe ne velja luksemburška zakonodaja, se kot osnova za dodelitev pokojnine šteje zadnja plača te osebe ob prenehanju luksemburške javne službe, pri čemer se ta plača določi v skladu z zakonodajo, veljavno ob zapadlosti pokojnine.

6. Pri prehodu iz luksemburškega zakonskega sistema v posebni sistem za javne uslužbence in osebe, ki so štete kot take, v drugi državi članici določbe luksemburške zakonodaje o zavarovanju z retroaktivnim učinkom začasno mirujejo.

7. Odobritev dob po luksemburškem zakonskem sistemu temelji na dobah, dopolnjenih samo v Luksemburgu.

▼M4

8. Za osebe, zajete v sistem zdravstvenega zavarovanja v Velikem vojvodstvu Luksemburg, ki študirajo v drugih državah članicah, ne velja zahteva po vključitvi kot študent po zakonodaji države, kjer študirajo.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

Q.   MALTA

▼A1

Jih ni.

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼M11

1.  Zdravstveno zavarovanje

(a) Glede upravičenosti do storitev v okviru nizozemske zakonodaje so osebe, upravičene do storitev za namen izvajanja poglavij 1 in 4 naslova III te uredbe, naslednje:

(i) osebe, ki morajo v skladu s členom 2 Zorgverzekeringswet (Zakona o zdravstvenem zavarovanju) skleniti zdravstveno zavarovanje pri zavarovalnici,

in

▼M12

(ii) kolikor niso vključeni že v točko (i), družinski člani aktivnega vojaškega osebja, ki živijo v drugi državi članici, in osebe, ki imajo stalno prebivališče v drugi državi članici in so v skladu z Uredbo upravičene do zdravstvenega varstva v državi njihovega stalnega prebivališča, pri čemer stroške krije Nizozemska.

▼M11

(b) Osebe iz točke (a)(i) morajo v skladu z določbami Zorgverzekeringswet (Zakona o zdravstvenem zavarovanju) skleniti zdravstveno zavarovanje pri zavarovalnici, osebe iz točke (a)(ii) pa se morajo registrirati pri College voor zorgverzekeringen (Odboru za zdravstveno zavarovanje).

▼M12

(c) Določbe Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) in Algemene Wet Bijzondere Ziektekosten (Splošni zakon o izrednih zdravstvenih stroških) se v zvezi z obveznostjo plačila prispevkov uporabljajo za osebe iz točke (a) in njihove družinske člane. V primeru družinskih članov se prispevki obračunajo osebi, od katere izvira pravica do zdravstvenega varstva, razen za družinske člane vojaškega osebja, ki živijo v drugi državi članici, ki se jim prispevki obračunajo neposredno.

▼M11

(d) Določbe Zorgverzekeringswet(Zakona o zdravstvenem zavarovanju) v zvezi s prepozno sklenitvijo zavarovanja se ustrezno uporablja v primeru prepozne registracije oseb iz točke (a)(ii) pri College voor zorgverzekeringen (Odboru za zdravstveno zavarovanje).

(e) Ob upoštevanju členov 11(1), (2), (3) in 19(1) Zorgverzekeringswet (Zakona o zdravstvenem zavarovanju) so osebe, upravičene do storitev na podlagi zakonodaje države članice, razen Nizozemske, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na Nizozemskem, upravičene do storitev v skladu z zavarovalno polico, ki jo zavarovancem na Nizozemskem zagotavlja ustanova v kraju stalnega ali začasnega prebivališča, ter do storitev, določenih v Algemene wet bijzondere ziektekosten (Zakonu o splošnem zavarovanju za primer posebnih zdravstvenih stroškov).

(f) Za namene členov 27 in 34 te uredbe se naslednje pokojnine obravnavajo kot pokojnine, ki se izplačujejo po predpisih, navedenih v pododstavkih (b) (invalidnost) in (c) (starost) izjave Kraljevine Nizozemske v členu 5 te uredbe:

 pokojnine, dodeljene v skladu z Zakonom z dne 6. januarja 1966 o pokojninah za državne uradnike in njihove preživele družinske člane (Algemene burgerlijke pensioenwet) (Zakon Kraljevine Nizozemske o pokojninah v javni upravi);

 pokojnine, dodeljene v skladu z Zakonom z dne 6. oktobra 1966 o pokojninah za vojaško osebje in njegove preživele družinske člane (Algemene militaire pensioenwet) (Zakon o vojaških pokojninah);

 pokojnine, dodeljene v okviru Zakona z dne 15. februarja 1967 o pokojninah za zaposlene pri Nizozemskih železnicah (NV Nederlandse Spoorwegen) in njihove preživele družinske člane (Spoorwegpensioenwet) (Zakon o pokojninah za zaposlene pri želežniški družbi);

 pokojnine, dodeljene v okviru Reglement Dienstvoorwaarden Nederlandse Spoorwegen (Uredbe, ki ureja pogoje za zaposlitev pri Nizozemskih železnicah);

 dajatve, dodeljene upokojenim osebam pred dopolnjeno upokojitveno starostjo 65 let v okviru pokojninskega sistema, ki predhodno zaposlenim osebam zagotavlja dohodek v njihovi starosti, ali dajatve, ki se v primeru prezgodnjega odhoda s trga dela zagotovijo v okviru sistema, ki ga oblikuje država, ali po kolektivni pogodbi za osebe, stare 55 let ali več;

 dajatve, dodeljene vojaškemu osebju in državnim uradnikom v skladu s sistemom v primeru odpusta, upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti zaradi narave dela in v primeru predčasne upokojitve.

(g) Za namene poglavij 1 in 4 naslova III te uredbe se šteje, da je povračilo dajatev, za katere zahtevki niso bili vloženi, ki ga za primer omejene uporabe storitev zdravstvenega varstva predvideva nizozemski pokojninski sistem, denarna dajatev za bolezen.

▼B

2.  Uporaba nizozemske zakonodaje o splošnem pokojninskem zavarovanju (Toepassing van de Medelands Algemene Ouderdomswet) (AOW)

(a) Zmanjšanje iz člena 13 (1) AOW, se ne uporablja za koledarska leta ali dele teh let pred 1. januarjem 1957, med katerimi je prejemnik, ki ne izpolnjuje pogojev, po katerih bi se lahko ta leta obravnavala kot zavarovalne dobe, stalno prebival na ozemlju Nizozemske med 15. in 65. letom starosti ali med katerimi je med stalnim prebivanjem na ozemlju druge države članice opravljal dejavnost zaposlene osebe na Nizozemskem za delodajalca s sedežem v tej državi.

Z odstopanjem od člena 7 AOW se tudi osebe, ki so stalno prebivale ali delale v skladu z omenjenimi pogoji le pred 1. januarjem 1957, obravnavajo kot upravičene do pokojnine.

(b) Zmanjšanje iz člena 13 (1) AOW, se ne uporablja za koledarska leta ali dele koledarskih let pred 2. avgustom 1989, med katerimi oseba med 16. in 65. rojstnim dnevom, ki je oziroma je bila poročena, ni bila zavarovana po omenjeni zakonodaji, čeprav je stalno prebivala na ozemlju države članice, ki ni Nizozemska, če se ta koledarska leta ali deli koledarskih let prekrivajo po eni strani z zavarovalnimi dobami, ki jih je zakonec te osebe dopolnil po tej zakonodaji, če je njun zakon trajal to celotno obdobje, in po drugi strani, s koledarskimi leti ali deli koledarskih let, ki se upoštevajo po pododstavku (a).

Z odstopanjem od člena 7 AOW se ta oseba obravnava kot upokojenec.

(c) Zmanjšanje iz člena 13(2) AOW, se ne uporablja za koledarska leta ali dele koledarskih let pred 1. januarjem 1957, med katerimi je zakonec upokojenca, ki ne izpolnjuje pogojev, po katerih bi se mu lahko ta leta obravnavala kot zavarovalna doba, stalno prebival na Nizozemskem med zakončevim 15. in 65. rojstnim dnevom oziroma med katerimi je zakonec, čeprav je stalno prebival na ozemlju druge države članice, opravljal dejavnost kot zaposlena oseba na Nizozemskem za delodajalca s sedežem na Nizozemskem.

(d) Zmanjšanje iz člena 13(2) AOW, se ne uporablja za koledarska leta ali dele koledarskih let pred 2. avgustom 1989, med katerimi je upokojenčev zakonec med svojim 15. in 65. rojstnim dnevom stalno prebival v državi članici, ki ni Nizozemska, in ni bil zavarovan po omenjeni zakonodaji, če se ta koledarska leta ali deli koledarskih let prekrivajo po eni strani z zavarovalnimi dobami, ki jih je ta zakonec dopolnil po tej zakonodaji, če je njun zakon trajal to celotno obdobje, in po drugi strani, s koledarskimi leti ali deli koledarskih let, ki se upoštevajo po pododstavku (a).

(e) Določbe, omenjene pod (a), (b), (c) in (d) se uporablja samo, če je oseba po starosti 59 let šest let stalno prebivala na ozemlju ene ali več držav članic in za toliko časa, kolikor ta oseba še stalno prebiva na ozemlju ene od teh držav članic.

(f) Z odstopanjem od določb člena 45(1) zakona o splošnem starostnem zavarovanju (AOW) in člena 63(1) splošnega zakona o zavarovanju za preživele vzdrževane osebe (ANW), se zakoncu zaposlene osebe ali samozaposlene osebe, zajete v sistem obveznega zavarovanja, ki prebiva v državi članici, ki ni Nizozemska, dovoli prostovoljno zavarovanje po tej zakonodaji, vendar samo za obdobja po 2. avgustu 1989, v katerih je ali je bila zaposlena ali samozaposlena oseba obvezno zavarovana po navedeni zakonodaji. To dovoljenje preneha z dnem prenehanja obveznega zavarovanja za zaposleno ali samozaposleno osebo.

Omenjeno upravičenje ne preneha, če se obvezno zavarovanje zaposlene ali samozaposlene osebe izteče zaradi njene smrti in če vdova te osebe prejema le pokojnino po nizozemski ►M2  splošna zakonodaja o zavarovanju za preživele vzdrževane osebe ◄ (AWW).

V vsakem primeru upravičenje do prostovoljnega zavarovanja preneha na dan, ko prostovoljno zavarovana oseba doseže starost 65 let.

Prispevek, ki se plačuje za omenjeno prostovoljno zavarovanje, se za zakonca zaposlene ali samozaposlene osebe, ki je obvezno zavarovan po nizozemski zakonodaji o splošnem pokojninskem zavarovanju (AOW) in nizozemski ►M2  splošna zakonodaja o zavarovanju za preživele vzdrževane osebe ◄ (AWW), določi v skladu z določbami o določanju prispevkov za obvezno zavarovanje pod pogojem, da se njegov dohodek obravnava kot prejet na Nizozemskem.

Za zakonca zaposlene ali samozaposlene osebe, ki je obvezno zavarovan 2. avgusta 1989 ali pozneje, se prispevek določi v skladu z določbami o določanju prispevkov za prostovoljno zavarovanje po nizozemski zakonodaji o splošnem pokojninskem zavarovanju in nizozemski ►M2  splošna zakonodaja o zavarovanju za preživele vzdrževane osebe ◄ .

(g) Upravičenje iz (f), se prizna le, če zakonec zaposlene ali samozaposlene osebe najkasneje eno leto po začetku njegovega obveznega zavarovanja obvesti Sociale Verzekeringsbank (Banko socialnega zavarovanja) o svojem namenu, da sklene prostovoljno zavarovanje.

Za zakonca zaposlene ali samozaposlene osebe, ki je bil obvezno zavarovan 2. avgusta 1989 ali neposredno pred njim, se obdobje enega leta začne z 2. avgustom 1989.

Upravičenje iz točke (f) 4, se ne sme priznati zakoncu zaposlene ali samozaposlene osebe, za katero veljajo določbe členov 14(1), 14a(1) ali 17 uredbe, ki stalno ne prebiva na Nizozemskem , če ta zakonec lahko ali bi lahko v skladu z določbami samo nizozemske zakonodaje sklenil prostovoljno zavarovanje.

(h) Točke (a), (b), (c), (d) in (f) se ne uporabljajo za obdobja, ki se prekrivajo z obdobji, ki se lahko upoštevajo pri izračunu pravic do pokojnine po zakonodaji o pokojninskem zavarovanju države članice, ki ni Nizozemska, ali za obdobja, med katerimi oseba prejema starostno pokojnino po tej zakonodaji.

(i) Za uporabo člena 46(2) uredbe se le zavarovalne dobe, dopolnjene po starosti 15 let po nizozemskem splošnem zakonu o pokojninskem zavarovanju (AOW) upoštevajo kot zavarovalne dobe.

3.  Izvajanje nizozemske splošne zakonodaje o zavarovanju zapreživele vzdrževane osebe

▼M2

(a) Vsaka zaposlena ali samozaposlena oseba, za katero ne velja več danska zakonodaja o splošnem zavarovanju za preživele vzdrževane osebe, se ob nastopu tveganja obravnava kot zavarovana po tej zakonodaji za izvajanje določb poglavja III v naslovu III teuredbe, če je ta oseba zavarovana za enaka tveganja po zakonodaji druge države članice ali, v nasprotnem primeru, če je upravičena do pokojnine preživelih oseb na podlagi zakonodaje druge države članice. Šteje se, da je slednji pogoj izpolnjen v primeru, navedenem v členu 48(1).

(b) Če ima vdova na podlagi pododstavka (a) pravico do vdovske pokojnine po nizozemski zakonodaji o splošnem zavarovanju za preživele vzdrževane osebe, se ta pokojnina izračuna v skladu s členom 46(2) Uredbe.

Za uporabo teh določb se zavarovalne dobe, dopolnjene pred 1. oktobrom 1959, med katerimi je zaposlena ali samozaposlena oseba stalno prebivala na ozemlju Nizozemske, preden je dopolnila starost 15 let, ali med katerimi je, ko je še vedno stalno prebivala na ozemlju druge države članice, opravljala plačano dejavnost na Nizozemskem za delodajalca s sedežem v tej državi, obravnavajo kot zavarovalne dobe, dopolnjene po omenjeni nizozemski zakonodaji.

(c) Dobe, ki se upoštevajo po pododstavku (b), ki se prekrivajo z zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi po zakonodaji druge države članice, se ne upoštevajo za pokojnine za preživele osebe.

▼M2

(d) V členu 46(2) uredbe se le zavarovalna obdobja, dopolnjena po 15. letu starosti v skladu z nizozemsko zakonodajo, upoštevajo kot zavarovalna obdobja.

▼M12

4.  Uporaba nizozemske zakonodaje o nezmožnosti za delo

(a) Vsaka zaposlena ali samozaposlena oseba, ki ni več zavarovana v skladu z Algemene arbeidsongeschiktheidswet – AAW (Splošni zakon o nezmožnosti za delo) z dne 11. decembra 1975, Wet arbeidsongeschiktheidsverzekering zelfstandigen – WAZ (Zakon o dajatvah za samozaposlene osebe, ki so nezmožne za delo) z dne 24. aprila 1997, Wet op de arbeidsongeschiktheidsverzekering – WAO (Zakon o zavarovanju za primer nezmožnosti za delo) z dne 18. februarja 1966 ali z Wet werk en inkomen naar arbeidsvermogen – WIA (Zakon o delu in plači glede na sposobnost za delo) z dne 10. novembra 2005, se za namene določb poglavja 3 naslova III Uredbe v trenutku nesreče še vedno šteje za zavarovano, če je zavarovana za primer enake nesreče v skladu z zakonodajo druge države članice ali, če temu ni tako, če je v primeru enake nesreče upravičena do dajatve v skladu z zakonodajo druge države članice. Slednji pogoj se šteje za izpolnjen v primerih iz člena 48(1).

(b) Če ima oseba v skladu s točko (a) pravico do nizozemske invalidnine, se ta dajatev izplača po pravilih iz člena 46(2) Uredbe:

(i) v skladu z določbami WAO, če je oseba, preden je postala nezmožna za delo, delala kot zaposlena oseba v smislu člena 1(a) Uredbe, če je postala nezmožna za delo pred 1. januarjem 2004; če je postala nezmožna za delo 1. januarja 2004 ali po tem datumu, se višina dajatve izračuna na podlagi WIA;

(ii) v skladu z določbami WAZ, če je oseba pred nastopom nezmožnosti za delo delala v drugem svojstvu kot zaposlena oseba v smislu člena 1(a) Uredbe.

(c) Pri izračunu plačila dajatev v skladu z WAO ali WIA ali WAZ nizozemske ustanove upoštevajo:

 dobe plačane zaposlitve in dobe, ki se obravnavajo kot dobe plačane zaposlitve, dopolnjene na Nizozemskem pred 1. julijem 1967,

 zavarovalne dobe, dopolnjene po WAO,

 zavarovalne dobe, ki jih osebe dopolnijo po dopolnjenem 15. letu starosti po AAW, pod pogojem, da ne sovpadajo z zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi po WAO,

 zavarovalne dobe, dopolnjene po WAZ,

 zavarovalne dobe, dopolnjene po WIA.

(d) Pri izračunu nizozemske invalidnine v skladu s členom 40(1) Uredbe nizozemski organi ne upoštevajo morebitnih dodatkov, dodeljenih v skladu z Zakonom o dodatkih. Pravica do dodatka in njegova višina se izračunavata izključno na podlagi Zakona o dodatkih.

▼B

5.  Uporaba nizozemske zakonodaje o družinskih dajatvah

(a) Zaposlena ali samozaposlena oseba, za katero nizozemska zakonodaja o družinskih dajatvah začne veljati v četrtletju in za katero je prvi dan tega četrtletja veljala ustrezna zakonodaja druge države članice, se obravnava kot zavarovana od tega prvega dne po nizozemski zakonodaji.

(b) Višina družinske dajatve, za katero lahko vloži zahtevek zaposlena ali samozaposlena oseba, ki se obravnava kot zavarovana po nizozemski zakonodaji o družinskih dajatvah v skladu z (a), se določi v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v izvedbeni uredbi iz člena 98 te uredbe.

6.  Uporaba določenih prehodnih določb

Člen 45(1) se ne uporablja za ugotavljanje upravičenosti do dajatev po prehodnih določbah zakonodaje o splošnem pokojninskem zavarovanju (člen 46), o splošnem zavarovanju za vdove in sirote in o splošnem zavarovanju za primer nezmožnosti za delo.

▼M9

7. Za uporabo naslova II Uredbe velja, da oseba, ki je zaposlena oseba v smislu Zakona o davkih na plačo iz leta 1964 in je na tej podlagi zavarovana v okviru nacionalnega zavarovanja, opravlja dejavnosti plačane zaposlitve.

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼M3

1. Za uporabo uredbe ostane avstrijska zakonodaja v zvezi s prenosom zavarovalnih dob s plačilom zneska za prenos v veljavi, kadar gre za prehod iz splošnega sistema v posebni sistem za javne uslužbence in obratno.

▼B

2. Za uporabo člena 46(2) uredbe se po avstrijski zakonodaji zvišanj prispevkov za dodatno zavarovanje in dodatno dajatev za rudarje ne upošteva. V teh primerih se višina zneska, izračunanega skladno s členom 46(2) uredbe, poveča za stopnjo rasti prispevkov za dodatno zavarovanje in dodatno dajatev za rudarje.

3. Za uporabo člena 46(2) Uredbe se pri uporabi avstrijske zakonodaje dan uveljavitve pravice do pokojnine (Stichtag) šteje kot dan nastanka zavarovalnega primera.

4. Uporaba določb Uredbe ne vpliva na zmanjšanje upravičenosti do dajatev na podlagi avstrijske zakonodaje za osebe, ki so bile iz političnih ali verskih razlogov ali zaradi svojega porekla oškodovane na področju socialne varnosti.

▼M2

5. Določbe člena 22(1)(a) uredbe veljajo tudi za osebe, ki jih krije zdravstveno zavarovanje po avstrijskem zakonu o zaščiti posebnih žrtev (Versorgungsgesetze).

▼M3

6. Za uporabo uredbe se dajatve po Zakonu o zaščiti oboroženih sil (Heeresversorgungsgesetz — HVG) štejejo kot dajatve za nesreče pri delu in poklicne bolezni.

▼M6

7. Posebna pomoč po Zakonu o posebni pomoči („Sonderunterstützungsgesetz“) z dne 30. novembra 1973 se šteje za starostno pokojnino za uporabo uredbe.

▼M8

8. Za izračun teoretičnega zneska po členu 46(2)(a) te uredbe, ki zadeva dajatve ali dele dajatev iz pokojninskega sistema združenj svobodnih poklicev (Kammern der Freien Berufe), ki se financirajo izključno po postopku kapitalskega kritja ali temeljijo na sistemu pokojninskih računov, pristojni nosilec za vsak mesec zavarovanja, dopolnjenega po zakonodaji katere koli druge države članice, upošteva kapital, ki je bil dejansko vplačan v pokojninsko zavarovanje ali v sistem pokojninskih računov, sorazmerno s številom mesecev zavarovalnih dob, dopolnjenih v vsakokratnem pokojninskem sistemu.

9. Člen 79a te uredbe se smiselno uporablja za izračun pokojnin za sirote in za povečanja pokojnin ali dodatke k pokojninam za otroke iz pokojninskega sistema združenj svobodnih poklicev (Kammern der Freien Berufe).

▼M12

10. Za izračun teoretičnega zneska dajatev za namene člena 46(2)(a) Uredbe, ki temeljijo na pokojninskem računu v skladu z Allgemeines Pensionsgesetz – APG (Splošni pokojninski zakon), pristojna ustanova za vsak dopolnjen mesec zavarovanja v skladu z zakonodajo drugih držav članic upošteva tisti delež skupnega kredita, določenega na referenčni datum v skladu z APG, ki ustreza količniku med skupnim kreditom in številom mesecev zavarovanja, na katerih temelji skupni kredit.

▼M10

T.   POLJSKA

▼A1

Za uporabo člena 88 Učiteljske listine z dne 26. januarja 1982 glede pravice učiteljev do predčasne upokojitve se delovna doba učiteljev, dopolnjena po zakonodaji druge države članice, šteje za delovno dobo učiteljev, dopolnjeno po poljski zakonodaji, prav tako se prenehanje delovnega razmerja učitelja po zakonodaji druge države članice šteje za prenehanje delovnega razmerja učitelja po poljski zakonodaji.

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼M3

Osebam, ki so zajete v posebni sistem za javne uslužbence in osebe, ki so štete kot take, in ki ne delajo več za portugalsko upravo, ko se upokojijo ali ko se določajo njihove pravice, se za izračun pokojnine upošteva zadnja plača, ki jo prejmejo od te uprave.

▼M10

V.   ROMUNIJA

Za izračun teoretičnega zneska iz člena 46(2)(a) uredbe v pokojninskih sistemih, kjer so pokojnine izračunane na osnovi pokojninskih točk, pristojni nosilec na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji katere koli druge države članice, upošteva število pokojninskih točk, do katerih je prišel tako, da je delil število pokojninskih točk, doseženih po zakonodaji, ki jo uporablja, s številom let, ki ustrezajo tem točkam.

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

X.   SLOVAŠKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

Y.   FINSKA

▼M11

1. Kadar se člen 46(2)(a) uporablja za izračun dohodka za fiktivno dobo v okviru finske zakonodaje o pokojninah, vezanih na zaslužek, pri čemer je posameznik v skladu s to zakonodajo zavarovalne dobe za pokojnine določen del referenčnega obdobja dopolnil v času zaposlitve v drugi državi članici, zaslužek v fiktivni dobi ustreza znesku zaslužka, prejetega v delu referenčnega obdobja na Finskem, in se ga deli s številom mesecev zavarovalne dobe v referenčnem obdobju na Finskem.

▼B

►M11  2 ◄ . Kadar mora po finski zakonodaji nosilec na Finskem zaradi zamude pri obravnavi zahtevka za dodelitev dajatve plačati povišanje, se pri zahtevku, ki je bil predložen nosilcu druge države članice, za uporabo določb finske zakonodaje kot datum vložitve šteje datum, ko je ta zahtevek, skupaj z vsemi potrebnimi prilogami, prejel nosilec na Finskem.

▼M2

►M11  3 ◄ . Za zaposleno ali samozaposleno oseba, ki ni več zavarovana po državnem sistemu pokojninskega zavarovanja, se pri uporabi določb naslova III, poglavja 3 te uredbe šteje, da zadrži status zavarovanca, če je ta oseba ob uresničitvi tveganja zavarovana po zakonodaji druge države članice ali, če temu ni tako, če je v zvezi z enakim tveganjem upravičena do pokojnine po zakonodaji druge države članice. Vendar pa se šteje, da je slednji pogoj izpolnjen v primeru iz člena 48(1).

▼M3

►M11  4 ◄ . Kadar ima oseba, ki je vključena v posebni sistem za javne uslužbence, stalno prebivališče na Finskem in:

(a) se ne uporabljajo določbe oddelkov 2 do 7 poglavja 1 naslova III; in

(b) ta oseba ni upravičena do finske pokojnine,

je dolžna povrniti stroške storitev, odobrenih na Finskem njej ali njenim družinskim članom, če so te storitve zajete v posebnem sistemu za javne uslužbence in v zasebnem dodatnem zavarovanju.

▼M10

Z.   ŠVEDSKA

▼M11 —————

▼M11

1. Določbe te uredbe o seštevanju zavarovalnih dob ali dob bivanja se ne uporabljajo za prehodne določbe v švedski zakonodaji o upravičenosti do zajamčene pokojnine v primeru oseb, ki so bile rojene leta 1937 ali prej in so pred vlogo zahtevka za pokojnino v določenem obdobju imele stalno prebivališče na Švedskem (Zakon 2000:798).

2. Za namen izračuna fiktivnega dohodka v primeru nadomestila za bolezen, vezanega na dohodek, in nadomestila za izpad zaslužka, se v skladu s poglavjem 8 Lag (1962:381) om allmän försäkring (Zakona o splošnem zavarovanju) uporablja naslednje:

(a) kadar je za zavarovano osebo v referenčnem obdobju veljala zakonodaja ene ali več drugih držav članic zaradi opravljanja dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba, se šteje, da dohodek v zadevni(-h) državi(-ah) članici(-ah) ustreza zavarovančevem povprečnemu bruto dohodku na Švedskem, ki se izračuna tako, da se zaslužek na Švedskem deli s številom let, v katerih je bil ta zaslužek prejet;

(b) kadar se dajatve izračunajo v skladu s členom 40 Uredbe in osebe na Švedskem niso zavarovane, se referenčno obdobje določi v skladu s poglavjem 8(2) in (8) zgoraj navedenega zakona, kakor da bi bila zadevna oseba zavarovana na Švedskem. Če zadevna oseba v skladu z Zakonom o starostni pokojnini, vezani na dohodek (1998:674), v tem obdobju nima dohodkov, da bi uveljavljala pravico do pokojnine, je možno, da se referenčno obdobje izračuna na podlagi predhodnega datuma, ko je zavarovanec imel dohodek iz pridobitvene dejavnosti na Švedskem.

3. 

(a) Za namen izračuna fiktivne vrednosti za družinsko pokojnino, vezano na dohodek (Zakon 2000:461), se v primeru, ko zahteve švedske zakonodaje v zvezi z upravičenostjo do pokojnin glede vsaj treh od petih koledarskih let pred smrtjo zavarovanca (referenčno obdobje) niso izpolnjene, upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene v drugih državah članicah, v enaki meri kot če bi bile dopolnjene na Švedskem. Šteje se, da zavarovalne dobe v drugih državah članicah temeljijo na povprečni švedski pokojninski osnovi. Če ima zadevna oseba na Švedskem samo eno leto pokojninske osnove, se šteje, da vsaka zavarovalna doba v drugi državi članici ustreza istemu znesku.

(b) Za namen izračuna fiktivnih pokojninskih točk za vdovske pokojnine, če zavarovanec umre 1. januarja 2003 ali po tem datumu, se v primeru, ko zahteve iz švedske zakonodaje v zvezi s pokojninskimi točkami v vsaj dveh od štirih letih pred smrtjo (referenčno obdobje) niso izpolnjene in so bile zavarovalne dobe v referenčnem obdobju dopolnjene v drugi državi članici, se šteje, da omenjena leta temeljijo na istih pokojninskih točkah, kot če bi bile zavarovalne dobe dopolnjene na Švedskem.

▼M3

5. Oseba, zajeta v posebni sistem za javne uslužbence, ki ima stalno prebivališče na Švedskem, in:

(a) za katero se ne uporabljajo določbe oddelkov 2 do 7 poglavja 1 naslova III; in

(b) ki ni upravičena do švedske pokojnine,

je dolžna plačati za zdravstveno oskrbo na Švedskem po stopnjah, ki se uporabljajo v skladu s švedsko zakonodajo za nerezidente, kolikor je taka oskrba zajeta v posebnem sistemu in/ali v zasebnem dodatnem zavarovanju. To se uporablja tudi za zakonce in otroke te osebe, mlajše od 18 let.

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼B

1. Ko oseba, ki običajno prebiva na Gibraltarju ali ki je morala po svojem zadnjem prihodu na Gibraltar po zakonodaji Gibraltarja plačevati prispevke kot zaposlena oseba, zaradi nezmožnosti za delo, materinstva ali brezposelnosti zahteva oprostitev plačevanja prispevkov za določeno obdobje ter zaprosi, da se mu prispevki za to obdobje kreditirajo, se vsa obdobja, med katerimi je ta oseba delala na ozemlju države članice, ki ni Združeno kraljestvo, pri njenem zahtevku obravnavajo kot obdobja, med katerimi je bila zaposlena na Gibraltarju in za katera je plačevala prispevke kot zaposlena oseba v skladu z zakonodajo Gibraltarja.

2. Kadar je v skladu z zakonodajo Združenega kraljestva oseba lahko upravičena do starostne pokojnine:

(a) če se prispevki bivšega zakonca upoštevajo, kot če bi bili lastni prispevki te osebe,

ali

(b) če ustrezne pogoje glede prispevkov izpolnjuje zakonec ali bivši zakonec te osebe,

se pod pogojem, da je oziroma je bil zakonec ali bivši zakonec v vsakem posameznem primeru zaposlena ali samozaposlena oseba, za katero je veljala zakonodaja dveh ali več držav članic, se določbe poglavja 3, Naslova III uredbe uporabljajo za ugotovljanje upravičenosti po zakonodaji Združenega kraljestva. V tem primeru se sklicevanja na „zavarovalne dobe“ v poglavju 3 razlagajo kot sklicevanja na zavarovalne dobe, ki jih dopolni:

(i) zakonec ali prejšnji zakonec, če zahtevek vlaga:

 poročena ženska, ali

 oseba, katere zakonska zveza je prenehala drugače kot s smrtjo zakonca; ali

(ii) prejšnji zakonec, če zahtevek vlaga:

 vdovec, ki tik pred dopolnitvijo starosti, ko je upokojitev mogoča, ni upravičen do dajatve za ovdovelega starša, ali

 vdova, ki tik pred dopolnitvijo starosti, ko je upokojitev mogoča, ni upravičena do dajatve za ovdovelo mater, dajatve za ovdovelega starša ali ni upravičena do vdovske starostne pokojnine, izračunane v skladu s členom 46(2) te uredbe, in „vdovska starostna pokojnina“ pomeni vdovsko pokojnino po znižani stopnji v skladu z oddelkom 39(4) Zakona o prispevkih za socialno varnost in socialnovarstvenih dajatvah 1992.

3. 

(a) Če se dajatve za brezposelne po zakonodaji Združenega kraljestva plačujejo osebi v skladu s členom 71(1)(a)(ii) ali (b)(ii) uredbe, potem se za izpolnitev pogojev po zakonodaji Združenega kraljestva glede dajatev za otroke, v zvezi s časom navzočnosti v Veliki Britaniji oziroma, odvisno od primera, na Severnem Irskem, zavarovalne dobe, dobe zaposlitve oziroma samozaposlitve, ki jih ta oseba dopolni po zakonodaji druge države članice, obravnavajo kot čas navzočnosti v Veliki Britaniji oziroma na Severnem Irskem.

(b) Če se v skladu z Naslovom II uredbe, ne glede na člen 13(2)(f), zakonodaja Združenega kraljestva uporablja za zaposleno ali samozaposleno osebo, ki ne izpolnjuje pogoja zakonodaje Združenega kraljestva glede dajatev za otroke v zvezi z:

(i) navzočnostjo v Veliki Britaniji oziroma, odvisno od primera, na Severnem Irskem, se oseba za izpolnjevanje tega pogoja obravnava kot navzoča;

(ii) s časom navzočnosti v Veliki Britaniji oziroma, odvisno od primera, na Severnem Irskem, se zavarovalne dobe, dobe zaposlitve oziroma samozaposlitve, ki jih omenjeni delavec dopolni po zakonodaji druge države članice, za izpolnjevanje teh pogojev, obravnavajo kot čas navzočnosti v Veliki Britaniji oziroma, odvisno od primera, na Severnem Irskem.

(c) Pri zahtevkih za družinske dajatve po zakonodaji Gibraltarja se smiselno uporabljajo prej omenjene določbe pododstavkov (a) in (b).

4. Plačilo za vdove po zakonodaji Združenega kraljestva se za uporabo poglavja 3 uredbe obravnava kot pokojnina preživele osebe.

5. Za namene uporabe člena 10 a(2) za določbe, ki urejajo upravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo, dodatka za pomoč invalidom in dodatka za zaposlene invalide, se dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, dopolnjene na ozemlju države članice, ki ni Združeno kraljestvo, upoštevajo, kolikor je to potrebno, za izpolnitev pogojev v zvezi z navzočnostjo v Združenem kraljestvu do dne, ko prvič nastopi upravičenost do teh dajatev.

6. V primeru zaposlene osebe, za katero velja zakonodaja Združenega kraljestva, ki v času svoje zaposlitve postane žrtev nesreče, med potovanjemiz ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice, vendar še preden tja prispe , se njena upravičenost do dajatev za to nesrečo prizna:

(a) kot če bi se nesreča pripetila na ozemlju Združenega kraljestva,

in

(b) pri ugotavljanju, ali je zaposlen prejemnik dohodka po zakonodaji Velike Britanije ali Severne Irske ali zaposlena oseba po zakonodaji Gibraltarja, z zanemaritvijo njegove odsotnosti s teh ozemelj.

7. Ta uredba se ne uporablja za določbe zakonodaje Združenega kraljestva, ki so namenjene uveljavljanju kateregakoli sporazuma o socialni varnosti, sklenjenega med Združenim kraljestvom in tretjo državo.

8. Pri uporabi poglavja 3, Naslova III uredbe se ne upoštevajo progresivni prispevki, ki jih zavarovanec plačuje po zakonodaji Združenega kraljestva, ali progresivne pokojninske dajatve, ki se izplačujejo po tej zakonodaji. Znesek progresivnih dajatev se dodaja znesku dajatev, ki se zagotavljajo po zakonodaji Združenega kraljestva, kot je določen v skladu z omenjenim poglavjem. Skupna vsota teh dveh zneskov predstavlja dajatev, do katere je oseba dejansko upravičena.

9. .…

10. Za uporabo Odredbe o dajatvah socialnega zavarovanja, za katere se ne plačujejo prispevki in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Gibraltar) se vsaka oseba, za katero se uporablja uredba, obravnava, kot da običajno prebiva na Gibraltarju, če stalno prebiva v državi članici.

▼M1

11. Pri uporabi členov 27, 28, 28a, 29, 30 in 31 te uredbe se dajatve, ki so samo zaradi člena 95b(8) te uredbe izplačljive izven Velike Britanije, obravnavajo kot invalidske dajatve.

▼B

12. Za uporabo člena 10(1) uredbe se vsak prejemnik dajatev po zakonodaji Združenega kraljestva, ki začasno biva na ozemlju druge države članice, med tem bivanjem obravnava, kot če bi stalno prebival na ozemlju te druge države članice.

13.1. Pri izračunavanju dohodkovnega faktorja za določitev pravice do dajatev po zakonodaji Združenega kraljestva v skladu s točko 15, se vsak teden, med katerim je za zaposleno ali samozaposleno osebo veljala zakonodaja druge države članice in ki se je začel med ustreznim dohodninskim letom v smislu zakonodaje Združenega kraljestva, upošteva na naslednji način:

(a) obdobja med 6. aprilom 1975 in 5. aprilom 1987:

(i) oseba se za vsak teden zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja kot zaposlena oseba obravnava, kot da je plačevala prispevke kot zaposlen prejemnik dohodkov na podlagi zaslužka, ki ustreza dvema tretjinama zgornje meje zaslužka za tisto leto;

(ii) oseba se za vsak teden zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja kot samozaposlena oseba obravnava, kot da je plačevala prispevke v razredu 2 kot samozaposleni prejemnik dohodkov.

(b) obdobja od 6. aprila 1987 dalje:

(i) oseba se za vsak teden zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja kot zaposlena oseba obravnava, kot da je prejemala oziroma plačevala prispevke kot zaposlen prejemnik dohodkov za tedenski zaslužek, ki je enak dvema tretjinama zgornje meje zaslužka za tisti teden;

(ii) oseba se za vsak teden zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja kot samozaposlena oseba obravnava, kot da je plačevala prispevke v razredu 2 kot samozaposleni prejemnik dohodkov.

(c) Za vsak polni teden, med katerim je oseba dopolnila dobo, ki se obravnava kot zavarovalna doba, doba zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, se oseba obravnava, kot da so se ji kreditirali prispevki ali zaslužek, kot pride v poštev, vendar le vtoliko, kolikor je potrebno za to, da je skupni faktor zaslužka za dano davčno leto na ravni, ki je potrebna, da to davčno leto postane obračunsko leto v smislu zakonodaje Združenega kraljestva, ki ureja kreditiranje prispevkov ali zaslužka.

13.2. Za uporabo člena 46 (2) (b) uredbe, velja:

(a) če v kateremkoli dohodninskem letu, ki se začne 6. aprila 1975 ali pozneje, zaposlena oseba dopolni zavarovalno dobo, dobo zaposlitve ali dobo prebivanja izključno v državi članici, ki ni Združeno kraljestvo, in ima uporaba odstavka 1(a)(i) in odstavka 1(b)(i) za posledico, da se to leto šteje kot kvalificirajoče leto v smislu zakonodaje Združenega kraljestva za uporabo člena 46(2)(a) uredbe, se oseba obravnava kot zavarovana 52 tednov v tem letu v tej drugi državi članici;

(b) kadar se kako dohodninsko leto, ki se začne 6. aprila 1975 ali pozneje, ne šteje kot kvalificirajoče leto v smislu zakonodaje Združenega kraljestva za uporabo člena 46(2) uredbe, se zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali dobe prebivanja, dopolnjene v tem letu, zanemarijo.

13.3. Za pretvorbo faktorja zaslužka v zavarovalne dobe, se faktor zaslužka, dosežen v tem dohodninskem letu v smislu zakonodaje Združenega kraljestva, deli s spodnjo mejo zaslužka za to leto. Rezultat je lahko izražen kot celo število, pri čemer se preostanek zanemari. Tako izračunano število se obravnava, kot da predstavlja število tednov zavarovanja, dopolnjenega po zakonodaji Združenega kraljestva v tem letu, če število ne presega števila tednov, v katerih je za osebo veljala ta zakonodaja.

14. Pri uporabi člena 40(3)(a)(ii) se upoštevajo le dobe, v katerih je bila zaposlena ali samozaposlena oseba nezmožna za delo v smislu zakonodaje Združenega kraljestva.

15.1. Pri izračunu teoretičnega zneska tistega dela pokojnine, ki vsebuje dodatni del po zakonodaji Združenega kraljestva, po členu 46(2)(a) uredbe:

(a) izraz „zaslužek, prispevki in zvišanja“ v členu 47(1)(b) uredbe pomeni presežke v faktorjih zaslužka, kot so opredeljeni v Zakonu o pokojninah iz socialne varnosti 1975 oziroma, odvisno od primera, v Odredbi o pokojninah iz socialne varnosti (Severna Irska) 1975;

(b) povprečje presežkov v faktorjih zaslužka se izračunava v skladu s členom 47(1)(b) uredbe, kot je določeno v pododstavku (a) zgoraj, z deljenjem seštetih presežkov, zabeleženih po zakonodaji Združenega kraljestva, s številom dohodninskih let v smislu zakonodaje Združenega kraljestva (vštevši dele dohodninskih let), dopolnjenih po tej zakonodaji po 6. aprilu 1978, ki so bila zajeta v relevantni zavarovalni dobi.

15.2. Izraz „zavarovalne dobe ali dobe prebivanja“ v členu 46(2) uredbe za ocenjevanje zneska tistega dela pokojnine, ki vsebuje dodatno komponento po zakonodaji Združenega kraljestva, pomeni zavarovalne dobe oziroma dobe prebivanja, ki so bile dopolnjene po 6. aprilu 1978.

16. Brezposelna oseba, ki se vrne v Združeno kraljestvo po koncu obdobja treh mesecev, med katerimi je še naprej prejemala dajatve po zakonodaji Združenega kraljestva v skladu s členom 69(1) uredbe, je še naprej upravičena do dajatev za brezposelne, z odstopanjem od člena 69(2), če izpolnjuje pogoje omenjene zakonodaje.

17. Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za težjo invalidnost se zaposlena ali samozaposlena oseba, za katero velja ali je veljala zakonodaja Združenega kraljestva v skladu z Oddelkom II te uredbe, z izjemo člena 13(2)(f):

(a) za celotno obdobje, v katerem je bila zaposlena ali samozaposlena in je zanjo veljala zakonodaja Združenega kraljestva, medtem ko je bila navzoča ali je prebivala v drugi državi članici, obravnava, kot da je bila navzoča oziroma je prebivala v Združenem kraljestvu;

(b) je upravičena, da se njene zavarovalne dobe kot zaposlene ali samozaposlene osebe, dopolnjene na ozemlju oziroma po zakonodaji druge države članice, obravnavajo kot obdobja navzočnosti oziroma prebivanja v Združenem kraljestvu.

18. Obdobje veljavnosti zakonodaje Združenega kraljestva v skladu s členom 13(2)(f) uredbe ne sme:

(i) biti upoštevano po tej določbi kot obdobje veljavnosti zakonodaje Združenega kraljestva za uporabo Naslova III uredbe,

niti

(ii) določiti Združenega kraljestva kot pristojne države za zagotavljanje dajatev, ki jih določajo členi 18, 38 ali 39(1) uredbe.

19. Ob upoštevanju konvencij, sklenjenihi s posameznimi državami članicami, za uporabo člena 13 (2)(f) uredbe in člena 10 b izvedbene uredbe zakonodaja Združenega kraljestva za osebo, za katero je prej veljala zakonodaja Združenega kraljestva kot za zaposleno ali samozaposleno osebo, preneha veljati ob koncu zadnjega dneva od naslednjih treh dni:

(a) na dan, ko se stalno prebivališče prenese v drugo državo članico iz člena 13 (2)(f);

(b) na dan prenehanja zaposlitve ali samozaposlitve, trajne ali začasne, med katero je za osebo veljala zakonodaja Združenega kraljestva;

(c) na zadnji dan obdobja prejemanja dajatev za primer bolezni ali materinstva v Združenem kraljestvu (vključno s storitvami, za katere je Združeno kraljestvo pristojna država) ali dajatev za brezposelne, ki:

(i) se je začelo pred dnem prenosa stalnega prebivališča v drugo državo članico oziroma, če je to pozneje,

(ii) ki je neposredno sledilo zaposlitvi ali samozaposlitvi v drugi državi članici, medtem ko je za to osebo veljala zakonodaja Združenega kraljestva.

20. Dejstvo, da je za osebo začela veljati zakonodaja druge države članice v skladu s členi 13 (2)(f) uredbe, 10b izvedbene uredbe in točko 19 (zgoraj), ne preprečuje:

(a) da bi zanjo Združeno kraljestvo kot pristojna država uporabljalo določbe v zvezi z zaposlenimi ali samozaposlenimi osebami iz Naslova III, poglavje 1 in 2, Oddelku 1 ali členu 40(2) uredbe, če v te namene ostane zaposlena ali samozaposlena oseba in če je bila nazadnje zavarovana po zakonodaji Združenega kraljestva;

(b) da bi se obravnavala kot zaposlena ali samozaposlena oseba za uporabo poglavja 7 in 8, Naslova III uredbe ali člena 10 oziroma člena 190 a izvedbene uredbe, če se ji v skladu z odstavkom (a) izplačujejo dajatve Združenega kraljestva iz poglavja 1 Naslova III.

▼M4

21. Pri študentih, ali družinskih članih, ali preživelih osebah študenta se člen 10a(2) Uredbe ne uporablja za dajatve, ki so namenjene izključno posebni zaščiti invalidnih oseb.

▼M8 —————

▼M10




PRILOGA VII

PRIMERI, KO ZA OSEBO ISTOČASNO VELJA ZAKONODAJA DVEH DRŽAV ČLANIC

(Člen 14c(1)(b) Uredbe)

1. Kadar je oseba samozaposlena v Belgiji in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

2. Kadar je oseba samozaposlena v Bolgariji in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

3. Kadar je oseba samozaposlena na Češkem in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

4. Kadar je oseba s stalnim prebivališčem na Danskem samozaposlena na Danskem in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

5. Za sistem kmetijskega nezgodnega zavarovanja in sistem starostnega zavarovanja kmetov: kadar je oseba samozaposlena v kmetijstvu v Nemčiji in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

6. Kadar je oseba s stalnim prebivališčem v Estoniji samozaposlena v Estoniji in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

7. Za sistem pokojninskega zavarovanja za samozaposlene osebe: kadar je oseba samozaposlena v Grčiji in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

8. Kadar je oseba s stalnim prebivališčem v Španiji samozaposlena v Španiji in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

9. Kadar je oseba samozaposlena v Franciji in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici razen v Luksemburgu.

10. Kadar je oseba samozaposlena v kmetijstvu v Franciji in redno zaposlena v Luksemburgu.

11. Kadar je oseba samozaposlena v Italiji in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

12. Kadar je oseba s stalnim prebivališčem na Cipru samozaposlena na Cipru in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

13. Kadar je oseba samozaposlena na Malti in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

14. Kadar je oseba samozaposlena na Portugalskem in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

15. Kadar je oseba samozaposlena v Romuniji in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

16. Kadar je oseba s stalnim prebivališčem na Finskem samozaposlena na Finskem in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

17. Kadar je oseba samozaposlena na Slovaškem in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

18. Kadar je oseba s stalnim prebivališčem na Švedskem samozaposlena na Švedskem in redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

▼M5




PRILOGA VIII

SISTEMI, KI ZAGOTAVLJAJO SAMO DRUŽINSKE DODATKE ALI DOPOLNILNE ALI POSEBNE DODATKE ZA SIROTE

(Člen 78a uredbe)

A.   BELGIJA

(a) Družinski dodatki, ki jih določajo usklajeni zakoni o družinskih dodatkih za zaposlene osebe.

(b) Dajatve za vzdrževane družinske člane, ki jih določa zakonodaja o dajatvah za vzdrževane družinske člane za samozaposlene osebe.

(c) Dajatve za vzdrževane družinske člane, ki jih določajo sistemi za nekdanje delavce iz belgijskega Konga in Ruande-Urundi.

▼M10

B)   BOLGARIJA

Jih ni.

▼M10

C.   ČEŠKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

D.   DANSKA

▼M5

„Posebni družinski dodatki in običajni ter dopolnilni družinski dodatki, dodeljeni, če je skrbnik edini, ki vzdržuje družino.

Poleg tega dajatve za vzdrževanega otroka, ki se izplačujejo za vse otroke pod 18. letom starosti, če živijo na Danskem in če je skrbnik po danski zakonodaji davčni zavezanec.“

▼M10

E.   NEMČIJA

▼M5

Jih ni.

▼M10

F.   ESTONIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

G.   GRČIJA

▼M5

Jih ni.

▼M10

H.   ŠPANIJA

▼M5

Jih ni.

▼M10

I.   FRANCIJA

▼M5

Vsi osnovni sistemi socialnega varstva, razen posebnih sistemov za zaposlene osebe (uradniki, javni uslužbenci, pomorščaki, notarji, tisti, ki so zaposleni pri EDG-GDF, SNCF in RATP, osebje Opere in Comédie française itd.), razen sistemov za rudarje.

Jih ni.

▼M10

J.   IRSKA

▼M12

Dajatev za otroka, plačilo za skrbnika (za katerega se plačujejo prispevki) ter dodatki k vdovski pokojnini (za katere se plačujejo prispevki) in vdovska pokojnina (za katero se plačuje prispevek), ki se izplačajo otrokom, upravičenim po Social Welfare Consolidation Act 2005 (Prečiščeni zakon o socialni varnosti iz leta 2005) in po zakonodaji o spremembi tega zakona.

▼M10

K.   ITALIJA

▼M5

Jih ni.

▼M10

L.   CIPER

▼A1

Jih ni.

▼M10

M.   LATVIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

N.   LITVA

▼A1

Jih ni.

▼M10

O.   LUKSEMBURG

▼M5

Jih ni.

▼M10

P.   MADŽARSKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

Q.   MALTA

▼A1

Jih ni.

▼M10

R.   NIZOZEMSKA

▼M5

Jih ni.

▼M10

S.   AVSTRIJA

▼M5

Jih ni.

▼M10

T.   POLJSKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

U.   PORTUGALSKA

▼M5

Jih ni.

▼M10

V.   ROMUNIJA

Jih ni.

▼M10

W.   SLOVENIJA

▼A1

Jih ni.

▼M10

X.   SLOVAŠKA

▼A1

Jih ni.

▼M10

Y.   FINSKA

▼M5

Jih ni.

▼M10

X.   ŠVEDSKA

▼M5

Jih ni.

▼M10

AA.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

▼M5

1.   Velika Britanija in Severna Irska

Določbe po Zakonu o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992 in po Zakonu (Severne Irske) o prispevkih in dajatvah za socialno varnost iz leta 1992, ki se nanašajo na otroške dodatke (vključno z vsemi višjimi stopnjami za starše samohranilce); dodatke za vzdrževane otroke, ki se izplačujejo upokojencem, in skrbniški dodatek.

2.   Gibraltar

Določbe po Uredbi o socialni varnosti (Odprti sistem dolgoročnih dajatev) iz leta 1997 in po Uredbi o socialni varnosti (Zaprti sistem dolgoročnih dajatev) iz leta 1996, nanašajoče se na dodatke za vzdrževane otroke, ki se izplačujejo upokojencem, in na skrbniški dodatek.

▼B




PRILOGA B

SEZNAM AKTOV, S KATERIMI SE SPREMINJATA UREDBI (EGS) št. 1408/71 IN (EGS) št. 574/72

A. Akt o pristopu Španije in Portugalske (UL L 302, 15.11.1985, str. 23)

B. Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 9), prilagojen s Sklepom Sveta 95/1/ES (UL L 1, 1.1.1995, str. 1)

1. dopolnjen z Uredbo Sveta (EGS) št. 2001/83 z dne 2. junija 1983 (UL L 230, 22.8.1983, str. 6)

2. Uredba Sveta (EGS) št. 1660/85 z dne 13. junija 1985 o spremembah Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti in Uredbe (EGS) št. 547/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 160, 20.6.1985, str. 1; špansko besedilo:DO Edición especial, 1985 (05. V4) lk 142; portugalsko besedilo:JO Edição Especial, 1985 (05. F4) lk 142; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (04), lk 61; finsko besedilo:EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (04), lk 61)

3. Uredba Sveta (EGS) št. 1661/85 z dne 13. junija 1985 o tehničnih prilagoditvah predpisom Skupnosti o socialni varnosti za delavce migrante v zvezi z Grenlandijo (UL L 160, 20.6.1985, str. 7; špansko besedilo:DO Edición especial, 1985 (05.04), lk 148; portugalsko besedilo:JO Edição Especial, 1985 (05.04), lk 148; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (04), lk 67; finsko besedilo:EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (04), lk 67)

4. Uredba Komisije (EGS) št. 513/86 z dne 26. februarja 1986 o spremembah Prilog 1, 4, 5 in 6 k Uredbi Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti (UL L 51, 28.2.1986, str. 44; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (04), lk 73; finsko besedilo:EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (04), lk 73)

5. Uredba Sveta (EGS) št. 3811/86 z dne 11. decembra 1986 o spremembah Uredbe (EGS) 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti in Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 355, 16.12.1986, str. 5; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (04), lk 86; finsko besedilo:EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (04), lk 86)

6. Uredba Sveta (EGS) št. 1305/89 z dne 11. maja 1989 o spremembah Uredbe (EGS) 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti in Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 131, 13.5.1985, str. 1; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (04), lk 143; finsko besedilo:EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (04), lk 143)

7. Uredba Sveta (EGS) št. 2332/89 z dne 18. julija 1989 o spremembah Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti in Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 224, 2.8.1989, str. 1; švedsko besedilo: str. 154; finsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (04), lk 154; EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (04), lk 154)

8. Uredba Sveta (EGS) št. 3427/89 z dne 30. oktobra 1989 o spremembah Uredbe (EGS) 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti in Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 331, 16.11.1989, str. 1; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (04), lk 165; finsko besedilo: str.EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (04), lk 165)

9. Uredba Sveta (EGS) št. 2195/91 z dne 25. junija 1991 o spremembah Uredbe (EGS) 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti in Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 206, 29.7.1991, str. 2; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (05), lk 46; finsko besedilo:EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (05), lk 46)

10. Uredba Sveta (EGS) št. 1247/92 z dne 30. aprila 1992 o spremembah Uredbe (EGS) 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti in Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 136, 19.5.1992, str. 1; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (05), lk 124; finsko besedilo: str.EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (05), lk 124)

11. Uredba Sveta (EGS) št. 1248/92 z dne 30. aprila 1992 o spremembah Uredbe (EGS) 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti in Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 136, 19.5.1992, str. 7; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (05), lk 130; finsko besedilo:EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (05), lk 130)

12. Uredba Sveta (EGS) št. 1249/92 z dne 30. aprila 1992 o spremembah Uredbe (EGS) 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti in Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 136, 19.5.1992, str. 28; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (05), lk 151; finsko besedilo:EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (05), lk 151)

13. Uredba Sveta (EGS) št. 1945/92 z dne 30. junija 1993 o spremembah Uredbe (EGS) 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (EGS) št. 1247/92 o spremembah Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 181, 23.7.1993, str. 1; švedsko besedilo:EGT, Specialutgåva 1994, område 05 (06), lk 63; finsko besedilo:EYVL:n erityispainos 1994, alue 05 (06), lk 63)

14. Uredba Sveta (EGS) št. 3095/95 z dne 22. decembra 1995 o spremembah Uredbe (EGS) 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71, Uredbe (EGS) št. 1247/92 o spremembah Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (EGS) št. 1945/93 o spremembah Uredbe (EGS) št. 1247/92 (UL št. L 335, 30.12.1995, str. 1)

15. Uredba Sveta (ES) št. 3096/95 z dne 22. decembra 1995 o spremembah Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti in Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L 335, 30.12.1995, str. 10)



( 1 ) Glej Prilogo B.

( 2 ) Glej Prilogo B.

( 3 ) UL L 136, 19.5.1992, str. 7.

( 4 ) UL L 136, 19.5.1992, str. 1.

( 5 ) UL L 209, 25.7.1998, str. 1.

( 6 ) UL L 164, 30.6.1999, str. 1.

( 7 ) UL L 117, 4.5.2005, str. 1.

Top