13.8.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 218/60

---

UREDBA (ES) št. 767/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 9. julija 2008

o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 62(2)(b)(ii) in člena 66 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z vidika sklepov Sveta z dne 20. septembra 2001 in sklepov Evropskega sveta iz Laekena iz decembra 2001, iz Seville iz junija 2002, Soluna iz junija 2003 in Bruslja iz marca 2004 vzpostavitev vizumskega informacijskega sistema (VIS) predstavlja eno izmed ključnih pobud na področju politik Evropske unije, usmerjenih v vzpostavljanje območja svobode, varnosti in pravice.

(2)	Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (2) vzpostavlja VIS kot sistem za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami.

(3)

Zdaj je treba določiti namen, uporabnost in pristojnosti VIS ter zagotoviti pogoje in oblikovati postopke za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami, da bi se na ta način olajšalo obravnavo vlog za izdajo vizumov in s tem povezane odločitve, ob upoštevanju smernic za razvoj VIS, ki jih je Svet sprejel 19. februarja 2004, ter Komisiji podeliti mandat za oblikovanje VIS.

(4)

V prehodnem obdobju bi morala biti Komisija odgovorna za operativno upravljanje centralnega VIS, nacionalnih vmesnikov in določenih vidikov komunikacijske infrastrukture med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki. Dolgoročno in na podlagi presoje vpliva, ki vsebuje podrobno analizo alternativnih možnosti s finančnega, operativnega in organizacijskega vidika, ter zakonodajnih predlogov Komisije bi bilo treba oblikovati stalni upravljavski organ, odgovoren za te naloge. Prehodno obdobje ne bi smelo trajati več kot pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(5)

Namen VIS bi moral biti, da z olajšanjem izmenjave podatkov o vlogah za izdajo vizumov med državami članicami ter s tem povezanih postopkov izboljša izvajanje skupne vizumske politike, konzularno sodelovanje in posvetovalne postopke med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, da bi se olajšali postopki za pridobitev vizumov in preprečilo trgovanje z vizumi, hkrati pa bi se olajšala boj proti goljufijam ter preverjanje na zunanjih mejnih prehodih in na ozemlju držav članic. VIS bi moral pripomoči tudi k ugotavljanju istovetnosti oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic, začasno ali stalno prebivanje na tem ozemlju, in olajšati izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (3), ter prispevati k preprečevanju groženj notranji varnosti katere koli države članice.

(6)

Ta uredba temelji na pravnem redu za področje skupne vizumske politike. Podatki, ki so namenjeni za obdelavo v VIS, bi morali biti določeni na podlagi podatkov, pridobljenih s skupnim obrazcem za vlogo za izdajo vizumov, kakor ga uvaja Sklep Sveta 2002/354/ES z dne 25. aprila 2002 o prilagoditvi dela III Skupnih konzularnih navodil in o sestavi Priloge 16 k Skupnim konzularnim navodilom (4), ter glede na informacije na vizumski nalepki iz Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (5).

(7)	VIS bi moral biti povezan z nacionalnimi sistemi držav članic, da bi bila na ta način pristojnim organom držav članic omogočena obdelava podatkov o vlogah za izdajo vizumov ter podatkov o izdanih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih.

(8)	Pogoji in postopki za vnos, spremembo, izbris in uporabo podatkov, zbranih v VIS, bi morali upoštevati postopke, ki so določeni v Skupnih konzularnih navodilih o vizah za diplomatske misije in konzularna predstavništva (6) („Skupna konzularna navodila“).

(9)

Tehnične značilnosti in uporabnosti omrežja za posvetovanje s centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, kot je bilo določeno s členom 17(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (7) („Schengenska konvencija“), bi morale biti vključene v VIS.

(10)	Da bi se zagotovilo zanesljivo preverjanje in ugotavljanje istovetnosti prosilcev za vizum, je potrebno biometrične podatke obdelati v VIS.

(11)	Pomembno je določiti pristojne organe držav članic, katerih ustrezno pooblaščeno osebje bo imelo dostop za vnos, spremembo, izbris ali uporabo podatkov za posebne namene VIS v skladu s to uredbo in v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njihovih nalog.

(12)

Vsakršna obdelava podatkov VIS bi morala biti sorazmerna z zastavljenimi cilji ter potrebna za izpolnjevanje nalog pristojnih organov. Pri uporabi VIS bi morali pristojni organi zagotoviti spoštovanje človekovega dostojanstva in integritete oseb, katerih podatki se zahtevajo, ter ne bi smeli diskriminirati oseb na podlagi njihovega spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(13)	To uredbo bi moral dopolnjevati ločen pravni instrument, sprejet v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji, o dostopu organov, odgovornih za notranjo varnost, do podatkov VIS.

(14)

Osebni podatki, ki so shranjeni v VIS, bi morali biti v sistemu le toliko časa, kot je potrebno za namene VIS. Podatke je priporočljivo hraniti za obdobje največ petih let, da lahko služijo kot reference pri obravnavi vlog za izdajo vizumov, vključno z dobronamernostjo prosilcev in dokumentacijo o ilegalnih priseljencih, ki so kdaj koli zaprosili za vizum. Za navedene namene kratkoročna hramba podatkov ne bi bila uporabna. Po petih letih bi bilo treba podatke izbrisati, razen če ne obstajajo razlogi, da se to stori že prej.

(15)	Določiti bi bilo treba natančna pravila glede odgovornosti za vzpostavitev in delovanje VIS ter odgovornosti držav članic za nacionalne sisteme ter dostop nacionalnih organov do podatkov.

(16)	Potrebno je tudi oblikovati pravila glede odgovornosti držav članic v primerih kakršne koli kršitve te uredbe. Odgovornost Komisije za tako povzročeno škodo je določena v drugem odstavku člena 288 Pogodbe.

(17)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (8) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v državah članicah pri izvajanju te uredbe. Nekatere točke, ki se nanašajo na odgovornosti za obdelavo podatkov, varstvo pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, in nadzor varstva podatkov, pa je potrebno dodatno razjasniti.

(18)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (9) se uporablja za dejavnosti institucij ali organov Skupnosti pri izvajanju njihovih nalog v vlogi odgovornega za operativno upravljanje VIS. Nekatere točke, ki se nanašajo na odgovornosti za obdelavo podatkov in nadzor varstva podatkov, pa je potrebno dodatno razjasniti.

(19)

Nacionalni nadzorni organi, ki so bili ustanovljeni v skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES, bi morali nadzorovati zakonitost obdelave osebnih podatkov v državah članicah, medtem ko bi moral Evropski nadzornik za varstvo podatkov, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 45/2001, nadzorovati dejavnosti institucij in organov Skupnosti, ki so povezane z obdelavo osebnih podatkov, pri čemer upošteva omejene naloge institucij in organov Skupnosti v zvezi s temi podatki.

(20)	Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi bi morali med seboj aktivno sodelovati.

(21)	Učinkovito nadzorovanje izvajanja te uredbe zahteva ocenjevanje v rednih časovnih presledkih.

(22)	Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki bodo izrečene v primerih kršenja določb te uredbe, in zagotavljati njihovo izvajanje.

(23)	Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(24)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so bila priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

(25)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega vizumskega informacijskega sistema in oblikovanja skupnih obveznosti, pogojev in postopkov za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami, ne morejo zadostno doseči države članice same in jih je zaradi obsega in vpliva ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe sprejme določene ukrepe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(26)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in je ta zato ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati. Glede na to, da je namen te uredbe nadgradnja schengenskega pravnega reda po določbah naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se bo Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te uredbe odločila, ali ga bo izvajala v svoji nacionalni zakonodaji.

(27)

V zvezi z Islandijo in Norveško ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, ki so ga sklenili Svet Evropske unije, Republika Islandija in Kraljevina Norveška o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), kar spada na področje iz člena 1, točka B, Sklepa Sveta 1999/437/ES (12) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(28)

Prav tako bi bilo treba skleniti dogovor, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočil, da se pridružijo delu odborov, ki pomagajo Komisiji pri izvrševanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v Sporazumu v obliki izmenjave pisem med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o odborih, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvrševanju izvedbenih pooblastil (13), ki je priložen sporazumu iz uvodne izjave 27.

(29)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Združeno kraljestvo ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (14) in kasnejšim Sklepom Sveta 2004/926/ES z dne 22. decembra 2004 o uveljavitvi nekaterih delov schengenskega pravnega reda v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske (15). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.

(30)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (16). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in je ta zato ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati.

(31)

Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar spada na področje iz člena 1, točka B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES (17).

(32)	Prav tako bi bilo treba skleniti dogovor, ki bo predstavnikom Švice omogočil, da se pridružijo delu odborov, ki pomagajo Komisiji pri izvrševanju njenih izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Skupnostjo in Švico, ki so priložena sporazumu iz uvodne izjave 31.

(33)	Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 in člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa namen, uporabnosti in odgovornosti za vizumski informacijski sistem (VIS), kot je določeno s členom 1 Odločbe 2004/512/ES. V njej so določeni pogoji in postopki za izmenjavo podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov za kratkoročno prebivanje in o odločitvah za njihovo reševanje, vključno z odločitvijo o razveljavitvi, preklicu ali podaljšanju vizumov, da se olajša obravnava tovrstnih vlog in z njimi povezanih odločitev.

Člen 2

Namen

Namen VIS je z olajšanjem izmenjave podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov in s tem povezanih spremljajočih odločitev izboljšati izvajanje skupne vizumske politike, konzularno sodelovanje in posvetovanje med centralnimi vizumskimi oblastmi za:

(a)	olajšanje postopka za pridobitev vizuma;

(b)	preprečevanje izkrivljanja meril za določanje države članice, ki je odgovorna za obravnavo vloge;

(c)	olajšanje boja proti goljufijam;

(d)	olajšanje preverjanja na mejnih prehodih zunanjih meja in znotraj ozemlja držav članic;

(e)	pomoč pri ugotavljanju istovetnosti vseh oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic, začasno ali stalno prebivanje na tem ozemlju;

(f)	olajšanje izvajanja Uredbe (ES) št. 343/2003;

(g)	prispevanje k preprečevanju groženj notranji varnosti katere koli države članice.

Člen 3

Razpoložljivost podatkov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj

1.   Imenovani organi držav članic lahko v posebnih primerih in na obrazloženo zahtevo v pisni ali elektronski obliki dostopajo do podatkov, shranjenih v VIS iz členov 9 do 14, kadar obstajajo razumni razlogi za sklepanje, da bo uporaba podatkov VIS bistveno prispevala k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Europol ima dostop do VIS v mejah svojih pristojnosti in kadar je to potrebno za izpolnjevanje njegovih nalog.

2.   Uporaba podatkov iz odstavka 1 se izvaja preko centralnih točk dostopa, ki so odgovorne za zagotavljanje doslednega upoštevanja pogojev dostopa in postopkov, določenih v Sklepu Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu pooblaščenih organov držav članic in Europola do VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (18). Države članice lahko v okviru izpolnjevanja svojih ustavnih ali zakonskih zahtev imenujejo več centralnih točk dostopa, ki odražajo njihov organizacijski in upravni ustroj. V izjemno nujnih primerih lahko centralna(-e) točka(-e) dostopa prejme(-jo) elektronske ali ustne zahteve in šele naknadno preverijo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, vključno s tistim, da je šlo za izjemno nujen primer. Naknadno preverjanje se izvede brez nepotrebnega odlašanja po obravnavi zahteve.

3.   Podatke, pridobljene iz VIS v skladu s sklepom iz odstavka 2, se ne posreduje ali daje na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. V izjemno nujnih primerih pa se takšni podatki lahko posredujejo ali dajo na razpolago tretji državi ali mednarodni organizaciji izključno zaradi preprečevanja in odkrivanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj ter pod pogoji, določenimi s tem sklepom. Države v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da se evidence o takšnem posredovanju hranijo in da so na razpolago nacionalnim organom za varstvo podatkov, če ti tako zahtevajo. Za posredovanje podatkov, ki ga izvaja država članica, ki je vnesla podatke v VIS, velja pravo te države članice.

4.   Ta uredba ne posega v kakršne koli obveznosti po veljavnem nacionalnem pravu, da se pristojnim organom zaradi preprečevanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj sporočajo informacije o kakršnih koli kriminalnih dejavnostih, ki so jih organi iz člena 6 ugotovili pri opravljanju svojih nalog.

Člen 4

Opredelitve

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„vizum“ pomeni: (a) „vizum za kratkoročno prebivanje“, kot je določeno v členu 11(1)(a) Schengenske konvencije; (b) „tranzitni vizum“, kot je določeno v členu 11(1)(b) Schengenske konvencije; (c) „letališki tranzitni vizum“, kot je določeno v delu I, točka 2.1.1, Skupnih konzularnih navodil; (d) „vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo“, kot je določeno v členih 11(2), 14 in 16 Schengenske konvencije; (e) „nacionalni dolgoročni vizum, ki velja hkrati kot vizum za kratkoročno prebivanje“, kot je določeno v členu 18 Schengenske konvencije;

2.	„enotna vizumska nalepka“ pomeni enotno obliko za vizume, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1683/95;

3.

„organi, pristojni za izdajo vizumov“ pomenijo organe, ki so v vsaki državi članici odgovorni za obravnavo in sprejemanje odločitev o vlogah za pridobitev vizumov oziroma odločitev za razveljavitev, preklic ali podaljšanje vizumov, vključno s centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, in organi, odgovornimi za izdajo vizumov na mejah, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 415/2003 z dne 27. februarja 2003 o izdaji vizumov na meji, vključno z izdajo takih vizumov pomorščakom v tranzitu (19);

4.	„obrazec za pridobitev vizuma“ pomeni enotni obrazec za pridobitev vizuma, kar je določeno v Prilogi 16 k Skupnim konzularnim navodilom;

5.

„prosilec“ pomeni vsako osebo, ki potrebuje vizum v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o tretjih državah, katerih državljani morajo imeti ob prehodu zunanjih meja vizum, in tretjih državah, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti (20), in je predložila vlogo za izdajo vizuma;

6.	„člani skupine“ pomeni prosilce, ki so iz pravnih razlogov dolžni skupaj vstopiti na ozemlje države članice in ga skupaj zapustiti;

7.	„potna listina“ pomeni potni list ali drug ustrezen dokument, s katerim je imetnik upravičen do prehoda zunanjih meja in kateremu se lahko dodeli vizum;

8.	„odgovorna država članica“ pomeni državo članico, ki je vnesla podatke v VIS;

9.	„preverjanje“ pomeni postopek primerjave različnih sklopov podatkov, da bi se ugotovila istovetnost osebe s predloženo dokumentacijo (one-to-one preverjanje);

10.	„ugotavljanje istovetnosti“ pomeni postopek ugotavljanja istovetnosti osebe s primerjanjem več sklopov podatkov v podatkovni bazi (one-to-many preverjanje);

11.	„alfanumerični podatki“ pomenijo podatke, ki so predstavljeni s črkami, številkami, posebnimi znaki, razmikom med znaki in ločili.

Člen 5

Kategorije podatkov

1.   V VIS se zapišejo samo naslednje kategorije podatkov:

(a)	alfanumerični podatki o prosilcu ter podatki o zahtevanih, izdanih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih iz člena 9(1) do (4) in členov 10 do 14;

(b)	fotografije iz člena 9(5);

(c)	podatki o prstnih odtisih iz člena 9(6);

(d)	povezave z drugimi vlogami iz člena 8(3) in 8(4).

2.   Sporočila, ki so poslana v okviru infrastrukture VIS iz člena 16, člena 24(2) in člena 25(2), brez poseganja v zapisovanje postopkov obdelave podatkov iz člena 34, ne bodo shranjena v VIS.

Člen 6

Dostop za vnos, spremembo, izbris in uporabo podatkov

1.   Dostop do VIS za vnos, spremembo ali izbris podatkov iz člena 5(1) je v skladu s to uredbo omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje organov, pristojnih za izdajo vizumov.

2.   Dostop do VIS za iskanje podatkov je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje organov posamezne države članice, ki so pristojni za namene iz členov 15 do 22, v obsegu, potrebnem za izvajanje nalog v skladu s temi nameni in sorazmerno z zasledovanimi cilji.

3.   Vsaka država članica imenuje pristojne organe, katerih ustrezno pooblaščeno osebje ima pravico do vnosa, spremembe, izbrisa ali uporabe podatkov znotraj VIS. Vsaka država članica Komisiji brez odlašanja posreduje seznam teh organov, vključno s tistimi iz člena 41(4), ter vsako s tem povezano spremembo. Ta seznam podrobno navaja, za kakšen namen lahko vsak organ obdeluje podatke v VIS.

Komisija v treh mesecih po začetku delovanja VIS v skladu s členom 48(1) objavi zbirni seznam v Uradnem listu Evropske unije. V primeru sprememb k temu seznamu objavi Komisija enkrat na leto posodobljeni zbirni seznam.

Člen 7

Splošna načela

1.   Vsak pristojen organ, pooblaščen za dostop do VIS v skladu s to uredbo, zagotovi, da je uporaba VIS nujna, primerna in sorazmerna z izpolnjevanjem nalog pristojnih organov.

2.   Vsak pristojen organ zagotovi, da pri uporabi VIS ne diskriminira prosilcev in imetnikov vizumov na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter da v celoti spoštuje človekovo dostojanstvo in integriteto prosilca ali imetnika vizuma.

POGLAVJE II

VNOS IN UPORABA PODATKOV S STRANI ORGANOV, PRISTOJNIH ZA IZDAJO VIZUMOV

Člen 8

Postopki za vnos podatkov na podlagi vloge

1.   Takoj po prejemu vloge, organ, pristojen za izdajo vizumov, nemudoma odpre dosje in vnese podatke iz člena 9 v VIS, v kolikor mora te podatke priskrbeti prosilec.

2.   Po odprtju dosjeja organ, pristojen za izdajo vizumov, preko VIS v skladu s členom 15 preveri, ali znotraj njega obstaja predhodna registracija posameznega prosilca, ki jo je vnesla katera koli država članica.

3.   Če se izkaže, da predhodna registracija istega prosilca že obstaja, organ, pristojen za izdajo vizumov, poveže vsak novo odprti dosje s prvotnim dosjejem.

4.   Če prosilec potuje v skupini ali s svojim zakonskim partnerjem in/ali otroki, organ, pristojen za izdajo vizumov, ustvari dosje za vsakega prosilca posebej in poveže dosjeje oseb, ki potujejo skupaj.

5.   Kjer se predložitev določenih podatkov ne zahteva na osnovi pravnih razlogov ali teh dejansko ni mogoče priskrbeti, se v posebna podatkovna polja vnese „se ne uporablja“. V primeru prstnih odtisov sistem za namene člena 17 dovoljuje razlikovanje med primeri, ko prstnih odtisov ni treba priskrbeti zaradi pravnih razlogov, in primeri, ko teh dejansko ni mogoče priskrbeti. Po izteku petletnega obdobja se ta funkcija ukine, razen če je Komisija ne potrdi na podlagi ocene iz člena 50(4).

Člen 9

Podatki, ki se vnesejo ob predložitvi vloge

Organi, pristojni za izdajo vizumov, v dosje vnesejo naslednje podatke:

1.	številka vloge;

2.	informacija o statusu, ki nakazuje, da je bila podana vloga za izdajo vizuma;

3.	naziv pristojnega organa, kjer je bila vloga predložena, vključno z naslovom organa, in opomba v primeru, da je bila vloga predložena organu, ki predstavlja drugo državo članico;

4.

naslednji podatki se povzamejo z obrazca za pridobitev vizuma: (a) priimek, priimek ob rojstvu (prejšnji priimek(-ki)); imena; spol; datum, kraj in država rojstva; (b) trenutno državljanstvo in državljanstvo ob rojstvu; (c) vrsta in številka potne listine, organ, ki jo je izdal, ter datum izdaje in datum izteka veljavnosti; (d) kraj in datum predložitve vloge za izdajo vizuma; (e) vrsta zahtevanega vizuma; (f) podrobnosti o osebi, ki je izdala povabilo in/ali lahko krije življenjske stroške prosilca med bivanjem: (i) v primeru fizične osebe priimek in ime ter naslov osebe; (ii) v primeru pravne osebe ali druge organizacije naziv in naslov družbe/druge organizacije ter priimek in ime kontaktne osebe v tej družbi/organizaciji; (g) glavni kraj potovanja in načrtovano trajanje bivanja; (h) namen potovanja; (i) načrtovani datum prihoda in odhoda; (j) načrtovani mejni prehod prvega vstopa ali tranzitna pot; (k) prebivališče; (l) trenutni poklic in delodajalec; za študente: ime šole; (m) v primeru mladoletnikov, priimek in ime(-na) očeta in matere prosilca;

5.	fotografija prosilca v skladu z Uredbo (ES) št. 1683/95;

6.	prstni odtisi prosilca v skladu z ustreznimi določbami Skupnih konzularnih navodil.

Člen 10

Podatki, dodani ob izdaji vizuma

1.   Ob odločitvi za izdajo vizuma organi, ki so izdali vizum, v prosilčev dosje dodajo naslednje podatke:

(a)	informacije o statusu, ki nakazujejo, da je bil vizum izdan;

(b)	naziv organa, ki je vizum izdal, vključno z naslovom organa, in informacijo o tem, ali je bil vizum izdan v imenu druge države članice;

(c)	kraj in datum odločitve o izdaji vizuma;

(d)	vrsto vizuma;

(e)	številko enotne vizumske nalepke;

(f)	ozemlje, znotraj katerega je imetnik vizuma upravičen potovati, v skladu z ustreznimi določbami Skupnih konzularnih navodil;

(g)	datuma začetka in konca obdobja veljavnosti vizuma;

(h)	število vstopov, ki jih vizum dovoljuje na ozemlju veljavnosti vizuma;

(i)	trajanje bivanja, kot ga dovoljuje vizum;

(j)

po potrebi informacijo o tem, ali je bil vizum izdan na posebnem listu v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (21).

2.   Če je vloga za izdajo vizuma umaknjena ali prosilec z njo ne nadaljuje postopka, še preden je sprejeta odločitev o izdaji vizuma, organ, pristojen za izdajo vizuma, pri katerem je bila vloga predložena, navede, da je bila vloga iz teh razlogov zaključena in datum, ko je bila vloga zaključena.

Člen 11

Podatki, dodani v primeru prekinitve obravnave vloge

V okoliščinah, ko mora organ, pristojen za izdajo vizuma, ki predstavlja drugo državo članico, prekiniti obravnavo vloge, v prosilčev dosje doda naslednje podatke:

1.	informacijo o statusu, ki nakazuje, da je bila obravnava vloge za izdajo vizuma prekinjena;

2.	naziv pristojnega organa, ki je prekinil obravnavo vloge, vključno z naslovom organa;

3.	kraj in datum sklepa o prekinitvi obravnave;

4.	ime države članice, ki je pristojna za obravnavo vloge.

Člen 12

Podatki, dodani v primeru zavrnitve vizuma

1.   Če je sprejet sklep o zavrnitvi vizuma, organ za izdajo vizumov, ki je vizum zavrnil, v dosje doda naslednje podatke:

(a)	informacijo o statusu, ki nakazuje, da je bil vizum zavrnjen;

(b)	naziv organa, ki je vizum zavrnil, vključno z naslovom organa;

(c)	kraj in datum odločitve o zavrnitvi vizuma.

2.   Prosilčev dosje prav tako vsebuje razloge za zavrnitev vizuma, ki so lahko eden ali več od naslednjih. Prosilec:

(a)	ne poseduje veljavne potne listine/veljavnih potnih listin;

(b)	poseduje lažno/prenarejeno/ponarejeno potno listino;

(c)	ne utemelji namena in pogojev bivanja ter zanj še posebej velja, da predstavlja posebno tveganje nezakonitega priseljevanja v skladu z delom V Skupnih konzularnih navodil;

(d)	v obdobju šestih mesecev je že bival tri mesece na ozemlju držav članic;

(e)	ne poseduje zadostnih sredstev za preživljanje glede na obdobje in obliko bivanja, oziroma sredstev za povratek v matično ali tranzitno državo;

(f)	je oseba, za katero je bilo izdano opozorilo z namenom, da se ji zavrne vstop v schengenski informacijski sistem (SIS) in/ali vpis v nacionalni register;

(g)

za prosilca velja, da predstavlja grožnjo javni politiki, notranji varnosti ali mednarodnim odnosom katere koli od držav članic ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2, točka 19, Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (22).

Člen 13

Podatki, dodani v primeru razveljavitve ali preklica ali skrajšanja obdobja veljavnosti vizuma

1.   Če se sprejme odločitev o razveljavitvi ali preklicu ali skrajšanju obdobja veljavnosti vizuma, organ za izdajo vizumov, ki je sprejel to odločitev, v prosilčev dosje doda naslednje podatke:

(a)	informacijo o statusu, ki nakazuje, da je bil vizum razveljavljen ali preklican ali da je bilo skrajšano obdobje njegove veljavnosti;

(b)	naziv organa, ki je vizum razveljavil, preklical ali skrajšal obdobje njegove veljavnosti, vključno z naslovom organa;

(c)	kraj in datum odločitve;

(d)	nov datum poteka veljavnosti vizuma, če je to potrebno;

(e)	številko enotne vizumske nalepke, če skrajšanje obdobja zahteva izdajo nove enotne vizumske nalepke.

2.   Prosilčev dosje prav tako vsebuje informacijo o razlogih za razveljavitev, preklic ali skrajšanje obdobja veljavnosti vizuma, ki so lahko naslednji:

(a)	v primeru razveljavitve ali preklica, eden ali več razlogov iz člena 12(2);

(b)	v primeru sklepa za skrajšanje obdobja veljavnosti vizuma, eden ali oba naslednja razloga: (i) v primerih, da gre za razloge, ki zahtevajo izgon imetnika vizuma; (ii) odsotnost zadostnih sredstev za preživljanje za prvotno načrtovano trajanje bivanja.

Člen 14

Podatki, dodani v primeru podaljšanja vizuma

1.   Če se sprejme odločitev o podaljšanju vizuma, organ, ki je podaljšal vizum, v dosje prosilca doda naslednje podatke:

(a)	informacijo o statusu, ki nakazuje, da je bil vizum podaljšan;

(b)	naziv organa, ki je vizum podaljšal, vključno z naslovom organa;

(c)	kraj in datum odločitve;

(d)	številko enotne vizumske nalepke, če podaljšanje vizuma zahteva izdajo novega vizuma;

(e)	datuma začetka in konca podaljšanega obdobja;

(f)	obdobje, za katerega je bilo dovoljeno bivanje podaljšano;

(g)	ozemlje, znotraj katerega je imetnik vizuma upravičen potovati, v skladu z ustreznimi določbami Skupnih konzularnih navodil;

(h)	vrsto vizuma, ki je bil podaljšan.

2.   Prosilčev dosje prav tako vsebuje podatke o razlogih za podaljšanje vizuma, ki so lahko naslednji (eden ali več):

(a)	višja sila;

(b)	humanitarni razlogi;

(c)	resni službeni razlogi;

(d)	resni osebni razlogi.

Člen 15

Uporaba VIS pri obravnavi vlog

1.   Organi, pristojni za izdajo vizumov, v skladu z ustreznimi predpisi uporabljajo VIS za namene obravnave vlog in sprejemanje odločitev, ki se nanje nanašajo, vključno z odločitvami za razveljavitev, preklic, podaljšanje ali skrajšanje veljavnosti vizumov.

2.   Za namene iz odstavka 1 imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, dostop do iskanja z enim ali več sklopov naslednjih podatkov:

(a)	številka vloge;

(b)	podatki iz člena 9(4)(a);

(c)	podatki o potni listini iz člena 9(4)(c);

(d)	priimek, ime in naslov fizične osebe ali ime in naslov družbe/druge organizacije iz člena 9(4)(f);

(e)	prstni odtisi;

(f)	število enotnih vizumskih nalepk in datum izdaje za vse predhodno izdane vizume.

3.   Če se pri iskanju z enim ali več sklopi podatkov, ki so navedeni v odstavku 2, izkaže, da v VIS obstajajo prosilčevi podatki, imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, v skladu s členom 8(3) in (4) dostop do dosjeja/dosjejev in z njim(-i) povezanih dosjejev, izključno za namene, ki so navedeni v odstavku 1.

Člen 16

Uporaba VIS za posvetovanje in zahtevki za dokumentacijo

1.   Za namene posvetovanja med centralnimi organi glede obravnave vlog za izdajo vizumov v skladu s členom 17(2) Schengenske konvencije se zahteva po posvetu in odgovori nanjo posredujejo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   Država članica, ki je odgovorna za obravnavo vloge, zahtevo po posvetovanju, skupaj s številko vloge, vnese v VIS in navede državo članico ali države članice za posvetovanje.

VIS posreduje zahtevo po posvetovanju navedeni državi članici ali državam članicam.

Država članica ali države članice, ki so bile izbrane za posvetovanje, odgovore posredujejo v VIS, ki jih posreduje državi članici, ki je predložila zahtevo.

3.   Postopek, ki je bil določen v odstavku 2, se lahko uporabi tudi pri prenosu informacij o izdaji vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo in drugih sporočil, ki so povezana s konzularnim sodelovanjem, kot tudi s prenosom zahtev pristojnim organom za posredovanje kopij potnih listin in drugih vlogi priloženih dokumentov in za prenos kopij teh dokumentov v elektronski obliki. Organi, pristojni za vizume, se na zahtevo nemudoma odzovejo.

4.   Osebni podatki, ki so posredovani v skladu s tem členom, se uporabljajo izključno za posvetovanje med centralnimi nacionalnimi organi in konzularno sodelovanje.

Člen 17

Uporaba podatkov za poročila in statistične namene

Organi, pristojni za izdajo vizumov, imajo izključno za izdelavo poročil in v statistične namene dostop do naslednjih podatkov, ne da bi bilo omogočeno ugotavljanje istovetnosti posameznih prosilcev:

1.	informacij o statusu vloge;

2.	naziva organa, pristojnega za vizume, vključno z njegovim naslovom;

3.	trenutnega državljanstva prosilca;

4.	mejnega prehoda prvega vstopa v državo;

5.	datuma in kraja predložitve vloge za izdajo vizuma in odločitev, ki zadevajo vizum ali vlogo;

6.	vrste zahtevanega ali izdanega vizuma;

7.	vrste potne listine;

8.	razlogov, ki so bili podlaga za sprejem vsake odločitve v zvezi z vizumom ali vlogo za izdajo vizuma;

9.	naziva organa, pristojnega za vizume, ki je zavrnil vlogo za izdajo vizuma, vključno z njegovim naslovom, ter datuma zavrnitve;

10.	primerov, v katerih je isti prosilec vložil vlogo za izdajo vizuma pri več kot enem pristojnem organu in pri čemer so navedeni organi, pristojni za izdajo vizumov, njihovi naslovi in datumi zavrnitev;

11.	namena potovanja;

12.	primerov, ko podatkov iz člena 9(6) dejansko ni bilo mogoče priskrbeti v skladu z drugim stavkom člena 8(5);

13.	primerov, ko podatkov iz člena 9(6) ni bilo treba priskrbeti zaradi pravnih razlogov v skladu z drugim stavkom člena 8(5);

14.	primerov, ko je bila osebi, ki podatkov iz člena 9(6) dejansko ni mogla priskrbeti, zavrnjena izdaja vizuma v skladu z drugim stavkom člena 8(5).

POGLAVJE III

DOSTOP DO PODATKOV S STRANI DRUGIH ORGANOV

Člen 18

Dostop do podatkov za preverjanje na prehodih zunanjih meja

1.   Organi, ki so pristojni za kontrolo na zunanjih mejah, imajo v skladu s Zakonikom o schengenskih mejah in odstavkoma 2 in 3 dostop do iskanja informacij preko številke vizumske nalepke, v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov imetnika vizuma, kar pa je namenjeno izključno za preverjanje istovetnosti imetnika vizuma in/ali verodostojnosti vizuma ter/ali izpolnitvi pogojev za vstop na ozemlje države članice v skladu s členom 5 Zakonika o schengenskih mejah.

2.   Za obdobje največ treh let po začetku delovanja VIS se iskanje lahko izvaja le prek uporabe številke vizumske nalepke. Najmanj leto dni po začetku delovanja se lahko obdobje treh let skrajša pri zračnih mejah v skladu s postopkom iz člena 49(3).

3.   Za imetnike vizumov, katerih prstnih odtisov ni mogoče uporabiti, se iskanje opravi le na podlagi številke vizumske nalepke.

4.   Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da v VIS podatki o imetniku vizuma že obstajajo, ima pristojni organ mejne kontrole izključno za namene, na katere se omenjeni odstavek nanaša, pravico do vpogleda v naslednje podatke prosilčevega dosjeja in v vse z njim povezane dosjeje v skladu s členom 8(4):

(a)	informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno z vloge, iz člena 9(2) in (4);

(b)	fotografije;

(c)	vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšana ali skrajšana, iz členov 10, 13 in 14.

5.   Kadar preverjanje imetnika vizuma ali vizuma ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti imetnika vizuma, verodostojnosti vizuma in/ali potne listine, ima ustrezno pooblaščeno osebje teh pristojnih organov dostop do podatkov v skladu s členom 20(1) in (2).

Člen 19

Dostop do podatkov za preverjanje vizumov na ozemlju držav članic

1.   Organi, ki so na ozemlju držav članic pristojni za preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, krajše bivanje in prebivanje na ozemlju držav članic, imajo dostop do iskanja informacij preko številke vizumske nalepke, v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov imetnika vizuma ali številke vizumske nalepke, kar pa je namenjeno izključno za preverjanje istovetnosti imetnika vizuma in/ali verodostojnosti vizuma in/ali izpolnitve pogojev za vstop, krajše bivanje in prebivanje na ozemlju držav članic.

Za imetnike vizumov, katerih prstnih odtisov ni mogoče uporabiti, se iskanje opravi le na podlagi številke vizumske nalepke.

2.   Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da v VIS podatki o imetniku vizuma že obstajajo, ima pristojni organ izključno za namene, na katere se omenjeni odstavek nanaša, pravico do vpogleda v naslednje podatke prosilčevega dosjeja in v vse z njim povezane dosjeje v skladu s členom 8(4):

(a)	informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno z vloge, iz člena 9(2) in (4);

(b)	fotografije;

(c)	vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšanja ali skrajšana, iz členov 10, 13 in 14.

3.   Kadar preverjanje imetnika vizuma ali vizuma samega ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti imetnika vizuma, verodostojnosti vizuma in/ali potne listine, ima ustrezno pooblaščeno osebje teh pristojnih organov dostop do podatkov v skladu s členom 20(1) in (2).

Člen 20

Dostop do podatkov za ugotavljanje istovetnosti

1.   Organi, ki so na ozemlju držav članic ali na zunanjih mejah pristojni za preverjanje v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, krajše bivanje in prebivanje na ozemlju držav članic, imajo dostop do iskanja informacij po prstnih odtisih osebe, kar pa je namenjeno izključno za preverjanje istovetnosti osebe, za katero je možno, da ne izpolnjuje ali da ne izpolnjuje več pogojev za vstop, krajše bivanje in prebivanje na ozemlju držav članic.

Če prstnih odtisov te osebe ni mogoče uporabiti ali iskanje po prstnih odtisih ni uspešno, se iskanje izvede s pomočjo podatkov iz člena 9(4)(a) in/ali (c). Iskanje se lahko izvede v kombinaciji s podatki iz člena 9(4)(b).

2.   Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da v VIS podatki o prosilcu že obstajajo, ima pristojni organ izključno za namene, na katere se omenjeni odstavek nanaša, pravico do vpogleda v naslednje podatke prosilčevega dosjeja in v vse, z njim povezane dosjeje v skladu s členom 8(3) in (4):

(a)	številko vloge, informacije o statusu vloge in pristojni organ, kjer je bila predložena;

(b)	podatke, ki so bili vneseni neposredno z vloge iz člena 9(4);

(b)	fotografije;

(d)	vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, zavrnjene, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšanja ali skrajšana, ali prošnje, katerih obravnava je bila prekinjena, iz členov 10 do 14.

3.   Če ima oseba vizum, pristojni organ išče podatke v VIS sprva v skladu s členom 18 ali 19.

Člen 21

Dostop do podatkov za določanje odgovornosti v primeru prošnje za azil

1.   Izključno za namene določanja države članice, ki je pristojna za obravnavo prošnje za azil, v skladu s členoma 9 in 21 Uredbe (ES) št. 343/2003 imajo organi, pristojni za odločanje o azilu, dostop do iskanja informacij s pomočjo prstnih odtisov prosilca za azil.

Če prstnih odtisov te osebe ni mogoče uporabiti ali iskanje po prstnih odtisih ni uspešno, se iskanje izvede s pomočjo podatkov iz člena 9(4)(a) in/ali (c). Iskanje se lahko izvede v povezavi s podatki iz člena 9(4)(b).

2.   Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da sta izdaja vizuma, katerega veljavnost poteče v največ šestih mesecih pred vložitvijo prošnje za azil, in/ali vizuma, katerega veljavnost je podaljšana na obdobje največ šestih mesecev pred vložitvijo prošnje za azil, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, izključno za namene iz odstavka 1, pravico do vpogleda v naslednje podatke vloge ter kar zadeva podatke zakonca in otroka iz točke (g) v skladu s členom 8(4):

(a)	številko vloge in naziv organa, ki je vizum izdal ali podaljšal, in informacijo o tem, ali je bil vizum izdan v imenu druge države članice;

(b)	podatke, vzete neposredno iz prošnje, v skladu s členom 9(4)(a) in (b);

(c)	vrsto vizuma;

(d)	obdobje veljavnosti vizuma;

(e)	čas trajanja nameravanega bivanja;

(f)	fotografije;

(g)	podatke iz člena 9(4)(a) in (b) povezanega dosjeja/povezanih dosjejev o zakoncu in otrocih.

3.   VIS lahko v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena uporabljajo samo imenovani nacionalni organi iz člena 21(6) Uredbe (ES) št. 343/2003.

Člen 22

Dostop do podatkov za obravnavo prošnje za azil

1.   Z izključnim namenom obravnave prošnje za azil imajo organi, ki so pristojni za odločanje o azilu, v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 343/2003 dostop do iskanja informacij s pomočjo prstnih odtisov prosilca za azil.

Če prstnih odtisov te osebe ni mogoče uporabiti ali iskanje po prstnih odtisih ni uspešno, se iskanje izvede s pomočjo podatkov iz člena 9(4)(a) in/ali (c). Iskanje se lahko izvede v povezavi s podatki iz člena 9(4)(b).

2.   Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da v VIS podatki o izdanem vizumu že obstajajo, ima pristojni organ izključno za namene, na katere se omenjeni odstavek nanaša, pravico do vpogleda v naslednje podatke prosilčevega dosjeja in v vse z njim povezane dosjeje prosilca v skladu s členom 8(3) ter, kar zadeva podatke iz točke (e), v dosjeje zakonca in otrok v skladu s členom 8(4):

(a)	številko vloge;

(b)	podatke, vzete neposredno s prošnje, v skladu s členom 9(4)(a), (b) in (c);

(c)	fotografije;

(d)	vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšana ali skrajšana, iz členov 10, 13 in 14;

(e)	podatke iz člena 9(4)(a) in (b) povezanega dosjeja/povezanih dosjejev o zakoncu in otrocih.

3.   VIS lahko v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena uporabljajo samo imenovani nacionalni organi iz člena 21(6) Uredbe (ES) št. 343/2003.

POGLAVJE IV

HRAMBA IN SPREMEMBA PODATKOV

Člen 23

Obdobje, za katero se hranijo podatki

1.   Elektronski dosje vsakega prosilca se hrani v VIS za obdobje največ petih let, ne da bi to vplivalo na izbris iz členov 24 in 25 in vodenje evidenc iz člena 34.

Obdobje se začne:

(a)	z datumom poteka veljavnosti, če je bil vizum izdan;

(b)	z novim datumom poteka veljavnosti, če je bil vizum podaljšan;

(c)	z datumom odprtja prosilčevega dosjeja v VIS, če je bila vloga umaknjena ali je bilo obravnavanje vloge zaključeno ali prekinjeno;

(d)	z datumom odločitve vizumskega organa, če je bil vizum zavrnjen, razveljavljen, preklican ali je bila njegova veljavnost skrajšana.

2.   Po poteku obdobja iz odstavka 1 VIS avtomatično izbriše prosilčev dosje in vse povezave do njega, kot je navedeno v členu 8(3) in (4).

Člen 24

Sprememba podatkov

1.   Samo odgovorna država članica ima pravico do spremembe podatkov, ki so bili posredovani v VIS, in jih lahko popravi oziroma izbriše.

2.   Če ima država članica dokaze o netočnosti podatkov, shranjenih v VIS, oziroma dokaze, da niso bili obdelani v skladu s to uredbo, o tem nemudoma obvesti odgovorno državo članico. Takšno obvestilo je lahko poslano preko infrastrukture VIS.

3.   Odgovorna država preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi oziroma izbriše.

Člen 25

Predčasen izbris podatkov

1.   Dosje prosilca in povezave iz člena 8(3) in (4), ki se nanašajo na prosilca, ki je pridobil državljanstvo katere koli države članice pred iztekom obdobja, določenega s členom 23(1), država članica, ki je zadevni dosje in povezave ustvarila, takoj izbriše iz VIS.

2.   Vsaka država članica v primeru, ko je prosilec pridobil njeno državljanstvo, o tem nemudoma obvesti odgovorno državo članico oz. odgovorne države članice. Takšno obvestilo je lahko poslano preko infrastrukture VIS.

3.   Če sodišče ali pritožbeni organ prekliče zavrnitev vizuma, država članica, ki je vizum zavrnila, izbriše podatke iz člena 12 takoj, ko postane odločitev o preklicu zavrnitve vizuma pravnomočna.

POGLAVJE V

DELOVANJE IN ODGOVORNOSTI

Člen 26

Operativno vodenje

1.   Po prehodnem obdobju je za operativno upravljanje centralnega VIS in nacionalnih vmesnikov odgovoren upravljavski organ („upravljavski organ“), ki se financira iz proračuna Evropske unije. Upravljavski organ v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za centralni VIS in nacionalne vmesnike vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je predmet analize stroškov in koristi.

2.   Upravljavski organ je odgovoren tudi za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki:

(a)

nadzor;

(b)

varnost;

(c)	usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

3.   Komisija je odgovorna za vse druge naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki, zlasti za:

(a)	naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(b)	nabavo in posodabljanje;

(c)	pogodbena vprašanja.

4.   Komisija je v prehodnem obdobju, dokler upravljavski organ iz odstavka 1 ne prevzame svojih nalog, odgovorna za operativno upravljanje VIS. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (23), lahko Komisija upravljanje in naloge za izvrševanje proračuna zaupa nacionalnim organom javnega sektorja iz dveh različnih držav članic.

5.   Vsak nacionalni organ javnega sektorja iz odstavka 4 mora izpolnjevati naslednja merila izbora:

(a)	dokazati mora znatne izkušnje pri upravljanju obsežnega informacijskega sistema;

(b)	imeti mora strokovno znanje o delovanju in varnostnih zahtevah obsežnega informacijskega sistema;

(c)	imeti mora dovolj izkušenega osebja z ustreznim strokovnim in jezikovnim znanjem za delo na področju mednarodnega sodelovanja, kot to zahteva VIS;

(d)	razpolagati mora z varno in posebej prilagojeno opremo, ki zlasti lahko podpira in zagotavlja neprekinjeno delovanje obsežnih informacijskih sistemov; ter

(e)	delovati mora v upravnem okolju, ki mu omogoča, da ustrezno izvršuje naloge in se izogiba vsem navzkrižjem interesov.

6.   Pred prenosom katerih koli pristojnosti iz odstavka 4 in potem v rednih časovnih presledkih Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o pogojih za prenos pristojnosti, natančnem obsegu takega prenosa in organih, ki so jim bile naloge zaupane.

7.   Če Komisija v prehodnem obdobju v skladu z odstavkom 4 prenese svojo pristojnost, zagotovi, da se pri prenosu v celoti upoštevajo omejitve institucionalnega sistema, določenega v Pogodbi. Zlasti zagotovi, da ta prenos ne vpliva škodljivo na noben veljaven nadzorni mehanizem v okviru zakonodaje Skupnosti, naj bo to Sodišče, Računsko sodišče ali Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

8.   Operacijsko upravljanje sistema VIS v skladu s to uredbo obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema 24 ur na dan in 7 dni na teden, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja sistema, zlasti glede časa, ki ga konzularna predstavništva potrebujejo za iskanje po osrednji bazi podatkov, ki bi moral biti čim krajši.

9.   Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (24), upravljavski organ za vse osebje, ki dela s podatki VIS, uporablja ustrezna pravila glede poklicne molčečnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti. Obveza zaupnosti velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali zaposlitev, ali po zaključku njihovih dejavnosti.

Člen 27

Lokacija centralnega vizumskega informacijskega sistema

Glavni centralni VIS, ki opravlja funkcije tehničnega nadzora in upravljanja, je v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija centralnega VIS, ki lahko zagotavlja vse funkcije glavnega centralnega VIS v primeru, da slednji odpove, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

Člen 28

Povezava z nacionalnimi sistemi

1.   VIS je preko nacionalnega vmesnika zadevne države povezan z nacionalnim sistemom vsake države članice.

2.   Vsaka država članica imenuje nacionalni organ, ki bo zagotavljal dostop do VIS pristojnim organom iz člena 6(1) in (2) ter povezoval navedeni nacionalni organ z nacionalnim vmesnikom.

3.   Vsaka država članica spremlja avtomatske postopke za obdelavo podatkov.

4.   Vsaka država članica je odgovorna za:

(a)	razvoj nacionalnega sistema in/ali njegove prilagoditve VIS v skladu s členom 2(2) Odločbe 2004/512/ES;

(b)	organizacijo, vodenje, delovanje in vzdrževanje svojega nacionalnega sistema;

(c)	vodenje in določanje dostopa ustrezno pooblaščenega osebja pristojnih nacionalnih organov do VIS v skladu s to uredbo ter za vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in njihovih profilov;

(d)	pokrivanje stroškov, ki nastanejo ob vzdrževanju nacionalnih sistemov, in stroškov vključenosti v nacionalni vmesnik, vključno z naložbami in operativnimi stroški za komunikacijsko infrastrukturo med nacionalnim vmesnikom in nacionalnim sistemom.

5.   Preden je osebje organov s pravico do dostopa do VIS pooblaščeno za obdelavo podatkov, shranjenih v VIS, je deležno ustreznega usposabljanja o pravilih varnosti in zaščite podatkov ter je obveščeno o vseh ustreznih kaznivih dejanjih in kaznih.

Člen 29

Odgovornost za uporabo podatkov

1.   Vsaka država članica zagotavlja zakonito obdelavo podatkov, zlasti pa zagotavlja, da ima le ustrezno pooblaščeno osebje dostop do podatkov, obdelanih v VIS, za namene izvajanja nalog v skladu s to uredbo. Odgovorna država članica zagotavlja zlasti, da:

(a)	so podatki pridobljeni zakonito;

(b)	so podatki v VIS vneseni zakonito;

(c)	so ob vnašanju v VIS podatki natančni in posodobljeni.

2.   Upravljavski organ zagotavlja, da se VIS upravlja v skladu s to uredbo in izvedbenimi pravili iz člena 45(2). Upravljavski organ zlasti:

(a)	sprejema vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti centralnega VIS in komunikacijske infrastrukture med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki, brez poseganja v odgovornosti vsake države članice;

(b)	zagotavlja dostop do podatkov, obdelanih v VIS, za izvajanje nalog upravljavskega organa le ustrezno pooblaščenemu osebju.

3.   Upravljavski organ obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o ukrepih, ki jih sprejme v skladu z odstavkom 2.

Člen 30

Hranjenje podatkov VIS v nacionalnih podatkovnih zbirkah

1.   Podatki, pridobljeni iz VIS, se lahko hranijo v nacionalnih podatkovnih zbirkah samo, če je to nujno potrebno v posameznem primeru v skladu z namenom VIS in z relevantnimi predpisi, vključno s tistimi, ki se nanašajo na varstvo podatkov, in ne dlje, kot je nujno za posamezen primer.

2.   Odstavek 1 ne vpliva na pravico države članice, da v svojih nacionalnih podatkovnih zbirkah hrani podatke, ki jih je ta država članica vnesla v VIS.

3.   Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavkoma 1 in 2, se šteje za zlorabo po zakonodaji posamezne države članice.

Člen 31

Pošiljanje podatkov tretjim državam ali mednarodnim organom

1.   Podatkov, ki so v skladu s tem sklepom obdelani v VIS, se ne posreduje ali daje na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko osebne podatke iz člena 9(4)(a), (b), (c), (k) in (m) posreduje ali da na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam iz Priloge v posameznih primerih, če je to potrebno zaradi dokazovanja istovetnosti državljanov tretjih držav, vključno z namenom vračanja, le kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	Komisija je sprejela sklep o ustrezni zaščiti osebnih podatkov v tej tretji državi v skladu s členom 25(6) Direktive 95/46/ES, ali pa obstaja med Skupnostjo in to tretjo državo veljaven sporazum o ponovnem sprejemu ali se uporabljajo določbe iz člena 26(1)(d) Direktive 95/46/ES;

(b)	tretja država ali mednarodna organizacija pristaneta na uporabo podatkov le za namen, za katerega so bili dani na voljo;

(c)

podatki se posredujejo ali se dajo na razpolago v skladu z ustreznimi določbami prava Skupnosti, zlasti s sporazumi o ponovnem sprejemu ter z nacionalnim pravom države članice, ki je podatke posredovala ali jih dala na razpolago, vključno s pravnimi določbami v zvezi z varnostjo in varstvom podatkov; ter

(d)	država članica, ki je vnesla podatke v VIS, je dala svoje soglasje.

3.   Takšno posredovanje osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ne posega v pravice beguncev in oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito, še posebej kar zadeva njihovo nevračanje.

Člen 32

Varnost podatkov

1.   Odgovorna država članica zagotavlja varnost podatkov pred in med njihovim prenosom v nacionalni vmesnik. Vsaka država članica zagotavlja varnost podatkov, ki jih pridobi iz VIS.

2.   Vsaka država članica v razmerju do svojega nacionalnega sistema sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

(a)	fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)	preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja dejavnosti v skladu z nameni VIS (kontrola ob vstopu v objekt);

(c)	preprečitev nedovoljenega branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)	preprečitev nepooblaščenega vnosa podatkov in nepooblaščenega preverjanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)	preprečitev nepooblaščene obdelave podatkov v VIS in kakršnega koli nepooblaščenega spreminjanja ali brisanja podatkov, ki so bili obdelani v VIS (nadzor vnosa podatkov);

(f)	zagotovitev, da se osebam, ki so pooblaščene za dostop do VIS, omogoči dostop samo do podatkov, ki so zajeti v njihovem pooblastilu za dostop, samo prek individualnih in edinstvenih uporabniških identitet ter tajnih načinov dostopa (nadzor dostopa do podatkov);

(g)

zagotovitev, da vsi organi, ki imajo pravico do dostopa do VIS, izdelajo profile, ki opisujejo funkcijo in odgovornosti oseb, ki so pooblaščene za dostop do podatkov, vnos, spremembo, posodobitev in brisanje ter iskanje podatkov, ter njihov profil na zahtevo nemudoma dajo na voljo nacionalnim nadzornim organom iz člena 41 (profili osebja);

(h)	zagotovitev, da je mogoče preveriti in ugotoviti, katerim organom je dovoljeno posredovati osebne podatke z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);

(i)	zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, kateri podatki so bili obdelani v VIS ter kdo in kdaj jih je obdeloval in za kateri namen (nadzor beleženja podatkov);

(j)	preprečitev nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med njihovim prenosom v ali iz VIS ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja (nadzor prenosa);

(k)	spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejemanje potrebnih organizacijskih ukrepov, povezanih z notranjim nadzorom, za zagotovitev skladnosti s to uredbo (samorevidiranje).

3.   Upravljavski organ sprejme potrebne ukrepe, da doseže cilje iz odstavka 2 v zvezi z delovanjem VIS, vključno s sprejetjem varnostnega načrta.

Člen 33

Odgovornost

1.   Katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov oziroma katerega koli dejanja, ki je v neskladju s to uredbo, je upravičena do nadomestila države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo. Ta država članica je v celoti ali delno izvzeta iz odgovornosti, če dokaže, da ni odgovorna za dogodek, iz katerega izvira škoda.

2.   Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe s strani države članice povzroči škodo VIS, je država članica za takšno škodo odgovorna, razen v primeru, da upravljavski organ ali druga država članica, ki sodeluje v VIS, nista sprejela primernih ukrepov za preprečitev tovrstne škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

3.   Zahteve za nadomestilo škode iz odstavkov 1 in 2, za katero je odgovorna obtožena država članica, urejajo določbe njene nacionalne zakonodaje.

Člen 34

Vodenje evidenc

1.   Vsaka država članica in upravljavski organ vodi evidence o vseh postopkih obdelave podatkov v okviru VIS. Te evidence kažejo namen dostopa iz člena 6(1) in členov 15 do 22, datum in uro, vrsto prenesenih podatkov iz členov 9 do 14, vrsto uporabljenih podatkov pri poizvedovanju iz členov 15(2), 17, 18(1) do (3), 19(1), 20(1), 21(1) in 22(1) in naziv pristojnega organa, ki vnaša ali pridobiva podatke. Hkrati vsaka država članica vodi evidenco o osebah, ki so pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.

2.   Takšne evidence se lahko uporabljajo zgolj za nadzor varstva podatkov v okviru dopuščenih načinov obdelave podatkov in zagotovitve njihove varnosti. Evidence se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in se izbrišejo po enem letu od izteka obdobja hrambe, ki je predpisano s členom 23(1), razen če niso potrebne za že začete nadzorne postopke.

Člen 35

Notranje spremljanje

Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je pooblaščen za dostop do podatkov v VIS, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in po potrebi sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.

Člen 36

Kazni

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za vsako zlorabo podatkov, vnesenih v VIS, naložijo kazni, vključno z administrativnimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalnim pravom, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

POGLAVJE VI

PRAVICE IN NADZOR NA PODROČJU VARSTVA PODATKOV

Člen 37

Pravica do informacij

1.   Odgovorna država članica obvesti prosilce in osebe iz člena 9(4)(f) o naslednjem:

(a)	identiteti upravljavca iz člena 41(4), vključno z njegovimi kontaktnimi podatki;

(b)	namenih, za katere bodo podatki obdelani znotraj VIS;

(c)	kategorijah prejemnikov podatkov, vključno z organi iz člena 3;

(d)	obdobju hrambe podatkov;

(e)	da je uporaba podatkov obvezna za obravnavo vloge;

(f)

pravici do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanje, pravici do zahteve, da se popravijo napačni podatki, ki se nanašajo nanje, ali izbrišejo nezakonito obdelani podatki, ki se nanašajo nanje; o pravici do obveščanja o postopkih za uveljavljanje teh pravic ter o kontaktnih podatkih nacionalnih nadzornih organov iz člena 41(1), ki obravnavajo zahteve glede varstva osebnih podatkov.

2.   Informacije iz odstavka 1 se prosilcu v pisni obliki posredujejo takoj, ko so pridobljeni podatki z obrazca za pridobitev vloge, fotografija in podatki o prstnih odtisih, kot je to določeno v členu 9(4), (5) in (6).

3.   Informacije, na katere se nanaša odstavek 1, se osebam iz člena 9(4)(f) posredujejo v obliki obrazcev, ki jih podpišejo tiste osebe, ki zagotovijo dokaze o povabilu, sponzorstvu in nastanitvi.

Kadar ni takšnega obrazca, ki bi ga omenjene osebe podpisale, se te informacije sporočijo v skladu s členom 11 Direktive 95/46/ES.

Člen 38

Pravica do dostopa, popravljanja in izbrisa

1.   Ne glede na obveznost zagotavljanja drugih informacij v skladu s členom 12(a) Direktive 95/46/ES ima vsaka oseba pravico do vpogleda podatkov v VIS, ki se nanašajo na njo, in podatkov o državi članici, ki jih je v VIS vnesla. Tak dostop do podatkov lahko odobri zgolj država članica. Vsaka država članica zabeleži vse zahteve za tak dostop.

2.   Katera koli oseba, ki ugotovi, da so podatki o njej netočni, ima pravico do zahteve po njihovem popravku in njihovemu izbrisu, če dokaže, da so bili pridobljeni in vneseni nezakonito. Popravek in izbris podatkov v skladu s svojimi zakoni, uredbami in postopki izvede odgovorna država članica.

3.   Če je zahteva iz odstavka 2 vložena pri državi članici, ki zanjo ni neposredno odgovorna, jo njeni organi posredujejo organom odgovorne države v roku 14 dni. Ta v roku enega meseca preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave v okviru VIS.

4.   Če se izkaže, da so v VIS vneseni podatki res netočni ali so bili pridobljeni nezakonito, odgovorna država članica v skladu s členom 24(3) podatke popravi ali izbriše. Odgovorna država o popravku ali izbrisu podatkov zadevno osebo nemudoma obvesti.

5.   Če se odgovorna država članica ne strinja, da so v VIS vneseni podatki netočni oziroma da so bili pridobljeni nezakonito, razloge za nestrinjanje s popravkom ali izbrisom podatkov, ki se na zadevno osebo nanašajo, pisno opredeli in jih posreduje po pošti.

6.   Odgovorna država članica zadevni osebi omogoči dostop do informacij, ki ji lahko pomagajo pri sprejemanju nadaljnjih odločitev, če se s pisno obrazložitvijo ne strinja. Omenjene informacije vključujejo možne ukrepe in pritožbe, ki jih zadevna oseba lahko naslovi na pristojne organe ali sodišča odgovorne države članice ter vsakršno možno pomoč, vključno s pomočjo nacionalnih nadzornih organov iz člena 41(1), ki je na voljo v skladu z zakoni, uredbami in postopki navedene države članice.

Člen 39

Sodelovanje na področju izvajanja pravic do varstva podatkov

1.   Države članice dejavno sodelujejo pri izvajanju pravic, ki so določene s členom 38(2), (3) in (4).

2.   V vsaki državi članici nacionalni nadzorni organ na zahtevo pomaga in svetuje zadevni osebi pri izvajanju njenih pravic do popravka ali izbrisa podatkov, ki se nanjo nanašajo, v skladu s členom 28(4) Direktive 95/46/ES.

3.   Nacionalni nadzorni organ odgovorne države članice, ki je podatke posredovala, in nacionalni nadzorni organi države članice, pri kateri je bila zahteva vložena, v ta namen sodelujejo.

Člen 40

Pravna sredstva

1.   V vsaki državi članici ima katera koli oseba pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnem organu ali na sodišču države članice, ki ji je kršila pravico do dostopa do svojih podatkov oziroma pravico do njihovega popravka ali izbrisa v skladu s členom 38(1) in (2).

2.   Pomoč nacionalnih nadzornih organov iz člena 39(2) je na voljo skozi ves postopek.

Člen 41

Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ

1.   Organ ali organi, imenovani v vsaki državi članici ter s pooblastili iz člena 28 Direktive 95/46/ES (nacionalni nadzorni organ), neodvisno nadzorujejo zakonitost obdelave osebnih podatkov iz člena 5(1) s strani zadevne države članice ter njihovega prenosa v in iz VIS.

2.   Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvaja revizija postopkov obdelave podatkov v nacionalnem sistemu v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi.

3.   Države članice nacionalnemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izpolnjevanje poverjenih nalog iz te uredbe.

4.   V povezavi z obdelavo osebnih podatkov v VIS vsaka država članica imenuje organ, ki bo v skladu s členom 2(d) Direktive 95/46/ES imel vlogo upravljavca in imel glavno odgovornost pri obdelavi podatkov te države članice. Vsaka država članica posreduje naziv tega organa Komisiji.

5.   Vsaka država članica zagotovi nacionalnim nadzornim organom vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s členoma 28 in 29(1), omogoči jim dostop do seznamov iz člena 28(4)(c) ter evidenc iz člena 34 in kadar koli dovoli dostop do vseh njenih prostorov.

Člen 42

Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov preverja, da se dejavnosti upravljavskega organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov izvajajo v skladu s to uredbo. Pri tem se ravna po dolžnostih in pooblastilih, opredeljenih v členih 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj na vsaka štiri leta izvede revizija dejavnosti upravljavskega organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, upravljavskemu organu, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Upravljavski organ ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročila.

3.   Upravljavski organ Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotavlja zahtevane podatke, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in evidenc iz člena 34(1) in mu kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore.

Člen 43

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v okviru svojih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad VIS in nacionalnimi sistemi.

2.   V okviru svojih pristojnosti si izmenjujejo ustrezne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, preučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, preučujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

3.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestanejo najmanj dvakrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Poslovnik se sprejme na prvem srečanju. Po potrebi skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode.

4.   Vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in upravljavskemu organu pošljejo skupno poročilo o dejavnostih. To poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravi nacionalni nadzorni organ te države članice.

Člen 44

Varstvo podatkov v prehodnem obdobju

Če Komisija v skladu s členom 26(4) te uredbe v prehodnem obdobju svoje pristojnosti prenese na drug organ ali organe, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotovi pravico in možnost polnega izvajanja njegovih nalog, vključno z možnostjo izvajanja pregledov na kraju samem, ali izvajanja vseh drugih pristojnosti, ki jih ima v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 45

Izvajanje s strani Komisije

1.   Komisija začne čim prej po začetku veljavnosti te uredbe z uveljavljanjem centralnega VIS, nacionalnih vmesnikov vsake države članice in komunikacijske infrastrukture med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki, vključno s procesi za obdelavo biometričnih podatkov iz člena 5(1)(c).

2.   Ukrepi, ki so potrebni za tehnično uveljavljanje centralnega VIS, nacionalnih vmesnikov in komunikacijske infrastrukture med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 49(2), zlasti za:

(a)	vnos podatkov in povezovanje vlog v skladu s členom 8;

(b)	dostop do podatkov v skladu s členom 15 in členi 17 do 22;

(c)	spremembo, izbris in predčasen izbris podatkov v skladu s členi 23 do 25;

(d)	vodenje in dostop do evidenc v skladu s členom 34;

(e)	posvetovalni mehanizem in postopke iz člena 16.

Člen 46

Vključevanje tehničnih funkcionalnosti schengenskega posvetovalnega omrežja

Posvetovalni mehanizem iz člena 16 nadomesti schengensko posvetovalno omrežje z datumom, ki je določen v skladu s postopkom iz člena 49(3), ko vse države članice, ki na datum začetka veljavnosti te uredbe uporabljajo schengensko posvetovalno omrežje, sporočijo pravne in tehnične ukrepe za uporabo VIS za namen posvetovanja med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, glede vlog za izdajo vizumov, v skladu s členom 17(2) Schengenske konvencije.

Člen 47

Začetek prenosa podatkov

Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo, da je sprejela vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za prenos podatkov iz člena 5(1) v centralni VIS preko nacionalnega vmesnika.

Člen 48

Začetek delovanja

1.   Komisija določi datum začetka delovanja VIS, ko:

(a)	so ukrepi iz člena 45(2) sprejeti;

(b)	Komisija objavi uspešen zaključek celovitega preskusa VIS, ki ga izvede skupaj z državami članicami;

(c)

države članice po potrditvi tehničnih ukrepov Komisijo obvestijo, da so sprejele vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in posredovanje podatkov iz člena 5(1) v VIS za vse vloge iz prve regije, določene v skladu z odstavkom 4, vključno z ukrepi za zbiranje in/ali posredovanje podatkov v imenu druge države članice.

2.   Komisija obvesti Evropski parlament o rezultatih preskusa, ki ga izvede v skladu s točko (b) odstavka 1.

3.   Za vse druge regije Komisija določi datum, s katerim postane posredovanje podatkov iz člena 5(1) obvezno, ko države članice obvestijo Komisijo, da so sprejele vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in posredovanje podatkov iz člena 5(1) v VIS za vse vloge znotraj zadevne regije, vključno z ukrepi za zbiranje in/ali posredovanje podatkov v imenu druge države članice. Pred tem datumom lahko vsaka država članica začne delovati na katerem koli izmed teh področij takoj, ko uradno obvesti Komisijo, da je sprejela vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in posredovanje vsaj podatkov iz člena 5(1)(a) in (b) v VIS.

4.   Regije iz odstavkov 1 in 3 se določijo v skladu s postopkom iz člena 49(3). Merila za določanje teh regij bodo tveganje nezakonitega priseljevanja, grožnje nacionalni varnosti držav članic in izvedljivost zbiranja biometričnih podatkov z vseh lokacij te regije.

5.   Komisija objavi datume za začetek delovanja v vsaki regiji v Uradnem listu Evropske unije.

6.   Nobena država članica ne uporablja podatkov, ki so jih v VIS posredovale druge države članice, dokler jih v skladu z odstavkoma 1 in 3 ne začne vnašati tudi sama ali druga država članica, ki to državo članico predstavlja.

Člen 49

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor, ki je bil določen s členom 51(1) Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (25).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok, določen v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je dva meseca.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok, določen v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je dva meseca.

Člen 50

Nadzor in ocenjevanje

1.   Upravljavski organ zagotovi vzpostavitev postopkov za nadzorovanje delovanja VIS v primerjavi z zastavljenimi cilji glede na rezultate, stroškovno učinkovitost, varnost in kakovost storitev.

2.   Za namen tehničnega vzdrževanja ima upravljavski organ dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v VIS.

3.   Dve leti po začetku delovanja VIS in nato vsaki dve leti upravljavski organ Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju VIS, vključno z njegovo varnostjo.

4.   Tri leta po začetku delovanja VIS in vsaka naslednja štiri leta po tem Komisija oblikuje splošno oceno delovanja VIS. Skupna ocena vključuje pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje ter oceno veljavnosti temeljnih načel, uporabe te uredbe glede VIS, njegove varnosti, uporabe določb iz člena 31 ter vpliva izkušenj na bodoče delovanje. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.   Pred koncem obdobij iz člena 18(2) Komisija poroča o tehničnem napredku, ki je bil dosežen v zvezi z uporabo prstnih odtisov na zunanjih mejah in njenim pomenom za trajanje iskanja z uporabo številke vizumske nalepke v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov imetnika vizuma, vključno s tem, ali pričakovano trajanje takšnega iskanja pomeni predolgo čakalno dobo na mejnih prehodih. Komisija oceno posreduje Svetu in Evropskemu parlamentu. Na podlagi ocene lahko Svet in Evropski parlament Komisijo zaprosita, naj po potrebi predloži ustrezne predloge sprememb k tej uredbi.

6.   Države članice upravljavskemu organu in Komisiji zagotovijo podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3, 4 in 5.

7.   Upravljavski organ Komisiji zagotovi vse podatke, potrebne za celovito oceno iz odstavka 4.

8.   Dokler upravljavski organ ne prevzame svojih nalog, je Komisija v prehodnem obdobju odgovorna za pripravo in predložitev poročil iz odstavka 3.

Člen 51

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od datuma iz člena 48(1).

3.   Členi 26, 27, 32, 45, 48(1), (2) in (4) in člen 49 se uporabljajo od 2. septembra 2008.

4.   V prehodnem obdobju iz člena 26(4) se sklicevanje na upravljavski organ v tej uredbi razume kot sklicevanje na Komisijo.

---

(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2007 (UL C 125 E, 22.5.2008, str. 118) in Sklep Sveta z dne 23. junija 2008.

(2)  UL L 213, 15.6.2004, str. 5.

(3)  UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

(4)  UL L 123, 9.5.2002, str. 50.

(5)  UL L 164, 14.7.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(6)  UL C 326, 22.12.2005, str. 1. Navodila, kakor so bila nazadnje spremenjena s Sklepom Sveta 2006/684/ES (UL L 280, 12.10.2006, str. 29).

(7)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).

(8)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(9)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(10)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200. 22.7.2006, str. 11).

(11)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(12)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(13)  UL L 176, 10.7.1999, str. 53.

(14)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(15)  UL L 395, 31.12.2004, str. 70.

(16)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(17)  Sklep 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 370, 17.12.2004, str. 78).

(18)  Glej stran 129 tega Uradnega lista.

(19)  UL L 64, 7.3.2003, str. 1.

(20)  UL L 81, 21.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1932/2006 (UL L 405, 30.12.2006, str. 23; popravljena različica v UL L 29, 3.2.2007, str. 10).

(21)  UL L 53, 23.2.2002, str. 4.

(22)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 296/2008 (UL L 97, 9.4.2008, str. 60).

(23)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).

(24)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 337/2007 (UL L 90, 30.3.2007, str. 1).

(25)  UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

---

---