EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R0734

Uredba Sveta (EU) št. 734/2013 z dne 22. julija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES Besedilo velja za EGP

OJ L 204, 31.7.2013, p. 15–22 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
OJ L 204, 31.7.2013, p. 7–14 (HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 13/10/2015; razveljavil 32015R1589

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/734/oj

31.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/15


UREDBA SVETA (EU) št. 734/2013

z dne 22. julija 2013

o spremembi Uredbe (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 109 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V okviru temeljite posodobitve predpisov o državni pomoči, da bi prispevali k izvajanju strategije Evropa 2020 za rast (1) ter konsolidaciji proračuna, bi bilo treba po vsej Uniji učinkovito in enotno uporabljati člen 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 (2) je bila kodificirana in okrepljena nekdanja praksa Komisije za povečanje pravne varnosti in za podporo razvoju politike državne pomoči v preglednem okolju. Vendar pa bi bilo treba glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi navedene uredbe, in nedavni razvoj dogodkov, kot sta širitev Unije ter gospodarska in finančna kriza, nekatere vidike Uredbe (ES) št. 659/1999 spremeniti in tako omogočiti večjo učinkovitost Komisije.

(2)

Da bi lahko ocenili združljivost katere koli priglašene ali nezakonite državne pomoči z notranjim trgom, za katero je po členu 108 PDEU pristojna izključno Komisija, je primerno zagotoviti, da ima Komisija pri izvrševanju predpisov o državni pomoči pooblastilo, da zahteva vse potrebne tržne podatke od katere koli države članice, podjetja ali združenja podjetij, kadar dvomi o združljivosti zadevnega ukrepa s pravili Unije in je zato začela formalni postopek preiskave. Komisija bi morala to pooblastilo uporabiti zlasti, če je potrebna kompleksna vsebinska ocena. Komisija bi morala pri odločanju, ali bo uporabila to pooblastilo, ustrezno upoštevati čas, potreben za predhodno preiskavo.

(3)

Komisiji bi moralo biti omogočeno, da pri ocenjevanju združljivosti ukrepa pomoči po začetku formalnega postopka preiskave, zlasti kadar gre za tehnično kompleksne zadeve, za katere je treba opraviti vsebinsko oceno, s preprostim zahtevkom ali sklepom od katere koli države članice, podjetja ali združenja podjetij zahteva vse tržne podatke, potrebne za dokončanje ocene, če zadevna država članica med predhodno preiskavo ni zagotovila zadostnih podatkov, pri čemer je treba zlasti pri malih in srednjih podjetjih ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti.

(4)

Zaradi posebnega razmerja med upravičencem do pomoči in zadevno državo članico bi moralo biti Komisiji omogočeno, da zahteva podatke od upravičenca do pomoči le, če se s tem strinja zadevna država članica. Dejstvo, da upravičenec do zadevnega ukrepa pomoči zagotavlja podatke, ne predstavlja pravne podlage za dvostranska pogajanja med Komisijo in zadevnim upravičencem.

(5)

Komisija bi morala naslovnike zahtevkov za podatke izbrati po objektivnih merilih, prilagojenih vsakemu primeru, ter zagotoviti, da bo, kadar bo zahtevek naslovljen na vzorec podjetij ali združenj podjetij, ta vzorec reprezentativen za vsako kategorijo. Zahtevani bi morali biti predvsem faktografski in tržni podatki podjetja ter analiza delovanja trga, podprta z dejstvi.

(6)

Komisija bi morala biti kot začetnica postopka odgovorna za preverjanje prenosa podatkov s strani držav članic, podjetij ali združenj podjetij ter tajnosti, ki naj bi veljala za razkrivanje podatkov.

(7)

Komisija bi morala biti po potrebi pooblaščena za izvrševanje skladnosti z zahtevami po podatkih, ki so bile naslovljene na katero koli podjetje ali združenje podjetij, z uporabo sorazmernih glob in periodičnih denarnih kazni. Komisija bi morala pri določanju zneskov glob in periodičnih denarnih kazni upoštevati načela sorazmernosti in ustreznosti, zlasti pri malih in srednjih podjetjih. Pravice strank, od katerih se zahtevajo podatki, bi bilo treba zaščititi, zato bi morale imeti možnost, da pred sprejetjem kakršnega koli sklepa o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni izrazijo svoja stališča. Sodišče Evropske unije bi moralo imeti neomejeno pristojnost glede teh glob ali periodičnih denarnih kazni v skladu s členom 261 PDEU.

(8)

Komisija bi morala imeti možnost, da ob ustreznem upoštevanju načel sorazmernosti in ustreznosti zniža periodične denarne kazni ali jih v celoti opusti, ko naslovniki zagotovijo zahtevane informacije, tudi če je rok že potekel.

(9)

Globe in periodične denarne kazni se ne uporabljajo za države članice, saj so te v skladu s členom 4 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) dolžne lojalno sodelovati s Komisijo in ji predložiti vse potrebne podatke, ki ji omogočajo, da opravlja svoje dolžnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999.

(10)

Da bi bile zaščitene pravice zadevnih držav članic do obrambe, bi morale dobiti kopije zahtevkov za podatke, poslane državam članicam, podjetjem ali združenjem podjetij, tako da bi lahko predložile svoje mnenje o prejetih pripombah. Prav tako bi morale biti obveščene o imenih zahtevanih podjetij ali združenj podjetij, če ti subjekti ne dokažejo, da imajo pravni interes za zaščito svoje identitete.

(11)

Komisija bi morala ustrezno upoštevati pravni interes podjetij za varstvo njihovih poslovnih skrivnosti. Komisija v nobenem sklepu ne bi smela uporabiti tajnih podatkov respondentov, ki jih ni mogoče združiti ali drugače anonimizirati, če ni predhodno pridobila njihovega soglasja za razkritje navedenih podatkov zadevni državi članici.

(12)

Kadar za podatke s stopnjo tajnosti verjetno ne velja obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, je ustrezno vzpostaviti mehanizem, s katerim lahko Komisija določi obseg, v katerem je te podatke mogoče razkriti. V vsakem sklepu o tem, da se navedba o tajnosti podatkov zavrne, bi moralo biti navedeno obdobje, po koncu katerega bodo ti podatki razkriti, tako da lahko respondent uporabi sodno varstvo, ki ji je na voljo, vključno z začasnimi ukrepi.

(13)

Komisija bi morala imeti možnost, da na lastno pobudo preuči podatke o nezakoniti pomoči iz katerega koli vira, da zagotovi skladnost s členom 108 PDEU ter zlasti z obveznostjo priglasitve in klavzulo o mirovanju iz člena 108(3) PDEU ter oceni združljivost pomoči z notranjim trgom. V tem okviru so pritožbe bistveni vir podatkov za odkrivanje kršitev pravil Unije o državni pomoči.

(14)

Za izboljšanje kakovosti pritožb, predloženih Komisiji, in hkrati za povečanje preglednosti in pravne varnosti je primerno, da se opredelijo pogoji, ki bi jih pritožba morala izpolnjevati, da bi Komisija lahko pridobila podatke o domnevno nezakoniti pomoči in začela predhodni pregled. Sporočila, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, bi morala biti obravnavana kot splošne tržne informacije in zaradi njih se ne bi smele nujno začeti preiskave po uradni dolžnosti.

(15)

Od pritožnikov bi se moralo zahtevati, da dokažejo, da so zainteresirane stranke v smislu člena 108(2) PDEU in člena 1(h) Uredbe (ES) št. 659/1999. Od njih bi se moralo zahtevati tudi, da predložijo določeno količino podatkov v obliki, za katero bi morala biti Komisija pooblaščena, da jo določi v izvedbeni določbi. Navedena izvedbena določba bi morala upoštevati, da zahteve glede načina vložitve pritožbe ne bi smele obremenjevati zainteresiranih strank, tako da ne bi odvračale morebitnih pritožnikov.

(16)

Zaradi pravne varnosti je ustrezno določiti zastaralne roke za naložitev in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni.

(17)

Da se zagotovi, da Komisija na celotnem notranjem trgu dosledno obravnava podobna vprašanja, je ustrezno dopolniti obstoječa pooblastila Komisije z uvedbo specifične pravne podlage za začetek preiskav o gospodarskih sektorjih ali nekaterih instrumentih pomoči v več državah članicah. Zaradi sorazmernosti ter velikih upravnih bremen, povezanih s sektorskimi preiskavami, bi bilo treba take preiskave izvajati le, če je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij utemeljeno sumiti, da bi lahko ukrepi državne pomoči v določenem sektorju občutno omejevali ali izkrivljali konkurenco na notranjem trgu v več državah članicah ali da obstoječi ukrepi pomoči v določenem sektorju v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom. Komisija bi lahko s pomočjo takih preiskav učinkovito in pregledno obravnavala horizontalna vprašanja državne pomoči ter dobila predhoden pregled nad zadevnim sektorjem.

(18)

Zaradi dosledne uporabe predpisov o državni pomoči je treba urediti sodelovanje med sodišči držav članic in Komisijo. Tako sodelovanje je relevantno za vsa sodišča držav članic, ki uporabljajo člen 107(1) in člen 108 PDEU. Zlasti nacionalna sodišča bi morala imeti možnost, da Komisijo zaprosijo za podatke ali njeno mnenje v zadevah, ki se tičejo uporabe pravil o državni pomoči. Tudi Komisija bi morala imeti tudi možnost, da predloži pisne ali ustne pripombe sodiščem, ki uporabljajo člen 107(1) ali člen 108 PDEU. Komisija bi morala pri tovrstni pomoči nacionalnim sodiščem delovati v skladu s svojo obveznostjo varovanja javnega interesa.

(19)

Pripombe in mnenja Komisije ne bi smela posegati v člen 267 PDEU in niso pravno zavezujoča za nacionalna sodišča. Treba bi jih bilo predložiti v okviru nacionalnih postopkovnih pravil in praks, vključno s tistimi, ki varujejo pravice strank, ter pri tem popolnoma spoštovati neodvisnost nacionalnih sodišč. Pripombe, ki jih Komisija predloži na lastno pobudo, bi morale biti omejene na primere, ki so pomembni za usklajeno izvajanje člena 107(1) in člena (108) PDEU, zlasti na zadeve, ki so bistvene za uveljavljanje ali nadaljnji razvoj sodne prakse Unije o državni pomoči.

(20)

V interesu preglednosti in pravne varnosti bi morali biti podatki o sklepih Komisije objavljeni. Zato je ustrezno, da se sklepi o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni objavijo, saj vplivajo na interese zadevnih virov. Komisija bi morala pri objavi svojih sklepov upoštevati predpise o poslovni skrivnosti, vključno z varstvom vseh tajnih in osebnih podatkov v skladu s členom 339 PDEU.

(21)

Komisija bi morala imeti možnost, da v tesnem sodelovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč sprejme izvedbene določbe o določitvi podrobnih predpisov glede oblike, vsebine in drugih meril pritožb, ki so vložene v skladu z Uredbo (ES) št. 659/1999.

(22)

Uredbo (ES) št. 659/1999 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 659/1999 se spremeni:

1.

Naslov uredbe se nadomesti z naslednjim:

UREDBA SVETA (ES) št. 659/1999 Z DNE 22. MARCA 1999 O DOLOČITVI PODROBNIH PRAVIL ZA UPORABO ČLENA 108 POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE“;

2.

naslov člena 5 se nadomesti z naslednjim:

„Zahteva po podatkih za državo članico priglasiteljico“;

3.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 6a

Zahteva po podatkih iz drugih virov

1.   Če država članica med predhodno preiskavo ni zagotovila zadostnih podatkov, lahko Komisija po začetku formalnega postopka preiskave iz člena 6, zlasti kadar gre za tehnično kompleksne zadeve, za katere je treba opraviti vsebinsko oceno, zahteva od katere koli druge države članice, podjetja ali združenja podjetij, da predloži vse potrebne tržne podatke za dokončanje njene ocene zadevnega ukrepa, pri čemer je treba zlasti pri malih in srednjih podjetjih ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti.

2.   Komisija lahko podatke zahteva le:

(a)

če se nanašajo le na formalne postopke preiskave, za katere je Komisija ugotovila, da do zdaj niso bili učinkoviti, in

(b)

kadar gre za upravičence do pomoči, če se zadevna država članica strinja z zahtevo.

3.   Podjetja ali združenja podjetij, ki zagotavljajo informacije na zahtevo Komisije po tržnih informacijah na podlagi odstavkov 6 in 7, svoje odgovore hkrati pošljejo Komisiji in zadevni državi članici, če zagotovljeni dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki so tajni v odnosu do navedene države članice.

Komisija vodi in spremlja prenos podatkov med državami članicami, zadevnimi podjetji ali združenji podjetij ter preveri tajnost, s katero so označeni preneseni podatki.

4.   Komisija zahteva le informacije, ki jih ima na voljo država članica, podjetje ali združenje podjetij, na katero je zahteva naslovljena.

5.   Države članice zagotovijo podatke na podlagi preprostega zahtevka in v roku, ki ga določi Komisija, ki navadno ne bi smel biti daljši od enega meseca. Če država članica ne zagotovi zahtevanih podatkov v navedenem roku ali zagotovi nepopolne podatke, ji Komisija pošlje opomin.

6.   Komisija lahko od podjetja ali združenja podjetij s preprostim zahtevkom zahteva, da predloži podatke. Kadar Komisija pošlje preprosti zahtevek za podatke podjetju ali združenju podjetij, navede pravno podlago in namen zahtevka, podrobno navede, katere podatke zahteva, in določi sorazmeren rok, v katerem je treba podatke predložiti. Navede tudi globe, ki so v členu 6b(1) določene za predložitev netočnih ali zavajajočih podatkov.

7.   Komisija lahko od podjetja ali združenja podjetij s sklepom zahteva, da predloži podatke. Kadar Komisija od podjetja ali združenja podjetij s sklepom zahteva predložitev podatkov, navede pravno podlago, namen zahteve, podrobno določi, katere podatke zahteva, in določi sorazmeren rok, v katerem je treba podatke predložiti. Navede tudi globe, določene v členu 6b(1), ter navede ali naloži periodične denarne kazni, določene v členu 6b(2), kakor je primerno. Nadalje navede pravico podjetja ali združenja podjetij, da sklep predložijo v pregled Sodišču Evropske unije.

8.   Pri izdaji zahtevka iz odstavka 1 ali 6, ali pri sprejetju sklepa iz odstavka 7, Komisija istočasno zadevni državi članici pošlje kopijo le-tega. Komisija prav tako navede merila za izbor prejemnikov zahtevkov ali sklepov.

9.   Lastniki podjetij ali njihovi zastopniki, oziroma pri pravnih osebah, podjetjih ali družbah oziroma združenjih, ki niso pravne osebe, osebe, ki so z zakonom ali statutom pooblaščene za njihovo zastopanje, v njihovem imenu predložijo zahtevane podatke. Osebe, pooblaščene za delovanje, lahko predložijo podatke namesto svojih strank. Te stranke pa so kljub temu v celoti odgovorne, če so predloženi podatki netočni, nepopolni ali zavajajoči.

Člen 6b

Globe in periodične denarne kazni

1.   Če se ji zdi potrebno in sorazmerno, lahko Komisija podjetjem ali združenjem podjetij s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 1 % njihovega celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz hude malomarnosti:

(a)

v odgovoru na zahtevek v skladu s členom 6a(6) predložijo napačne ali zavajajoče podatke;

(b)

predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke v odgovor na sklep, sprejet v skladu s členom 6a(7), ali ne predložijo podatkov v določenem časovnem roku.

2.   Komisija lahko podjetjem ali združenjem podjetij s sklepom naloži periodične denarne kazni, kadar podjetje ali združenje podjetij ne zagotovi popolnih in točnih podatkov, ki jih je Komisija zahtevala s sklepom, sprejetim v skladu s členom 6a(7).

Periodične denarne kazni ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega prometa zadevnega podjetja ali združenja podjetij v predhodnem poslovnem letu za vsak dan zamude, izračunan od dneva, določenega v sklepu, do dneva, ko predloži popolne in točne podatke, ki jih je zahtevala Komisija.

3.   Znesek globe ali periodične denarne kazni bi bilo treba določiti glede na značaj, resnost in trajanje kršitve ter pri tem zlasti pri malih in srednjih podjetjih upoštevati načeli sorazmernosti in ustreznosti.

4.   Kadar podjetja ali združenja podjetij izpolnijo obveznost, katere spoštovanje naj bi se doseglo s periodično denarno kaznijo, lahko Komisija zniža dokončni znesek periodične denarne kazni glede na prvotni sklep o periodični denarni kazni. Komisija ima prav tako možnost opustiti naložene periodične denarne kazni.

5.   Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 1 ali 2 določi končni dvotedenski rok, v katerem mora od zadevnih podjetij ali združenj podjetij prejeti manjkajoče tržne podatke, ter jim omogočiti, da izrazijo svoja stališča.

6.   Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost v smislu člena 261 PDEU o delovanju Evropske unije za pregled glob ali periodičnih denarnih kazni, ki jih je naložila Komisija. Sodišče lahko prekliče, zmanjša ali poveča naloženo globo ali periodično denarno kazen.“;

4.

v členu 7 se dodajo naslednji odstavki:

„8.   Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavki 2 do 5 zadevni državi članici omogoči, da v roku, ki običajno ni daljši od enega meseca, izrazi svoja stališča o podatkih, ki jih je prejela Komisija in ki so bili tej državi članici zagotovljeni na podlagi člena 6a(3).

9.   Komisija v nobenem sklepu, sprejetem v skladu z odstavki 2 do 5, ne uporabi tajnih podatkov respondentov, ki jih ni mogoče združiti ali drugače anonimizirati, če ni pridobila njihovega soglasja za razkritje teh podatkov zadevni državi članici. Komisija lahko sprejme utemeljen sklep, ki se sporoči zadevnemu podjetju ali združenju zadevnih podjetij in v katerem navede, da podatki, ki so jih predložili respondenti in so označeni kot zaupni, niso zaščiteni, ter določi obdobje, po koncu katerega se bodo podatki razkrili. Navedeno obdobje ne sme biti krajše od enega meseca.

10.   Komisija ustrezno upošteva pravni interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti in drugih tajnih podatkov. Podjetje ali združenje podjetij, ki predloži podatke v skladu s členom 6a, in ki ni upravičenec do zadevne državne pomoči lahko zahteva, da se zaradi morebitne škode njegova identiteta zadevni državi članici prikrije.“;

5.

v členu 10 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.   Brez poseganja v člen 20 lahko Komisija na lastno pobudo preuči podatke o domnevno nezakoniti pomoči iz katerega koli vira.

Komisija nemudoma preuči vse pritožbe, ki jih predložijo zainteresirane stranke v skladu s členom 20(2), in zagotovi, da je zadevna država članica popolnoma in redno obveščena o napredku in izidu preučitve.

2.   Komisija po potrebi zahteva podatke od zadevne države članice. Smiselno se uporabljata člen 2(2) ter člen 5(1) in (2).

Komisija lahko po začetku formalnega postopka preiskave zahteva tudi podatke od katere koli druge države članice, podjetja ali združenja podjetij v skladu s členoma 6a in 6b, ki se smiselno uporabljata.“;

6.

za členom 14 se vstavi naslov poglavja:

„POGLAVJE IIIA

ZASTARALNI ROKI“;

7.

naslov člena 15 se nadomesti z naslednjim:

„Zastaralni rok za vračilo pomoči“;

8.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 15a

Zastaralni rok za naložitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.   Pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu s členom 6b, zastarajo v treh letih.

2.   Rok iz odstavka 1 začne teči z dnem, ko je storjena kršitev iz člena 6b. Vendar pa začne rok v primeru nenehnih ali ponavljajočih se kršitev teči na dan, ko kršitev preneha.

3.   Vsak ukrep, ki ga Komisija sprejme za namen preiskave ali postopkov v zvezi s kršitvijo iz člena 6b, prekine zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni, veljati pa začne z datumom, ko podjetje ali združenje zadevnih podjetij o ukrepu prejme uradno obvestilo.

4.   Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova. Vendar pa zastaralni rok preteče najpozneje na dan, ko se konča obdobje 6 let, ne da bi Komisija v tem času naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok začasno odložen v skladu z odstavkom 5.

5.   Zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se začasno odloži za toliko časa, dokler je sklep Komisije predmet postopkov, ki tečejo na Sodišču Evropske unije.

Člen 15b

Zastaralni roki za izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni

1.   Pooblastila Komisije za izvrševanje sklepov, sprejetih v skladu s členom 6b, zastarajo v petih letih.

2.   Rok iz odstavka 1 začne teči na dan, ko postane sklep, sprejet na podlagi člena 6b, pravnomočen.

3.   Zastaralni rok iz odstavka 1 se prekine:

(a)

z uradnim obvestilom o sklepu, ki spreminja prvotni znesek globe ali periodične denarne kazni ali zavrača vlogo za spremembo;

(b)

z vsakim ukrepom države članice na zahtevo Komisije ali Komisije, katerega namen je izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni.

4.   Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova.

5.   Zastaralni rok iz odstavka 1 se začasno odloži za toliko časa, kolikor:

(a)

časa se respondentu dovoli za plačilo;

(b)

je začasno odložena izvršitev plačila v skladu z odločbo Sodišča Evropske unije.“;

9.

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Zloraba pomoči

Brez poseganja v člen 23 lahko Komisija v primerih zlorabe pomoči začne formalni postopek preiskave na podlagi člena 4(4). Smiselno se uporabljajo členi 6, 6a, 6b, 7, 9 in 10, člen 11(1) ter členi 12 do 15.“;

10.

v členu 20 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Vsaka zainteresirana stranka lahko z vložitvijo pritožbe Komisijo obvesti o domnevni nezakoniti pomoči ali o domnevni zlorabi pomoči. V ta namen zainteresirana stranka ustrezno izpolni obrazec, določen v izvedbeni določbi iz člena 27, ter predloži vse obvezne podatke, ki se z njim zahtevajo.

Če Komisija meni, da zainteresirana stranka ne izpolnjuje obveznega pritožbenega obrazca ali da dejstva in pravna vprašanja, ki jih je predložila zainteresirana stranka, ne predstavljajo zadostnih razlogov, da bi bilo med prvo preučitvijo ugotovljeno, da obstaja nezakonita pomoč ali zloraba pomoči, zainteresirano stranko o tem obvesti ter jo pozove, naj pošlje pripombe v predpisanem času, ki običajno ni daljši od enega meseca. Če zainteresirana stranka v predpisanem roku ne poda svojih stališč, se šteje, da je pritožba umaknjena. Ko se šteje, da je bila pritožba umaknjena, Komisija o tem obvesti zadevno državo članico.

Komisija pritožniku pošlje izvod sklepa o zadevi glede vsebine pritožbe.“;

11.

za členom 20 se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE VIA

PREISKAVE GLEDE NA GOSPODARSKE SEKTORJE IN INSTRUMENTE POMOČI

Člen 20a

Preiskave glede na gospodarske sektorje in instrumente pomoči

1.   Kadar je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij utemeljeno sumiti, da bi lahko ukrepi državne pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči omejevali ali izkrivljali konkurenco na notranjem trgu v več državah članicah ali da obstoječi ukrepi pomoči v posameznem sektorju v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom, lahko Komisija izvede preiskavo o tem gospodarskem sektorju ali uporabi zadevnega instrumenta pomoči v različnih državah članicah. Komisija lahko med tako preiskavo od zadevnih držav članic in/ali podjetij ali združenj podjetij zahteva, da ji predložijo podatke, ki so potrebni za uporabo člena 107 in člena 108 PDEU, pri čemer ustrezno upošteva načelo sorazmernosti.

Komisija navede razloge za preiskavo in izbor naslovnikov v vseh zahtevkih za podatke, poslanih v skladu s tem členom.

Komisija objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave o posameznih gospodarskih sektorjih ali posameznih instrumentih pomoči v različnih državah članicah ter zadevne države članice in vsa zadevna podjetja ali združenja podjetij pozove k predložitvi pripomb.

2.   Podatki pridobljeni s preiskavami o sektorjih se smejo uporabljati v postopkih iz te uredbe.

3.   Smiselno se uporabljajo členi 5, 6a in 6b.“;

12.

za členom 23 se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE VIIA

SODELOVANJE Z NACIONALNIMI SODIŠČI

Člen 23a

Sodelovanje z nacionalnimi sodišči

1.   Za uporabo člena 107(1) in člena 108 PDEU lahko sodišča držav članic Komisijo zaprosijo, da jim pošlje podatke, s katerimi razpolaga, ali svoje mnenje o vprašanjih glede uporabe predpisov o državni pomoči.

2.   Kadar je to potrebno za skladno uporabo člena 107(1) ali člena 108 PDEU, lahko Komisija sodiščem držav članic na lastno pobudo predloži pisne pripombe držav članic, ki so pristojne za uporabo določb o državni pomoči. Svoje pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno.

Komisija o tem, da namerava formalno predložiti svoje pripombe, obvesti zadevno državo članico.

Komisija lahko samo za namene priprave svojih pripomb od ustreznega sodišča države članice zahteva, da ji pošlje dokumente, ki so potrebni za oceno vsebine s strani Komisije in jih ima na razpolago.“;

13.

člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Naslovnik sklepov

1.   Sklepi, sprejeti v skladu s členom 6a(7), členom 6b(1) in (2) ter členom 7(9), se naslovijo na zadevno podjetje ali združenje podjetij. Komisija o sklepu nemudoma obvesti naslovnika in mu omogoči, da ji sporoči, za katere podatke po njegovem mnenju velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

2.   Vsi drugi sklepi, ki jih Komisija sprejme na podlagi poglavij II, III, IV, V in VII, se naslovijo na zadevno državo članico. Komisija o njih nemudoma obvesti zadevno državo članico in tej državi članici omogoči, da ji sporoči, za katere podatke po njenem mnenju velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.“;

14.

v členu 26 se vstavi naslednji odstavek:

„2a.   Komisija sklepe, sprejete na podlagi člena 6b(1) in (2), objavi v Uradnem listu Evropske unije.“;

15.

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Izvedbene določbe

Komisija je v skladu s postopkom iz člena 29 pooblaščena, da sprejme izvedbene določbe v zvezi z:

(a)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi priglasitev;

(b)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi letnih poročil;

(c)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi pritožb, ki so predložene v skladu s členom 10(1) in členom 20(2);

(d)

podrobnostmi o rokih in izračunih rokov, in

(e)

obrestnimi merami iz člena 14(2).“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2013

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  Sporočilo Komisije, Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 final, 3.3.2010.

(2)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.


Top