31996R2200

Uredba Sveta (ES) št. 2200/96

z dne 28. oktobra 1996

o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 42 in 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

(1) ker razne spremembe v zadnjem času postavljajo sektor sadja in zelenjave v nov položaj, kateremu se morajo proizvajalci prilagoditi; ker je v skladu s tem zagotovljena preusmeritev temeljnih pravil ureditve trga za ta sektor; ker je zaradi številnih sprememb ureditve trga od sprejetja prve uredbe potrebno zaradi jasnosti sprejeti novo uredbo;

(2) ker je zaželeno v to novo uredbo vključiti glavne določbe uredbe Sveta (EGS) št. 3285/83 z dne 14. novembra 1983 o splošnih pravilih za razširitev določenih pravil organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave [4], Uredbe Sveta (EGS) št. 1319/85 z dne 23. maja 1985 o okrepitvi nadzora uporabe pravil Skupnosti o sadju in zelenjavi [5], Uredbe Sveta (EGS) št. 2240/88 z dne 19. julija 1988, ki za breskve, limone in pomaranče določa pravila za uporabo člena 16(b) Uredbe (EGS) št. 1035/72 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo [6], Uredbe Sveta (EGS) št. 1121/89 z dne 27. aprila 1989 o uvedbi interventnega praga za jabolka in cvetačo [7] in Uredbe Sveta (EGS) št. 1198/90 z dne 7. maja 1990 o uvedbi registra Skupnosti za gojenje agrumov [8]; ker je gornje uredbe potrebno zato razveljaviti;

(3) ker klasifikacija, ki uporablja skupne obvezne standarde za sadje in zelenjavo, s katerimi se trguje znotraj Skupnosti in ki se izvažajo v tretje države, zagotavlja referenčni okvir, ki spodbuja pošteno trgovanje in preglednost trga in ki izloči proizvode nezadostne kakovosti s trga; ker skladnost s temi standardi tako tudi pomaga izboljševati donosnost proizvodnje;

(4) ker bi bilo zaradi poenostavitve zaželeno sprejeti standarde za sadje in zelenjavo, ki bi imeli relativno velik vpliv na trg in ki bi upoštevali standarde Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (ZN/EKE); ker je potrebno določiti način kako te mednarodne standarde prilagoditi posebnim zahtevam Skupnosti;

(5) ker standardizacija ne more biti popolnoma učinkovita, če se, z možnostjo izjem, ne uporablja v vseh fazah trženja in ob odpremi s področja proizvodnje; ker se kljub temu lahko omogoči izjeme za določene dejavnosti, ki so bodisi zelo obrobnega pomena in so posebne, bodisi potekajo na začetku distribucijske verige, ali pa v primeru proizvodov, namenjenih za predelavo; ker je potrebno upoštevati tudi možnost premajhne ali izjemno velike ponudbe; ker mora biti imetnik proizvoda odgovoren za skladnost s standardi, da se tako zagotovi kakovost, ki jo standardi zahtevajo; ker zahteve potrošnikov glede značilnosti sadja in zelenjave pomenijo predvsem, da mora biti v vseh fazah trženja, vključno s prodajo na drobno, pri označevanju navedeno poreklo proizvoda;

(6) ker mora pridelava in prodaja sadja in zelenjave v celoti upoštevati varovanje okolja, vključno z načinom obdelovanja, ravnanjem z odpadki in uničenjem proizvodov, ki se umaknejo s trga, zlasti glede varstva kakovosti vode, ohranjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja podeželja;

(7) ker so organizacije proizvajalcev temeljni element pri skupni ureditvi trga, katerega decentralizirano delovanje zagotavljajo na svoji ravni; ker je zaradi vedno večje koncentracije povpraševanja usmerjanje ponudbe preko teh organizacij bolj kot kadarkoli ekonomska nujnost, da bi se okrepil položaj proizvajalcev na trgu; ker mora tako organiziranje potekati na prostovoljni osnovi in mora z obsegom in učinkovitostjo storitev, ki jih organizacije proizvajalcev nudijo svojim članom, dokazati svojo koristnost; ker dobava proizvodov specializiranim organizacijam proizvajalcev, ki so obstajale pred začetkom veljavnosti te uredbe, ni vprašljiva;

(8) ker država članica ne more priznati organizacije proizvajalcev za sposobno prispevati k doseganju ciljev skupne ureditve trga, razen če njen statut ne nalaga določenih zahtev organizaciji in njenim članom; ker je potrebno omogočiti skupinam proizvajalcev, ki želijo pridobiti status organizacije proizvajalcev v skladu s to uredbo določene ugodnosti v prehodnem obdobju, v katerem se jim lahko proti določenim obvezam skupine odobri državna finančna pomoč ali finančna pomoč Skupnosti;

(9) ker je potrebno dovoliti prehodno obdobje za organizacije proizvajalcev, priznane z Uredbo (EGS) št. 1035/72 [9], ki ne morejo takoj zadovoljiti zahtev za priznanje iz te uredbe; ker morajo take organizacije pokazati, da so sposobne napraviti potrebne spremembe;

(10) ker je z namenom, da se zlasti organizacijam proizvajalcev naloži predvsem večjo odgovornost za njihove finančne odločitve in da se dodeljena javna sredstva uporablja za pripravo na bodoče zahteve, je potrebno določiti pogoje za uporabo javnih sredstev; ker se je skupno financiranje operativnih skladov, ki jih ustanovijo organizacije proizvajalcev, pokazalo kot ustrezna rešitev;

(11) ker ustanovitev in ustrezno delovanje operativnih skladov zahteva, da organizacije proizvajalcev prevzamejo odgovornost za celoten del tržne proizvodnje sadja in zelenjave njihovih članov;

(12) ker je zaradi zmanjševanja izdatkov Skupnosti potrebno omejiti pomoč za organizacije proizvajalcev, ki ustanovijo operativne sklade;

(13) ker je potrebno na področjih, kjer je organizacija proizvodnje slaba, dovoliti dodeljevanje dodatne državne finančne pomoči; ker bi v primeru držav članic, ki so glede teh struktur v posebej neugodnem položaju, morala pomoč povrniti Skupnost preko okvira Skupnosti za podporo;

(14) ker bi se vpliv organizacij proizvajalcev in njihovih združenj še bolj okrepil in zagotovil zaželeno stabilnost trga, je pod določenimi pogoji potrebno dovoliti državam članicam, da razširijo pravila, zlasti o proizvodnji, trženju in varstvu okolja na proizvajalce nečlane na njihovem področju, ki so jih za svoje člane sprejele organizacije ali združenja organizacij na tem področju; glede na to se določene stroške te razširitve pravil lahko zaračuna tem proizvajalcem, ker bodo zaradi tega imeli korist;

(15) ker medpanožne organizacije, ki se ustanovijo na pobudo posameznega subjekta ali že združenih subjektov lahko, če predstavljajo pomemben del članov različnih poklicnih skupin sektorja sadja in zelenjave, prispevajo k temu, da se bolj upošteva stanje na trgu in pospešuje komercialni pristop za izboljšanje poročanja o proizvodnji, to je organizacije proizvodnje, ter predstavljanja in trženja proizvodov; ker delo teh organizacij lahko na splošno prispeva k doseganju ciljev, opredeljenih v členu 39 Pogodbe in zlasti k ciljem te uredbe, bi bilo potrebno posebej priznati tiste organizacije, ki dokažejo zadostno reprezentativnost in si praktično prizadevajo za zgoraj omenjene cilje, ko bodo določene ustrezne oblike delovanja; ker bi se morale določbe o razširitvi pravil organizacij proizvajalcev in njihovih združenj in o skupnem pokrivanju stroškov te razširitve, glede na podobnost ciljev, uporabljati tudi za medpanožne organizacije;

(16) ker je za stabilizacijo cen zaželeno, da bi lahko organizacije proizvajalcev intervenirale na trgu, zlasti tako, da v posebnih obdobjih določenih količin ne bi dale v prodajo; ker se te dejavnosti umika s trga ne sme šteti za alternativno možnost prodaji; ker se mora zato financiranje umikov s trga s strani Skupnosti omejiti na določen odstotek proizvodnje in dovoliti odobravanje kompenzacije Skupnosti v zmanjšanem obsegu z uporabo operativnih skladov; ker bi morala biti kompenzacija Skupnosti zaradi enostavnosti v pavšalnem znesku za vsak proizvod; ker je potrebna določena diferenciacija, da bi se doseglo primerljivo zmanjšanje za vse proizvode;

(17) ker je lahko intervencija popolnoma učinkovita le, če se proizvodov, ki so bili umaknjeni s trga, ne da ponovno v normalne tržne kanale; ker je potrebno določiti različne druge možnosti uporabe za proizvode, ki so bili umaknjeni s trga, da bi se v čim večji meri preprečilo uničevanje proizvodov;

(18) ke bo ta nov način umikov s trga omogočil, da se takoj razveljavi veljavne določbe o prekoračitvah praga; ker je v prehodnem obdobju potrebno ohraniti temeljni princip teh določb in dati Komisiji pooblastio, da v primeru potrebe ukrepa na podlagi tega principa;

(19) ker je Svet z Uredbo (ES) št. 3290/94 [10] sprejel prilagoditve in prehodne ukrepe, ki so kmetijskem sektorju potrebni za izvedbo sporazumov, sklenjenih v okviru Urugvajskega kroga multilateralnih trgovinskih pogajanj, zlasti novih trgovinskih sporazumov s tretjimi državami na področju sadja in zelenjave; ker se bile v to uredbo vključene določbe iz Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 3290/94; ker se, v primeru uvoza proizvodov za industrijsko predelavo v Skupnost, ti ne prodajo pri dostavitvi; ker se preverjanje vhodne cene lahko izvede drugače kot na pavšalne vrednosti; ker je v tem smislu potrebno dopolniti ustrezne določbe;

(20) ker morajo pravila skupne ureditve trga upoštevati vsi subjekti, za katere veljajo, sicer ne bodo imela pravega učinka z vsemi škodljivimi posledicami tako glede uporabe javnih sredstev kot medsebojnega vpliva konkurence; ker je za ta sektor potrebno ustanoviti poseben oddelek inšpektorjev Skupnosti; ker morajo tako iz proračunskih razlogov kot zaradi učinkovitosti ta oddelek sestavljati uradniki Komisije in po potrebi drugo osebje; ker je potrebno določiti tudi kazni Skupnosti, da bi se zagotovila enotna uporaba novih pravil v celotni Skupnosti;

(21) ker je eden nujnih elementov za ustrezno upravljanje skupne ureditve trga podrobno poznavanje trga; ker je potrebno zagotoviti ukrepe v ta namen;

(22) ker bi dodeljevanje določene pomoči ogrozilo delovanje enotnega trga; ker je treba določbe Pogodbe, ki omogočajo, da se preverja pomoč, ki jo odobravajo države članice, in prepove pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom, razširiti tudi na področje iz te uredbe;

(23) ker mora skupna ureditev trga na tem področju pravilno in istočasno upoštevati cilje, ki so opredeljeni v členih 39 in 110 Pogodbe;

(24) ker je za pospeševanje izvajanja določb te uredbe potrebno določiti postopek za tesno sodelovanje držav članic in Komisje s pomočjo upravljalnega odbora;

(25) ker je treba odobriti pavšalno pomoč za lešnike, pridelane v tržnih letih 1997/1998, 1998/1999 in 1999/2000, zaradi posebej neugodnega položaja na področju lešnikov,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Ta uredba uvaja skupno ureditev trga za sadje in zelenjavo.

2. Skupna organizacija pokriva naslednje proizvode:

Oznaka KN | Poimenovanje |

070200 | Paradižnik, svež ali ohlajen |

0703 | Čebula, šalotka, česen, por in druge užitne čebulnice, sveža ali ohlajena |

0704 | Zelje, cvetača, kolerabica, ohrovt in druge užitne kapusnice, sveže ali ohlajene |

0705 | Solata (Lactuta sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena |

0706 | Korenček, repa, rdeča pesa, zelena, redkev in druge užitne korenovke, sveže ali ohlajene |

070700 | Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene |

0708 | Stročnice v strokih ali zrnu, sveže ali ohlajene |

ex0709 | Druge vrtine, sveže ali ohlajene, razen vrtine iz podnaslova: 07096091,07096095, 07096099, 07099031,07099039 in 07099060 |

ex0802 | Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni, razen areke (ali betel) ter kola orehi iz podnaslova 08029030 |

08030011 | Sveže rajske smokve |

ex08030090 | Posušene rajske smokve |

08042010 | Fige, sveže |

08043000 | Ananas |

080440 | Avokado |

08045000 | Guava, mango in mangusta |

0805 | Agrumi, sveži ali suhi |

08061021080610290806103008061040080610500806106108061069 | Grozdje, sveže ali suho |

0807 | Dinje (vključno lubenice) in papaje, sveže |

0808 | Jabolka, hruške in kutine, sveže |

0809 | Marelice, češnje, breskve (vključno nektarine), slive in trnulje, sveže |

0810 | Drugo sadje, sveže |

0813503108135039 | Mešanice izključno sušenih oreškov iz tar. št. 0801 in0802 |

12121010 | Rožiči |

3. V skladu s postopkom iz člena 46 se po potrebi določi tržna leta za proizvode, naštete v odstavku 2.

NASLOV I

Klasifikacija proizvodov

Člen 2

1. Proizvodi, ki se dobavljajo potrošnikom sveži, se lahko klasificirajo v skladu s številnimi standardi.

2. Za izvajanje skupne ureditve trga se v skladu s postopkom iz člena 46 sprejmejo standardi za sveže sadje in zelenjavo iz Priloge I. V ta namen je potrebno upoštevati standarde ZN/ECE, ki jih priporoča Delovna skupina za standardizacijo in kakovost pokvarljivih proizvodov Ekonomske komisije za Evropo.

Dokler se ne sprejme novih standardov, se uporabljajo standardi, pripravljeni v skladu s členom 2 Uredbe (EGS) št. 1035/72.

3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 46 lahko dodaja na seznam iz Priloge I nove proizvode.

Člen 3

1. Imetnik proizvodov, za katere veljajo sprejeti standardi kakovosti, takih proizvodov znotraj Skupnosti ne sme razstavljati, jih ponujati v prodajo, dobavljati ali z njimi trgovati na noben drug način razen v skladu s temi standardi. Imetnik je odgovoren za izpolnjevanje te določbe

Vendar pa državam članicam ni potrebno upoštevati standardov kakovosti ali nekaterih določb standardov kakovosti za:

(a) proizvode, ki jih razstavlja ali ponuja za prodajo, dobavo ali na kakšen drug način z njimi trži pridelovalec na trgih na debelo, zlasti na trgih proizvajalcev, ki se nahajajo na proizvodnem območju;

(b) proizvode, ki se pošiljajo s teh trgov na debelo v obrate za pripravo in pakiranje ter v skladišča, ki se nahajajo na istem proizvodnem območju.

Če se uporablja drugi pododstavek, zadevna država članica to sporoči Komisiji in jo obvesti o sprejetih ukrepih.

2. Na danem proizvodnem območju ni potrebno upoštevati standardov kakovosti za naslednje proizvode:

(a) proizvode, ki jih pridelovalec proda ali dostavi v obrate za pripravo in pakiranje ali v skladišča, ali jih v take obrate pošlje s svojega kmetijskega gospodarstva;

(b) proizvode, ki se pošiljajo iz skladišč v obrate za pripravo in pakiranje.

3. Standardov kakovosti ni potrebno upoštevati za naslednje proizvode:

(a) proizvode, ki se pošiljajo v predelovalne obrate, razen če niso v skladu s postopkom iz člena 46 določene minimalne zahteve za kakovost proizvodov, ki so namenjeni predelovalni industriji;

(b) proizvode, ki jih pridelovalec trži na svojem kmetijskem gospodarstvu neposredno potrošniku za njegovo osebno uporabo;

(c) proizvode z določenega področja, ki se prodajajo na drobno na tem področju za uveljavljeno tradicionalno lokalno porabo po odločbi Komisije, ki ga na zahtevo države članice sprejme v skladu s postopkom iz člena 46.

4. Za proizvode iz odstavkov 2 in 3(a) je potrebno priskrbeti dokaze, da so izpolnjeni predpisani pogoji, zlasti glede namena uporabe.

Člen 4

Če zaradi izjemnega pomanjkanja ali izjemno velike ponudbe ponudba proizvodov v skladu s standardi kakovosti ne zadošča ali je bistveno večja od povpraševanja potrošnikov, se lahko za omejeno obdobje v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti in v skladu s postopkom iz člena 46 sprejme ukrepe, ki omilijo uporabo standardov.

Člen 5

1. Podatki, ki jih zahtevajo standardi kakovosti, morajo biti prikazani čitljivo in na vidnem mestu na eni strani embalaže. Natisnjeni morajo biti neizbrisljivo, neposredno na emabalažo ali na etiketo, ki je sestavni del embalaže ali pa je trdno pritrjena na emabalažo.

2. Za blago, ki se odpošilja v razsutem stanju in se naklada neposredno na prevozno sredstvo, se podatke, ki se nanašajo na prvi odstavek, navede v dokumentu, ki spremlja blago, ali na obvestilu, ki se namesti na vidno mesto znotraj prevoznega sredstva.

Člen 6

Pri prodaji na drobno, kjer se proizvodi prodajajo pakirani, morajo biti zahtevani podatki na označbah čitljivi in dobro vidni.

Za predpakirane proizvode mora biti v smislu Direktive 79/112/EGS [11] poleg vseh podatkov v skladu s skupnimi standardi kakovosti navedena tudi neto teža. Vendar pa zahteva za navedbo neto teže ne velja za proizvode, ki se navadno prodajajo po kosih, če je število posameznih kosov jasno razvidno in se lahko prešteje od zunaj ali, če to ni mogoče, je število kosov navedeno na etiketi.

Proizvode se lahko prodaja tudi nepakirane, pod pogojem, da trgovec na drobno ob blagu, ki ga ponuja v prodajo, na prodajno označbo z razločno pisavo navede podatke, ki so določeni v standardih kakovosti in sicer:

- sorto,

- poreklo proizvoda,

- kakovostni razred.

Člen 7

Z namenom ugotavljanja, ali proizvodi, za katere so bili določeni standardi kakovosti, ustrezajo določbam členov 3 do 6, določeni organi v vsaki državi članici preverjajo kakovost proizvodov z jemanjem vzorcev v vseh fazah trženja in med prevozom.

Zaželeno je, da se ta preverjanja izvedejo ob pakiranju ali nakladanju blaga, pred odpremo s proizvodnega območja.

Vsaka država članica obvesti vse druge države članice in Komisijo, kateri organi so pristojni za preverjanje.

Člen 8

1. Proizvode, za katere veljajo standardi kakovosti, se dovoli uvoziti iz tretjih držav samo, če so v skladu s standardi kakovosti ali s standardi, ki so jim vsaj enakovredni.

2. Za proizvode, ki se uvažajo v Skupnost, se po zaključenem uvoznem postopku, izvedenem v skladu z obstoječimi predpisi v Skupnosti, uporablja določbe členov 3 do 7.

Člen 9

1. Izvoz proizvodov, za katere so določeni standardi kakovosti, se v tretje države dovoli samo, če so v skladu s temi standardi kakovosti.

V skladu s postopkom iz člena 45 pa se lahko dovoli znižanje zahtev za standarde kakovosti, da se prilagodi zahtevam predvidenega tržišča.

2. Proizvodi, namenjeni za izvoz v tretje države, so podvrženi preverjanju skladnosti s standardi kakovosti, preden zapustijo carinsko območje Skupnosti.

Člen 10

Ukrepe za zagotavljanje enotnega izvajanja določb iz tega naslova se sprejme v skladu s postopkom iz člena 46.

Za proizvode, ki so namenjeni za uvoz v Skupnost, take ukrepe lahko predstavlja soglasje uradnega inšpekcijskega organa tretje države izvoznice.

NASLOV II

Organizacije proizvajalcev

Člen 11

1. V tej uredbi izraz "organizacija proizvajalcev" pomeni vsako pravno osebo:

(a) ki se ustanovi na lastno pobudo pridelovalcev naslednjih kategorij proizvodov, naštetih v členu 1(2):

(i) sadja in zelenjave

(ii) sadja

(iii) zelenjave

(iv) proizvodov, namenjenih za predelavo

(v) agrumov

(vi) oreškov

(vii) gob;

(b) ki ima zlasti namen:

1) zagotavljanja, da se proizvodnjo načrtuje in usklajuje s povpraševanjem, zlasti glede kakovosti in količine;

2) pospeševanja koncentracije ponudbe in dajanja na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani;

3) zmanjševanja proizvodnih stroškov in stabilizacije proizvodnih cen;

4) pospeševanja načinov obdelovanja, uporabe pridelovalnih tehnik in okolju prijaznega načina ravnanja z odpadki za varovanje kakovosti vode, tal in krajine in za ohranjanje in/ali spodbujanje biološke raznolikosti;

(c) katere statut od članov zahteva zlasti, da

1. uporabljajo sprejeta pravila organizacije proizvajalcev, ki se nanašajo na poročanje o proizvodnji, na proizvodnjo samo, trženje in varovanje okolja;

2. pripadajo samo eni od organizacij proizvajalcev iz točke (a) v smislu proizvodnje na danem kmetijskem gospodarstvu ene od kategorij proizvodov, naštetih v točki (a);

3. tržijo svojo celotno proizvodnjo določenega proizvoda preko organizacije proizvajalcev.

Vendar pa, če jih organizacija proizvajalcev tako pooblasti in v skladu s pogoji, ki jih določi, lahko proizvajalci člani:

- prodajo potrošnikom za njihove osebne potrebe neposredno na svojih kmetijskih gospodarstvih do 25 % svoje proizvodnje, če so člani organizacij proizvajalcev sadja in zelenjave iz alinee (i) točke (a) in do 20 % svoje proizvodnje, če so člani drugih vrst organizacij proizvajalcev,

- tržijo sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, take količine proizvodov, ki so nepomembne glede na obseg, ki ga trži njihova organizacija,

- tržijo preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi navadno ne pokriva,

- po pooblastilu v skladu s postopkom iz člena 46, z odstopanjem, za določene proizvode v prehodnem obdobju do 31. decembra 1999 in v postopoma vse manjšem obsegu sklepajo neposredne pogodbe s predelovalno industrijo;

4. zagotavljajo informacije, ki jih zahtevajo organizacije proizvajalcev za statistične namene, zlasti o pridelovalnih površinah, o posejanih in posajenih količinah, pridelkih in neposredni prodaji;

5. plačujejo finančni prispevek, ki ga predvideva poslovnik za ustanovitev in vzdrževanje operativnega sklada iz člena 15;

(d) katere statut določa:

1. postopke za določanje, sprejemanje in spreminjanje pravil iz točke (c)(1);

2. obveznost finančnega prispevka članov za financiranje organizacije proizvajalcev;

3. pravila, ki omogočajo članom, da demokratično preverjajo svojo organizacijo in njene odločitve;

4. kazni za kršenje obveznosti iz statuta, zlasti neplačilo finančnega prispevka ali pravil organizacije proizvajalcev;

5. pravila o pristopu novih članov, zlasti minimalno trajanje članstva; in

6. računovodska in proračunska pravila, ki so potrebna za delovanje organizacije;

(e) ki jo prizna zadevna država članica v skladu z odstavkom 2.

2. Države članice za namene te uredbe priznavajo kot organizacije proizvajalcev vse skupine proizvajalcev, ki zaprosijo za tako priznanje, pod pogojem da:

(a) izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 in zagotovijo ustrezna dokazila, vključno z dokazilom o minimalnem številu članov in minimalnem obsegu tržne proizvodnje, ki se ugotovi v skladu s postopkom iz člena 45;

(b) da je dovolj dokazil, da lahko ustrezno izvajajo svoje dejavnosti, tako glede trajanja kot glede učinkovitosti;

(c) da učinkovito omogočajo svojim članom tehnično pomoč, potrebno za okolju prijazne načine pridelave;

(d) da učinkovito zagotavljajo svojim članom tehnična sredstva za skladiščenje, pakiranje in trženje njihovega pridelka in zagotavljajo ustrezno komercialno in proračunsko vodenje svojih dejavnosti.

3. Države članice lahko za namene te uredbe, razen organizacij proizvajalcev iz odstavka 1(a), priznajo tudi druge organizacije proizvajalcev, ki so obstajale pred začetkom veljavnosti te uredbe in jih je priznala Uredba št. 1035/72 pred datumom začetka uporabe te uredbe.

Če v skladu z določbami predhodnega pododstavka države članice priznavajo te organizacije proizvajalcev, zanje veljajo zahteve iz odstavka 1, razen odstavka 1(a), in, če je primerno, zahteve iz odstavka 1(c)(2) in odstavka 2.

Člen 12

1. Države članice:

(a) se o dodelitvi priznanja organizacije proizvajalcev odločijo v treh mesecih od vložitve zahtevka z vso podporno dokumentacijo;

(b) v rednih časovnih presledkih izvajajo preglede, da preverijo, če organizacije proizvajalcev delujejo v skladu s pogoji priznanja, jim v primeru neizpolnjevanja pogojev naložijo kazni, ki se uporabljajo za take organizacije, in po potrebi prekličejo priznanje;

(c) v dveh mesecih obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi za priznanje, zavrnitev ali preklic priznanja.

2. V skladu s postopkom iz člena 46 se določi, pod kakšnimi pogoji in kako pogosto države članice poročajo Komisiji o dejavnostih organizacij proizvajalcev.

Komisija na način v skladu z naslovom VI preverja upoštevanje člena 11 in odstavka 1(b) tega člena in v luči takega preverjanja, kjer je to ustrezno, pozove države članice, da prekličejo priznanje.

Člen 13

1. Organizacije proizvajalcev, priznane z Uredbo (EGS) št. 1035/72 pred začetkom veljavnosti te uredbe in ki se ne morejo kvalificirati za priznanje po členu 11 te uredbe brez prehodnega obdobja, lahko v skladu z določbami naslova IV delujejo še dve leti po začetku veljavnosti te uredbe pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve navedenega člena Uredbe (EGS) št. 1035/72.

2. Obdobje dveh let iz odstavka 1 se lahko podaljša na pet let pod pogojem, da zadevna organizacija proizvajalcev:

(a) do določenega datuma pred koncem dvoletnega obdobja iz odstavka 1 predloži akcijski načrt za pridobitev priznanja iz člena 11(2) zadevni državi članici, ki mora načrt bodisi sprejeti ali zavrniti;

(b) ob predložitvi akcijskega načrta lahko pokaže, da je ustanovila operativni sklad iz člena 15;

(c) se obveže pod grožnjo sankcij, ki jo določi država članica, da bo izvedla svoj akcijski načrt pred koncem petletnega obdobja.

3. Organizacije proizvajalcev, ki nič več ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 2, iz kakršnegakoli razloga in ob kateremkoli času, izgube svoj status pod pogoji iz člena 12(1)(b).

Vendar pa se bo prvi odstavek uporabljal brez vpliva na individualne pravice, ki jih je organizacija proizvajalcev morda pridobila v skladu z Uredbo (EGS) št. 1035/72.

Člen 14

1. Novim organizacijam proizvajalcev ali tistim, ki pred začetkom veljavnosti te uredbe niso bile priznane po Uredbi (EGS) št. 1035/72, se omogoči prehodno obdobje največ pet let, v katerem morajo izpolniti pogoje za priznanje iz člena 11.

Za izpolnitev pogojev bodo predložile fazni načrt za priznanje državi članici, katerega sprejetje je znak za začetek petletnega obdobja iz prvega pododstavka in pomeni začasno priznanje.

2. V štirih letih po datumu začasnega priznanja lahko države članice dodelijo organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1:

(a) pomoč za spodbuditev ustanavljanja in pospešitev njihovega administrativnega delovanja;

(b) pomoč, bodisi neposredno ali preko kreditnih institucij v obliki posebnih posojil za pokritje dela naložbenih sredstev, ki so potrebna za pridobitev priznanja in so opredeljena v načrtu za priznanje iz drugega pododstavka odstavka 1.

3. Pomoč iz odstavka 2 povrne Skupnost v skladu s členom 51(2) in (3).

4. Pred dodelitvijo začasnega priznanja država članica obvesti Komisijo o svojih namerah in finančnih posledicah tega dejanja.

5. Ko organizacija proizvajalcev predloži državi članici načrt za priznanje, to pomeni obvezo organizacije, da bo dovolila preverjanja na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti v skladu z naslovom VI, zlasti glede ustreznega upravljanja z javnimi sredstvi.

6. Države članice odredijo ustrezne sankcije organizacijam proizvajalcem, ki ne izpolnjujejo svojih obvez.

7. Med podrobna pravila za izvajanja te uredbe iz člena 48 se za izvajanje tega člena vključi določbe, s katerimi se zagotovi, da pomoč portugalskim organizacijam proizvajalcev, izražena v odstotkih od vrednosti tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev, ni nižja od pomoči, ki izhaja iz Uredbe (EGS) št. 746/931 [12].

Člen 15

1. Finančna pomoč Skupnosti se odobri pod pogoji iz tega člena organizacijam proizvajalcev, ki ustanovijo operativni sklad.

Ta sklad se vzdržuje s finančnimi prispevki, določenimi za proizvajalce člane na podlagi količin ali vrednosti sadja in zelenjave, ki se dejansko trži, in finančne pomoči iz prvega pododstavka.

2. Operativni sklad iz odstavka 1 se uporablja:

(a) za financiranje umikov s trga pod pogoji iz odstavka 3;

(b) za financiranje operativnega programa, ki se predloži pristojnemu nacionalnemu organu, in ga ta odobri v skladu s členom 16(1).

Taki skladi se lahko v celoti ali deloma uporabljajo za financiranje akcijskega načrta, ki ga organizacija proizvajalcev predloži v skladu s členom 13.

3. Uporaba operativnega sklada za financiranje umika s trga se dovoli samo, če je operativni program odobril pristojni nacionalni organ. Financiranje ima lahko eno ali več od naslednjih oblik:

(a) kompenzacija za umik s trga za proizvode, ki niso našteti v Prilogi II in ki ustrezajo veljavnim standardom, če so taki standardi predpisani v skladu s členom 2;

(b) dodatek h kompenzaciji Skupnosti za umik s trga.

Države članice lahko določijo za kompenzacijo ali dodatek najvišjo raven, vendar višina zneska tako določenega dodatka, prištetega k znesku za kompenzacijo Skupnosti za umik s trga, ne sme biti višja od najvišje ravni cen za umik s trga, ki so se uporabljale v tržnem letu 1995/1996 v skladu s členom 16(3)(a), 16(a), 16(b) in s prvo alineo člena 18(1) Uredbe (EGS) št. 1035/72.

Delež operativnega sklada, ki se lahko uporabi za financiranje umika s trga, ne sme biti višji od 60 % v prvem letu, 55 % v drugem letu, 50 % v tretjem, 45 % v četrtem, 40 % v petem in 30 % od šestega leta dalje, z začetkom na datum, ko pristojni nacionalni organ odobri prvi operativni program, ki ga je predložila organizacija proizvajalcev.

Omejitve iz člena 22(3), (4) in (5) se uporabljajo za umike s trga iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

4. Operativni programi iz odstavka 2(b):

(a) pokrivajo več namenov iz člena 11(1)(b), predvsem pa: izboljšanje kakovosti proizvoda, zvišanje komercialne vrednosti proizvodov, promocijo proizvodov pri ciljnih potrošnikih, ustvarjanje ekoloških pridelovalnih linij, promocijo integrirane pridelave ali drugih načinov proizvodnje, ki upoštevajo varstvo okolja, in zmanjševanje umikov s trga;

(b) vključujejo prizadevanja, da bi proizvajalci člani začeli uporabljati okolju prijazne tehnologije pridelave, tako glede načina obdelovanja kot ravnanja z odpadki;

Izraz "okolju prijazne tehnologije pridelave" pomeni zlasti tiste tehnologije, ki pomagajo doseči cilje iz člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (EGS) št. 2078/92 [13];

(c) zagotavljajo finančna sredstva za tehnične vire in kadre, potrebne za zagotavljanje skladnosti s standardi in pravili glede varstva rastlin in največje mejne vrednosti ostankov pesticidov.

5. Finančna pomoč iz odstavka 1 je enaka višini dejansko plačanih finančnih prispevkov iz tega odstavka, vendar omejena na 50 % dejanskih izdatkov, ki nastanejo v skladu z odstavkom 2.

Ta odstotek je lahko 60 %, če operativni program ali del operativnega programa predloži:

(a) bodisi več organizacij proizvajalcev v Skupnosti, ki delujejo v različnih državah članicah na nadnacionalnih projektih, razen za dejanja iz odstavka 2(a);

(b) bodisi ena ali več organizacij proizvajalcev, vključenih v projekte na medpanožni osnovi.

Vendar pa se finančna pomoč omeji na 4 % vrednosti tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev, pod pogojem, da skupni znesek finančne pomoči predstavlja manj kot 2 % skupnega prometa vseh organizacij proizvajalcev. Da bi zagotovili upoštevanje te omejitve, se izplača predplačilo v višini 2 %, ostanek pomoči pa se odobri, ko je znana skupna vsota prošenj za pomoč. Od 1999 dalje se meja 4 % dvigne na 4,5 % in odstotek skupnega prometa od 2 % na 2,5 %.

6. V regijah Skupnosti, kjer je organiziranost proizvajalcev posebno nizka, se lahko države članice na podlagi ustrezno utemeljene prošnje pooblasti, da plačajo organizacijam proizvajalcev nacionalno finančno pomoč, ki ni večja od polovice finančnega prispevka proizvajalcev. To pomoč se šteje kot dodatek k operativnemu skladu.

Pri državah članicah, kjer organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 15 % proizvodnje sadja in zelenjave in katerih pridelava sadja in zelenjave predstavlja vsaj 15 % skupne kmetijske proizvodnje, lahko na prošnjo zadevne države članice pomoč iz prvega pododstavka povrne Skupnost preko Okvira skupnosti za podporo.

Člen 16

1. Operativni programi iz člena 15(2)(b) se predložijo pristojnemu nacionalnemu organu, ki ga odobri, zavrne ali zahteva dopolnitev v skladu z določbami te uredbe.

Države članice pripravijo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z ukrepi iz člena 15(4)(b). Predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko zahteva dopolnila v treh mesecih, če ugotovi, da predlog ne omogoča doseganja ciljev, opredeljenih v 130r členu Pogodbe in v programu politike in delovanja Skupnosti glede varstva okolja in trajno uravnoteženega razvoja.

2. Najkasneje do konca vsakega leta organizacije proizvajalcev sporočijo državi članici približno višino operativnega sklada za naslednjo leto in predložijo ustrezno obrazložitev na podlagi ocene operativnega programa, izdatkov za tekoče leto in po možnosti za pretekla leta in po potrebi oceno proizvodnih količin za naslednje leto. Država članica pred 1. januarjem naslednjega leta obvesti organizacijo proizvajalcev o ocenjeni višini finančne pomoči v skladu z omejitvami iz člena 15(5).

Plačila finančne pomoči se izvedejo na podlagi nastalih izdatkov za projekte iz operativnega programa. Proti predložitvi garancije ali jamstva se za te projekte lahko izplača predplačilo.

Na začetku vsakega leta in najkasneje do 31. januarja organizacija proizvajalcev obvesti državo članico o končni višini izdatkov za preteklo leto, skupaj s potrebno podporno dokumentacijo, tako da lahko dobi razliko finančne pomoči Skupnosti.

3. Združenje organizacij proizvajalcev, ki ga priznava država članica, lahko zastopa svoje članice za namene upravljanja njihovega operativnega sklada v smislu člena 15(1) in za namene ustanovitve, izvajanja in predlaganja operativnih programov iz člena 15(2)(b). V teh primerih združenje prejme finančno pomoč in sporoča podatke v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4. Operativni programi in njihovo financiranje s strani proizvajalcev in organizacij proizvajalcev na eni strani in iz skladov Skupnosti na drugi strani trajajo najmanj tri in največ pet let.

5. Ko organizacija proizvajalcev ali, v skladu z možnostjo iz odstavka 3, združenje organizacij proizvajalcev predloži državi članici operativni program, to pomeni obvezo organizacije ali združenja, da bo dovolila preverjanje na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti v skladu s naslovom VI, zlasti glede ustreznega upravljanja z javnimi sredstvi.

Člen 17

Če bi se splošni instrumenti skupne ureditve trga izkazali za neustrezne ali nezadostne glede na proizvode, naštete v členu 1(2), ki so velikega lokalnega ali regionalnega pomena v gospodarskem in ekološkem pomenu in ki imajo trajne težave na trgu Skupnosti zlasti zaradi močne mednarodne konkurence, se lahko v skladu s postopkom iz člena 46 sprejeme posebne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti teh proizvodov in za njihovo promocijo.

Člen 18

1. V primerih, ko se organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki je sprejelo ista pravila, na določenem gospodarskem območju šteje za reprezentativno glede proizvodnje in proizvajalcev določenega proizvoda na tem območju, lahko zadevna država članica na zahtevo organizacije proizvajalcev ali združenja določi naslednja pravila kot obvezujoča za proizvajalce s sedežem na tem območju, ki ne pripadajo nobeni od zgornjih organizacij:

(a) pravila iz točke (1) člena 11(1)(c);

(b) pravila, ki jih je sprejela organizacija proizvajalcev ali združenje v zvezi z umiki s trga, pod pogojem,

da so ta pravila:

- v veljavi najmanj eno tržno leto,

- vključena v širši seznam iz Priloge III,

- obvezujoča za največ tri tržna leta.

2. Za namene tega člena izraz "gospodarsko območje" pomeni geografski predel, ki ga sestavljajo sosedna ali bližnja proizvodna območja, na katerih so podobni proizvodni in tržni pogoji.

3. Organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če njihovi člani predstavljajo vsaj dve tretjini proizvajalcev na gospodarskem območju, na katerem deluje, in ki pokriva vsaj dve tretjini proizvodnje tega območja.

4. Pravila, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju:

(a) ne smejo povzročati nikakršne škode drugim proizvajalcem v državi članici ali v Skupnosti;

(b) se ne uporabljajo, razen če to ni izrecno določeno, za proizvode, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom tržnega leta, z izjemo pravil o poročanju o proizvodnji iz odstavka 1(a);

(c) ne smejo biti v nasprotju z veljavnimi nacionalnimi predpisi ali predpisi Skupnosti.

5. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o pravilih, ki so obvezujoča za vse proizvajalce v določenem gospodarskem področju. Ta pravila se objavi v seriji "C"Uradnega lista Evropskih skupnosti.

Komisija sprejme odločitev, da mora država članica preklicati razširitev pravil, ki jih je sprejela:

(a) če ugotovi, da ta razširitev na druge proizvajalce bistveno zmanjšuje konkurenco na notranjem trgu ali ogroža prosto trgovino ali cilje, opredeljene v členu 39 Pogodbe;

(b) če ugotovi, da za sporazume, sklepe ali dogovorjeno prakso, ki naj bi se razširila na druge proizvajalce, velja člen 85(1) Pogodbe; sklep Komisije glede takega sporazuma, sklepa ali dogovorjene prakse se uporablja samo od datuma take ugotovitve dalje;

(c) če z ex-post pregledi iz naslova VI ugotovi, da se ta člen ne upošteva.

6. Če se uporablja odstavek 1, zadevna država članica lahko po natančnem pregledu predloženih dokazil odloči, da so proizvajalci nečlani dolžni organizaciji proizvajalcev oz. združenju plačati del finančnega prispevka, ki ga plačajo proizvajalci člani, če se ta uporablja za pokrivanje:

(a) administrativnih stroškov, ki so posledica uporabe pravil iz odstavka 1;

(b) stroškov raziskav, tržnih raziskav in propagande, ki jih ima organizacija proizvajalcev ali združenje, in od katerih imajo korist vsi proizvajalci na tem območju.

7. Države članice sporočijo Komisiji seznam gospodarskih območij iz odstavka 2. V enem mesecu od obvestila Komisija da soglasje k seznamu ali po posvetovanju z zadevno državo članico odloči, katere dopolnitve mora napraviti ta država članica. Odobreni seznam se objavi v seriji "C"Uradnega lista Evropskih skupnosti.

NASLOV III

Medpanožne organizacije in sporazumi

Člen 19

1. Za namene te uredbe izraz "priznane medpanožne organizacije", v nadaljevanju "medpanožne organizacije", pomeni pravne osebe, ki:

(a) jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in/ali trgovino in/ali predelavo proizvodov iz člena 1(2);

(b) so ustanovljene na pobudo vseh ali nekaterih organizacij pridelovalcev ali združenj, ki jih sestavljajo;

(c) ob upoštevanju interesov potrošnikov izvajajo več naslednjih ukrepov v eni ali več regijah Skupnosti:

- za izboljšanja znanja in preglednosti proizvodnje in trga,

- za pomoč pri koordinaciji izboljšanja načina trženja sadja in zelenjave na trg, zlasti s pomočjo raziskav in tržnih analiz,

- za pripravo standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Skupnosti,

- za boljše izkoriščanje potenciala pridelanega sadja in zelenjave,

- za zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za preusmerjanje proizvodnje v proizvode, ki so glede na zahteve trga ter okus in pričakovanja porabnikov bolj ustrezni, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja,

- za iskanje načinov za omejevanje uporabe sredstev za varstvo rastlin in drugih vložkov v proizvodnjo in za zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstvo kakovosti tal in vode,

- za razvoj metod in instrumentov za izboljšanje kakovosti proizvodov,

- za izkoriščanje potenciala in varstvo ekološkega kmetovanja, kakor tudi geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb,

- za pospeševanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave,

- za določanje pravil glede proizvodnje in trženja, opredeljenih v Prilogi III, ki so strožja kot pravila države ali Skupnosti;

(d) ki jih je priznala zadevna država članica pod pogoji iz odstavka 2.

2. Če to omogoča sistem države članice, lahko država članica prizna kot medpanožne organizacije v smislu te uredbe vse organizacije s sedežem na njihovem ozemlju, ki za to ustrezno zaprosijo, pod pogojem da:

(a) izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah na njihovem ozemlju;

(b) predstavljajo pomemben delež proizvodnje in/ali trgovine in/ali predelave sadja in zelenjave ter proizvodov, ki se dobijo s predelavo sadja in zelenjave, v tej regiji ali regijah in, v primeru več regij, lahko dokažejo minimalno raven reprezentativnosti v vsaki od teh regij za vsako od panog;

(c) izvajajo več ukrepov iz odstavka 1(c);

(d) same ne sodelujejo v proizvodnji ali predelavi ali trženju sadja in zelenjave ali proizvodov, ki se dobijo s predelavo sadja in zelenjave;

(e) ne izvajajo nobene dejavnosti iz člena 20(3).

3. Pred priznanjem države članice obvestijo Komisijo o medpanožnih organizacijah, ki so zaprosile za priznanje, in zagotovijo vse potrebne informacije o njihovi reprezentativnosti in njihovih različnih dejavnostih, skupaj z vsemi drugimi potrebnimi informacijami za ocenitev.

Komisija lahko ugovarja priznanju v roku dveh mesecev po obvestilu.

4. Države članice:

(a) odločijo glede priznanja v treh mesecih od vložitve prošnje z vso potrebno podporno dokumentacijo;

(b) v rednih časovnih presledkih preverjajo, če medpanožne organizacije izpolnjujejo pogoje za priznanje, v primeru neizpolnjevanja odredijo ustrezne kazni takim organizacijam in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;

(c) prekličejo priznanje če,

(i) medpanožna organizacija nič več ne izpolnjuje pogojev za priznanje iz te uredbe;

(ii) medpanožna organizacija deluje v nasprotju z eno ali več prepovedmi iz člena 20(3), ne glede na druge kazni, naložene v skladu z državno zakonodajo;

(iii) medpanožna organizacija ne izpolnjuje obveznosti obveščanja iz člena 20(2);

(iv) obvestijo Komisijo v roku dveh mesecev o vsaki odločbi o priznanju, zavrnitvi ali preklicu priznanja.

5. V skladu s postopkom iz člena 46 se določi, pod kakšnimi pogoji in kako pogosto države članice poročajo Komisiji o dejavnostih medpanožnih organizacij.

Komisija preverja upoštevanje odstavka 2 in odstavka 4(b) z izvajanjem preverjanj v skladu z naslovom VI in lahko na podlagi rezultatov tega preverjanja zahteva od države članice, da prekliče priznanje.

6. Priznanje pomeni pooblastilo za izvajanje ukrepov, ki so našteti v odstavku (1)(c), v skladu s pogoji te uredbe.

7. Komisija objavi v seriji "C"Uradnega lista Evropskih skupnosti seznam priznanih medpanožnih organizacij, z označbo gospodarskega območja ali sfere njihovih dejavnosti in dejavnosti, ki jih izvajajo v smislu člena 21. Objavi se tudi preklic priznanja.

Člen 20

1. Ne glede na člen 1 Uredbe št. 26 [14] se člen 85(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume, sklepe in dogovorjeno prakso priznanih medpanožnih organizacij, ki so namenjeni za izvajanje ukrepov iz člena 19(1)(c).

2. Odstavek 1 se uporablja samo pod pogojem, da:

- je Komisija bila obveščena o sporazumih, sklepih in dogovorjeni praksi in da

- v dveh mesecih od prejema vseh podrobnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija, ta ni ugotovila, da so sporazumi, sklepi in dogovorjena praksa v nasprotju s pravili Skupnosti.

Sporazumov, sklepov in dogovorjene prakse se ne sme izvajati, dokler ni minilo obdobje iz druge alinee prvega pododstavka.

3. Sporazumi, sklepi in dogovorjena praksa, ki:

- bi lahko povzročili kakršnokoli delitev trgov znotraj Skupnosti,

- bi lahko vplivali na pravilno delovanje ureditve trga,

- bi lahko povzročili nelojalno konkurenco, ki ni bistvena za doseganje ciljev skupne kmetijske politike v skladu z ukrepi medpanožnih organizacij,

- bi lahko povzročili fiksiranje cen, brez upoštevanja ukrepov medpanožnih organizacij pri uporabi posebnih določb predpisov Skupnosti,

- bi lahko ustvarjali diskriminacijo ali preprečili konkurenco za bistveni del zadevnih proizvodov, se v vsakem primeru štejejo v nasprotju s pravili Skupnosti.

4. Če po preteku dvomesečnega obdobja iz odstavka 2(1)(2) Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo te uredbe niso bili izpolnjeni, sprejme sklep, da se za te sporazume, sklepe in dogovorjeno prakso uporablja člen 85(1) Pogodbe.

Ta sklep Komisije začne veljati šele na datum obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če je medpanožna organizacija navedla napačne podatke ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

5. V primeru večletnih sporazumov predhodno obvestilo za prvo leto velja tudi za ostala leta sporazuma; vendar pa v tem primeru lahko Komisija na svojo lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice kadarkoli izda ugotovitev o neskladnosti.

Člen 21

1. V primeru, ko se medpanožna organizacija, ki deluje v določeni regiji ali regijah države članice, šteje za reprezentativno za proizvodnjo in/ali trgovino in/ali predelavo določenega proizvoda, lahko država članica na zahtevo medpanožne organizacije določi, da so določeni sporazumi, sklepi ali dogovorjena praksa te organizacije, omejeno obdobje obvezujoči tudi za druge subjekte, ki delujejo v tej regiji ali regijah, bodisi posameznike ali skupine, ki ne pripadajo tej medpanožni organizaciji.

2. Medpanožna organizacije se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje in/ali trgovine in/ali predelave določenega proizvoda ali proizvodov v tej regiji ali regijah države članice. Če zahtevek za prenos njenih pravil na druge subjekte pokriva več kot eno regijo, mora medpanožna organizacija dokazati minimalno raven reprezentativnosti za vsako panogo v vsaki od teh regij.

3. Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge subjekte:

(a) se morajo nanašati na enega od naslednjih ciljev:

- obveščanje o proizvodnji in trženju,

- strožja pravila za proizvodnjo kot so veljavna nacionalna pravila ali pravila Skupnosti,

- priprava standardnih pogodb v skladu s predpisi v Skupnosti,

- pravila za trženje,

- pravila za varstvo okolja,

- ukrepe za promocijo in izkoriščanje potenciala proizvodov,

- ukrepe za zaščito ekološkega kmetovanja kakor tudi geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

pravila iz druge, četrte in pete alinee ne smejo biti drugačna kot pravila iz Priloge III;

(b) morajo veljati najmanj eno tržno leto;

(c) so lahko obvezujoča največ tri tržna leta;

(d) ne smejo povzročati kakršnekoli škode drugim subjektom v državah članicah ali v Skupnosti.

Člen 22

1. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o pravilih, ki so jih določile za obvezujoče za vse subjekte v eni ali več regijah. Ta pravila se objavijo v seriji "C"Uradnega lista Evropskih skupnosti.

Pred objavo Komisija obvesti Odbor iz člena 45 o vseh obvestilih o razširitvi medpanožnih sporazumov.

Komisija odloči, da mora država članica preklicati razširitev pravil, za katere se je država članica odločila, v primerih, opredeljenih v drugem pododstavku člena 18(5).

2. V primerih, ko se razširi pravila za enega ali več proizvodov, in če priznane medpanožne organizacije izvajajo eno ali več dejavnosti iz člena 21(3)(a), ki je v splošnem gospodarskem interesu oseb, katerih dejavnosti se nanašajo na enega ali več teh proizvodov, se država članica, ki je priznala medpanožno organizacijo, lahko odloči, da posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, ampak imajo korist iz teh dejavnosti, medpanožni organizaciji plačajo v celoti ali del finačnega prispevka kot ga plačujejo člani do višine kot so taki prispevki namenjeni za pokrivanje neposrednih stroškov izvajanja teh dejavnosti.

NASLOV IV

Intervencije

Člen 23

1. Organizacije proizvajalcev in njihova združenja se lahko odločijo, da v količini in v obdobjih, ki jih ocenijo za ustrezna, ne dajo v prodajo proizvodov iz člena 1(2), ki jih prispevajo njihovi člani.

2. Organizacija proizvajalcev ali združenje se mora odločiti za tak način uporabe proizvodov, ki jih umakne s trga v skladu z odstavkom 1, da ne moti normalne preskrbe s temi proizvodi in mora upoštevati varstvo okolja, zlasti glede kakovosti vode in ohranjanja krajine.

3. Če se odstavek 1 uporablja za katerikoli proizvod iz Priloge II, ki ustreza določenim standardom, organizacije proizvajalcev in njihova združenja plačajo proizvajalcem članom kompenzacija Skupnosti za umik s trga, določen v skladu s členom 26, do višine 10 % tržne količine.

Omejitev v višini 10 % iz prvega pododstavka se uporablja samo za tržne količine vsakega proizvoda članov te organizacije proizvajalcev ali druge organizacije v primerih uporabe člena 11(1)(c), razen za umike s trga v skladu s členom 24.

4. Omejitev v višini 10 % iz odstavka 3 se uporablja od šestega tržnega leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe dalje. Umiki s trga v prehodnem obdobju petih tržnih let ne smejo biti višji od naslednjih odstotkov tržne proizvodnje, določenih v skladu s postopkom iz člena 46: 50 % v prvem trgovskem letu, 45 % v drugem, 40 % v tretjem, 30 % v četrtem in 20 % v petem trgovskem letu.

Vendar pa so ti odstotki za vsako vrsto agrumov: 35 % v prvem tržnem letu, 30 % v drugem, 25 % v tretjem, 20 % v četrtem in 15 % v petem tržnem letu.

Za ta odstavek se uporablja drugi pododstavek odstavka 3.

5. Številka 10 % iz odstavkov 3 in 4 je letno povprečje v triletnem obdobju z možnostjo 3 % letne prekoračitve.

6. Za jabolka in hruške se omejitev 10 % iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena in iz člena 24 nadomesti z 8,5 %.

Za melone in lubenice se omejitev 10 % uporablja od tržnega leta 1997/1998 dalje.

Člen 24

V zvezi s proizvodi iz Priloge II organizacije proizvajalcev prenesejo ugodnosti iz člena 23 na pridelovalce, ki niso člani nobene kolektivne strukture iz te uredbe, če za to zaprosijo. Vendar pa se kompenzacija Skupnosti za umik s trga zmanjša za 10 %. Poleg tega se ob ustreznih dokazilih pri plačilu zneska upošteva celotne stroške umika s trga, ki so jih imeli člani. Kompenzacija se lahko odobri za največ 10 % tržne proizvodnje pridelovalca.

Člen 25

Organizacije proizvajalcev in njihova združenja o izvajanju členov 23 in 24, in zlasti o ukepih, ki so jih sprejele za zagotavljanje okolju prijazne tehnologije pridelovanja v zvezi z umiki s trga, natančno obvestijo svoje pristojne države organe, ki te podatke posredujejo Komisiji.

V skladu s postopkom iz člena 46 se določi podatke, ki jih je potrebno sporočati.

Države članice določijo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z metodami umika s trga, ki bi upoštevali varstvo okolja. Predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko v treh mesecih zahteva dopolnitve, če ugotovi, da predlog ne omogoča doseganja ciljev, opredeljenih v členu 130r Pogodbe in v programu politike in delovanja Skupnosti v zvezi z varstvom okolja in trajno uravnoteženim razvojem.

Člen 26

1. Kompenzacija Skupnosti za umik s trga je za vsak proizvod posebej določena v Prilogi V.

2. Kompenzacija Skupnosti za umik s trga je enkratni znesek, ki je enak v celotni Skupnosti.

Člen 27

1. Če na trgu s proizvodom iz Priloge II pride ali bi lahko prišlo do velikega strukturnega neravnotežja, ki povzroči ali bi lahko povzročilo prevelik obseg s trga umaknjenih količin iz člena 23, se za ta proizvod pred začetkom tržnega leta v skladu s postopkom iz člena 46 določi interventni prag; finančne posledice vsake prekoračitve, ki se za proizvod ocenijo na podlagi umikov s trga v tržnem letu ali v enakovrednem obdobju ali na podlagi povprečja interventnih količin v več tržnih letih, nosijo proizvajalci.

Prekoračitev interventnega praga povzroči znižanje kompenzacij Skupnosti za umik s trga v naslednjem tržnem letu. To znižanje se ne prenaša na naslednja trgovska leta.

2. V skladu s postopkom iz člena 46 se določi:

(a) posledice prekoračitve praga za vsak proizvod;

(b) po potrebi znižanje kompenzacij Skupnosti za umik s trga in ukrepe za uporabo tega člena.

3. Ta člen se uporablja samo v prvih petih tržnih letih po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 28

1. Države članice obvestijo Komisijo za vsak dan trgovanja v vsakem od teh tržnih let o cenah, ki so bile zabeležene na njihovih reprezentativnih trgih proizvajalcev za določene proizvode, ki imajo definirane komercialne značilnosti kot je sorta ali tip, razred, velikost in embalaža.

2. Seznam teh trgov in proizvodov in pogostnost sporočanja teh podatkov se pripravi v skladu s postopkom iz člena 46.

Trgi v državah članicah, na katerih se v tržnem letu ali v enem od obdobij, na katera je razdeljeno tržno leto, trži glavni del državne proizvodnje določenega proizvoda, se štejejo za reprezentativne v smislu odstavka 1.

Člen 29

1. Države članice plačajo kompenzacije Skupnosti za umik s trga iz člena 26 organizacijam proizvajalcev ali njihovih združenjem, ki so izvedla umike s trga v skladu z določbami iz členov 23 in 24 in ki morajo izplačati te kompenzacije pridelovalcem članom in nečlanom.

Plačila se izplača na način, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 46.

2. Kompenzacije Skupnosti za umik s trga se izplača ob upoštevanju finančnih posledic zaradi prekoračitve interventnega praga.

Kompenzacija se zmanjša tudi za neto prejemke, ki so jih organizacije proizvajalcev in njihova združenja pridobile za proizvode, umaknjene s trga.

3. Če organizacije proizvajalcev in njihova združenja ne morejo usmeriti proizvodov v eno od možnosti uporabe iz člena 30(1), se kompenzacija Skupnosti za umik s trga odobri le, če se razdelitev proizvodov izvede v skladu z navodili države članice v skladu z drugimi določbami člena 30.

Člen 30

1. Proizvode, ki se jih umakne s trga v skladu s členom 23(1) in ostanejo neprodani, se razdeli na enega od naslednjih načinov:

(a) vse proizvode:

- prosta razdelitev dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo pri njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do državne podpore, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje,

- prosta razdelitev kazenskim institucijam in otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo,

- prosta razdelitev izven Skupnosti prebivalcem tretjih držav v stiski, preko dobrodelnih organizacij, ki jih v ta namen določijo države članice,

in, drugič,

- uporaba v neprehrambene namene,

- uporaba svežih proizvodov ali proizvodov, predelanih v industriji za proizvodnjo krmil, za krmo za živali;

(b) sadje: prosta razdelitev otrokom v šolah poleg rednih obrokov v šolskih kuhinjah in otrokom v šolah, ki nimajo organizirane šolske prehrane;

(c) jabolka, hruške, breskve in nektarine: predelava z neposredno destilacijo v alkohol z volumenskim deležem alkohola več kot 80 %;

(d) vsi proizvodi: razdelitev določenih razredov teh proizvodov predelovalni industriji pod pogojem, da znotraj Skupnosti ali za uvožene proizvode v tej industriji ne prihaja do nelojalne konukrence. Izvajanje te določbe se sprejme v skladu s postopkom iz člena 46.

2. V primerih, ko ni možen noben način razdelitve iz odstavka 1, se umaknjene proizvode lahko uporabi za kompostiranje ali za postopke biorazgradnje, ki jih dovoli zadevna država članica.

3. Prosto razdelitev iz prve, druge in tretje alinee odstavka 1(a) in odstavka 1(b) organizirajo zadevne organizacije proizvajalcev pod nadzorstvom držav članic.

Vendar pa v primeru proste razdelitve sadja šolskim otrokom lahko da Komisija pobudo in prevzame odgovornost za izvajanje lokalnih pilotskih projektov v okviru raziskav in promocije.

4. Države članice pomagajo vzpostaviti stike med organizacijami proizvajalcev in dobrodelnimi organizacijami in drugimi organi, ki so zainteresirani za uporabo proizvodov, umaknjenih s trga na njihovem ozemlju, z namenom ene od oblik proste razdelitve iz odstavka 1(a) in(b).

5. Razdelitev proizvodov industriji za krmila izvede z najustreznejšim postopkom agencija, ki jo imenuje zadevna država članica.

Destilacijo iz odstavka 1(c) izvedejo destilarne bodisi za svoj račun ali v imenu organa, ki ga imenuje zadevna država članica. V obeh primerih ta pristojni organ izvede potrebne postopke na najustreznejši način.

6. Skupnost v skladu s pogoji, določenimi v skladu s postopkom iz člena 13 Uredbe (EGS) št. 729/70 [15] pokrije prevozne stroške v zvezi s prosto razdelitvijo iz odstavka 1(a) in stroške sortiranja in pakiranja v zvezi s prosto razdelitvijo jabolk in agrumov, če je slednje po pogodbah med organizacijami proizvajalcev in dobrodelnimi organizacijami ali ustanovami iz odstavka 3 nedoločeno.

7. Podrobna navodila za izvajanje tega člena, zlasti pravila za prosto razdelitev in drugo razdelitev s trga umaknjenih proizvodov in pravila za preprečevanje motenj na trgu z alkoholom zaradi destilacije s trga umaknjenih proizvodov, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 46.

NASLOV V

Trgovina s tretjimi državami

Člen 31

1. Uvoz kateregakoli proizvoda iz člena 1(2) v Skupnost ali izvoz iz nje je lahko predmet uvedbe uvoznega ali izvoznega dovoljenja.

Dovoljenje izda država članica vsakemu vlagatelju, ne glede na sedež njegovega podjetja v Skupnosti in ob upoštevanju ukrepov, sprejetih z izvajanjem členov 36 in 37.

Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo v celotni Skupnosti. Predpogoj za izdajo dovoljenja je lahko predložitev garancije, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi ali izvoženi v času veljavnosti dovoljenja; razen v primerih višje sile garancija zapade v celoti ali deloma, če se uvoz ali izvoz v tem roku ne izvede, ali pa se izvede samo deloma.

2. Rok veljavnosti uvoznih ali izvoznih dovoljenj in druga podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 46.

Člen 32

1. Razen če ni drugače določeno v tej uredbi, se za proizvode iz člena 1(2) uporablja carinske stopnje iz skupne carinske tarife.

2. Da bi bila uporaba carinskih stopenj iz skupne carinske tarife odvisna od vhodne cene uvožene pošiljke, se preveri verodostojnost te cene z uporabo pavšalne uvozne vrednosti, ki jo izračuna Komisija po proizvodih in poreklu na podlagi ponderiranega povprečja cen za proizvod na reprezentativnih uvoznih trgih držav članic oz., kjer je primerno, na drugih trgih.

Vendar pa se v skladu s postopkom iz člena 46 lahko sprejme posebne določbe za preverjanje vhodne cene proizvodov, uvoženih prvenstveno za predelavo.

3. Če je deklarirana vhodna cena zadevne pošiljke višja kot je pavšalna uvozna vrednost, povečana za znesek, ki se določi v skladu z odstavkom 5 in ki ne sme presegati pavšalne vrednosti za več kot 10 %, se zahteva predložitev jamstva v višini uvozne dajatve, določene na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

4. Če se vhodna cena zadevne pošiljke ne deklarira v času carinskega postopka, je uporabljena carinska stopnja iz skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti, ali pa se določi z uporabo ustreznih določb iz carinske zakonodaje pod pogoji, določenimi v skladu z odstavkom 5.

5. Podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 46.

Člen 33

1. Da bi preprečili ali ukrepali proti škodljivim učinkom na trgu v Skupnosti, ki bi lahko nastali zaradi uvoza določenih izdelkov iz člena 1(2), se za uvoz enega ali več takih proizvodov po predpisani carinski stopnji iz skupne carinske tarife uvede dodatno uvozno dajatev, če so izpolnjeni pogoji iz člena 5 sporazuma o kmetijstvu [16] v okviru Urugvajskega kroga multilateralnih trgovinskih pogajanj, razen če je malo verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu v Skupnosti, ali pa bi bili učinki nesorazmerni predvidenemu cilju.

2. Sprožitvene cene, pod katerimi se lahko uvede dodatno dajatev, so cene, ki jih Skupnost sporoči Svetovni trgovinski organizaciji.

Sprožitvene količine, ki jih je potrebno preseči, da se lahko uvede dodatne uvozne dajatve, se določi zlasti na podlagi uvoza v Skupnost v treh letih pred letom, v katerem se pokažejo ali bi se lahko pokazali škodljivi učinki iz odstavka 1.

3. Uvozne cene, ki se jih upošteva za odmero dodatnih uvoznih dajatev, se določi na podlagi CIF uvoznih cen za določeno pošiljko.

CIF uvozne cene se v ta namen verificira na podlagi reprezentativnih cen zadevnega proizvoda na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti.

4. Podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 46. Taka podrobna pravila zlasti določajo:

(a) proizvode, za katere se lahko uporablja dodatne dajatve pri uvozu v skladu s členom 5 sporazuma o kmetijstvu, na katerega se sklicuje odstavek 1 tega člena;

(b) druge kriterije, ki so potrebni za izvajanje odstavka 1 v skladu s členom 5 sporazuma o kmetijstvu.

Člen 34

1. Tarifne kvote za proizvode iz člena 1(2), ki so rezultat sporazumov, sklenjenih v okviru Urugvajskega kroga multilateralnih trgovinskih pogajanj, se odpre in vodi v skladu s podrobnimi pravili, ki se jih sprejme v skladu s postopkom iz člena 46.

2. Kvote se vodi z uporabo ene od naslednjih metod ali kombinacije teh metod:

(a) metode, osnovane na prednostni obravnavi po vrstnem redu prispelih zahtevkov ("prej pride, prej dobi");

(b) metode dodeljevanja kvot sorazmerno zaprošenim količinam v predloženih zahtevkih (uporaba "proporcionalne" metode);

(c) metode, osnovane na upoštevanju tradicionalnih tržnih tokov blagovne menjave (uporaba metode "tradicionalni uvozniki/novi uvozniki").

Lahko se sprejme tudi druge ustrezne metode, ki morajo biti take, da ne prihaja do diskriminacije med zadevnimi subjekti.

3. Sprejeta metoda vodenja mora ustrezno upoštevati povpraševanje na trgu Skupnosti in potrebo varovanja ravnotežja tega trga, hkrati pa se naslanjati na metode, ki so se za kvote uporabljale v preteklosti in se skladajo z metodami iz odstavka 1, ob upoštevanju pravil, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v okviru Urugvajskega kroga multilateralnih trgovinskih pogajanj.

4. S podrobnimi pravili iz odstavka 1 se določi letne kvote, ustrezno porazdeljene preko leta, določi se metodo upravljanja, ki se bo uporabljala, kjer je to ustrezno pa se vključi:

(a) garancije za naravo, provenienco in poreklo proizvoda;

(b) priznavanje dokumentov, ki se uporabljajo za potrjevanje garancij iz točke (a); in

(c) pogoje, pod katerimi se izdaja uvozna dovoljenja in njihov rok veljavnosti.

Člen 35

1. Do obsega, ki je potreben, da se omogoči izvoz gospodarsko pomembnih količin proizvodov iz člena 1(2) na podlagi cen za te proizvode v mednarodni trgovini in v okviru omejitev, ki so rezultat sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 228 Pogodbe, se lahko razlika med temi cenami in cenami, ki se uporabljajo v Skupnosti, pokriva z izvoznimi nadomestili.

2. Metoda, ki se sprejme za dodeljevanje količin, ki se lahko izvozijo z nadomestilom, je metoda, ki:

(a) je najprimernejša glede na naravo proizvoda in položaja na določenem trgu, ki omogoča najbolj učinkovito uporabo razpoložljivih virov in primerno upošteva učinkovitost in strukturo izvoza Skupnosti, ne da bi povzročala diskriminacijo med velikimi in malimi izvozniki;

(b) glede na zahteve upravnih postopkov izvoznikom povzroča najmanj administrativnih ovir;

(c) preprečuje vsako diskriminacijo med vpletenimi izvozniki.

3. Nadomestila so enotna v celotni Skupnosti.

Če položaj v mednarodni trgovini ali posebni pogoji določenih trgov to zahtevajo, se lahko nadomestilo za določen proizvod spreminja glede na namembni kraj proizvoda.

Nadomestila se določi v skladu s postopkom iz člena 46. Nadomestila se določa v rednih časovnih presledkih.

Nadomestila, ki se jih na novo določa v rednih časovnih presledkih, lahko Komisija po potrebi spremeni tudi v vmesnem obdobju na zahtevo države članice ali na svojo lastno pobudo.

4. Pri določanju nadomestil se upošteva naslednje:

(a) trenutni položaj in možna gibanja:

- cen in razpoložljivosti sadja in zelenjave na trgu Skupnosti,

- cen sadja in zelenjave v mednarodni trgovini;

(b) stroške trženja in minimalne transportne dajatve s trgov Skupnosti do pristanišč in drugih izvoznih carinskih točk v Skupnosti in stroške pošiljanja v namembne države;

(c) gospodarski vidik predlaganega izvoza;

(d) omejitve, ki so posledica sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 228 Pogodbe.

5. Cene na trgu Skupnosti iz odstavka 1 se določi z uporabo cen, ki so s stališča izvoza najugodnejše.

Svetovne cene iz odstavka 1 se določijo z uporabo:

(a) cen, zabeleženih na trgih tretjih držav;

(b) najbolj ugodnih cen v tretjih državah za uvoz iz drugih tretjih držav;

(c) proizvodnih cen, zabeleženih v tretjih državah izvoznicah;

(d) ponudbenih cen prosto na meji Skupnosti.

6. Nadomestilo se odobri samo na podlagi zahtevka in ob predložitvi ustreznega izvoznega dovoljenja.

7. Veljavno nadomestilo je tisto, ki velja na dan vložitve zahtevka za dovoljenje in, v primeru diferencialnega nadomestila, nadomestilo, ki velja tisti dan:

(a) za namembni kraj z dovoljenja ali

(b) za dejanski namembni kraj, če se ta razlikuje od namembnega kraja z dovoljenja. V tem primeru znesek veljavnega nadomestila ne sme biti višji od zneska nadomestila, ki velja za namembni kraj z dovoljenja.

Za preprečevanje zlorab zaradi fleksibilnosti tega odstavka se lahko sprejme ustrezne ukrepe.

8. Odstavka 6 in 7 se ne uporabljata za proizvode iz člena 1(2), za katere se nadomestilo izplača v okviru dajanja pomoči v hrani v skladu s postopkom iz člena 46.

9. Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da so proizvodi:

- izvoženi iz Skupnosti,

- s poreklom iz Skupnosti, in

- v primeru diferencialnega nadomestila, prispeli v namembni kraj, naveden na dovoljenju ali v drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, z upoštevanjem določb odstavka 7(b). Vendar pa so pri tem pravilu možne izjeme v skladu s postopkom iz člena 46, pod pogojem, da se določijo pogoji, ki zagotavljajo enakovredna jamstva.

10. Skladnost z omejitvami količin, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu z členom 228 Pogodbe, se zagotovi z izvoznimi dovoljenji, izdanimi za referenčna obdobja iz te uredbe in ki se uporabljajo za proizvode iz te uredbe.

Zaradi skladnosti z obveznostmi, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v okviru Urugvajskega kroga multilateralnih trgovinskih pogajanj, konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

11. Podrobna pravila za izvajanje tega člena, vključno z določbami o prerazporeditvi nerazdeljenih ali neporabljenih izvoznih količin, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 46.

Člen 36

1. Razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali v predpisih, sprejetih v skladu s to uredbo, se pri uvozu proizvodov iz člena 1(2) iz tretjih držav prepove naslednje:

- odmera kakršnihkoli dajatev z enakovrednim učinkom kot carina,

- uporaba kakršnekoli količinske omejitve ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

2. Splošna pravila za razlaganje kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporablja za tarifno klasifikacijo proizvodov, ki jih pokriva ta uredba. Carinska nomenklatura, ki je posledica uporabe te uredbe, se vključi v skupno carinsko tarifo.

Člen 37

1. Če bi zaradi uvoza ali izvoza enega ali več proizvodov iz člena 1(2) na trgu v Skupnosti prišlo ali bi lahko prišlo do resnih motenj, ki bi ogrozile doseganje ciljev, opredeljenih v členu 39 Pogodbe, se lahko za trgovanje s tretjimi državami uporabi ustrezne ukrepe.

Taki ukrepi se lahko uporabljajo samo, dokler take motnje ali nevarnost takih motenj ne preneha, ali pa se s trga umaknjene ali odkupljene količine bistveno zmanjšajo.

Svet na predlog Komisije v skladu s postopkom glasovanja iz člena 43(2) Pogodbe sprejme splošna pravila za izvajanje tega odstavka in določi primere in omejitve, v okviru katerih lahko države članice sprejmejo varstvene ukrepe.

2. Če nastane položaj iz odstavka 1, se Komisija na zahtevo države članice ali na svojo lastno pobudo odloči za potrebne ukrepe. O ukrepih obvesti države članice in ti se začnejo takoj uporabljati. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o zahtevi odločati v treh delovnih dneh po prejemu.

3. Ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, lahko predloži Svetu katerakoli država članica v treh delovnih dneh od dneva, ko je bila obveščena. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi.

4. Ta člen se izvaja ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 228(2) Pogodbe.

NASLOV VI

Preverjanja na ravni držav in Skupnosti

Člen 38

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s pravili Skupnosti v sektorju sadja in zelenjave, zlasti na področjih iz Priloge IV.

2. Kjer se preverjanje izvaja z jemanjem vzorcev, države članice zagotovijo glede na naravo in pogostnost preverjanja in na podlagi analize tveganja, da so pregledi v skladu z določenim ukrepom na njihovem celotnem ozemlju in s količino proizvodov, s katerimi sektor sadja in zelenjave trguje ali namerava trgovati.

Prejemnike javnih sredstev je potrebno sistematično preverjati, poleg izvajanja sistematičnih preverjanj na drugih področjih.

3. Komisija in države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi zadostno število ustrezno usposobljenega in izkušenega kadra, da lahko učinkovito izvajajo preglede, zlasti na področjih iz Priloge IV.

Člen 39

1. Poleg preverjanj, ki jih izvajajo državni organi v skladu s členom 38, lahko Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi v zadevni državi članici izvede ali prosi državo članico, da izvede preglede na kraju samem, da bi se zagotovila enotno uporabo pravil Skupnosti v sektorju sadja in zelenjave, zlasti na področjih iz Priloge IV.

2. Komisija pisno vnaprej obvesti zadevno državo članico o predmetu, namenu in kraju predvidenega pregleda, datumu pričetka in o identiteti in statusu svojih inšpektorjev.

Člen 40

1. Za izvajanje določb člena 39 Komisija ustanovi poseben oddelek inšpektorjev v sektorju sadja in zelenjave, ki ga sestavljajo uradniki Komisije, ustrezno usposobljeni in z ustreznim tehničnim znanjem in izkušnjami. Za posebne preiskave se lahko predlaga tudi osebje, ki se ga na prošnjo Komisije in s soglasjem zadevne države članice imenuje izmed osebja iz člena 38(3).

2. Posebni oddelek inšpektojev v skladu z navodili Komisije opravlja naslednje naloge:

(a) sodeluje pri pregledih, ki jih načrtujejo in izvajajo pristojni organi držav članic;

(b) na pobudo Komisije izvaja preglede iz člena 39, pri katerem se k sodelovanju povabi uradnike države članice;

(c) ocenjuje državne predpise za verifikacijo, postopke, ki iz tega sledijo kakor tudi dobljene rezultate;

(d) potrjuje zakonske in druge ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ za izboljšanje usklajenosti s pravili Skupnosti v sektorju sadja in zelenjave;

(e) razvija sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic, da bi prispeval k enotni uporabi pravil v sektorju sadja in zelenjave in da bi se pospešil prost pretok proizvodov tega sektorja.

3. Glede izvajanja pregledov iz odstavka 2(b) Komisija dovolj zgodaj pred začetkom izvajanja obvesti pristojni organ države članice, na ozemlju katere se bo pregled izvajal.

4. Komisija sama določi najustreznejša mesta za izvajanje svojih pregledov in v sodelovanju z zadevnimi državami članicami poskrbi za praktično izvedbo.

Člen 41

1. Pregled iz člena 40(2)(b) se izvede v skladu s členom 9(2) Uredbe (EGS) št. 729/70.

Inšpektorji Komisije izvajajo preglede v skladu s pravili in poklicno prakso, ki jo morajo uradniki države članice upoštevati. Inšpektorji morajo spoštovati poklicno zaupnost.

2. Komisija vzpostavi ustrezne stike s pristojnimi organi v državah članicah za skupno pripravo program preverjanj. Države članice sodelujejo s Komisijo, da pospešijo izvedbo te naloge.

3. Komisija sporoči rezultate obiskov inšpektorjev pristojnemu organu države članice v najkrajšem času. V sporočilu poroča o vseh težavah, na katere so naleteli in o opaženih kršitvah pravil, ki veljajo za trg s sadjem in zelenjavo.

4. Zadevna država članica v najkrajšem času obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela za odpravo teh težav oz. kršitev.

Člen 42

Vsako nepravilnost, ki se jo zabeleži med pregledi in ima lahko finančne posledice za Jamstveni oddelek EKUJS se obravnava v skladu z določbami uredbe (EGS) št. 595/91 [17]. Država članica, na ozemlju katere je bila zabeležena nepravilnost, mora podati izjavo iz člena 3 omenjene uredbe.

Vsaka nepravilnost države članice pri uporabi pravil Skupnosti, ki se zabeleži med pregledi Komisije in ima lahko finančne posledice na Jamstveni oddelek EKUJS, se obravnava v skladu z določbami člena 5(2)(c) Uredbe (EGS) št. 729/70.

NASLOV VII

Splošne določbe

Člen 43

Razen če ni drugače predvideno v tej uredbi, se za proizvodnjo in trgovino s proizvodi iz člena 1(2) uporabljajo členi 92, 93 in 94 Pogodbe.

Člen 44

1. Države članice in Komisija si medsebojno izmenjujejo podatke, potrebne za uporabljanje te uredbe. V skladu s postopkom iz člena 45 se določi katere podatke je treba sporočati. Podrobna pravila za izmenjavo in razširjanje takšnih podatkov se sprejme v skladu z istim postopkom.

2. Podatki iz odstavka 1 morajo vsebovati najmanj informacijo o obdelovalnih površinah in količini pridelka, s katero se trguje ali se je v skladu s členom 23 ne da v prodajo.

Te podatke zbirajo:

- organizacije proizvajalcev za svoje člane, ob upoštevanju členov 11 in 19,

- ustrezne službe držav članic za proizvajalce, ki ne pripadajo nobeni kolektivni obliki organizacije iz te uredbe; zadevna država članica lahko to nalogo v celoti ali deloma zaupa eni ali več organizacijam proizvajalcev.

3. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zbiranje podatkov iz odstavka 2, za zagotovitev njihove točnosti, statistične obdelave in za redno sporočanje podatkov Komisiji. Za primere neupravičenih zamud ali sistematične malomarnosti pri pravilnem izvajanju teh nalog določijo kazni. O teh ukrepih obvestijo Komisijo.

4. Komisija na najustreznejši način redno obvešča države članice o podatkih iz odstavka 1 in o sklepih na podlagi teh podatkov. Pravila za uporabo se sprejme v skladu s postopkom iz člena 46.

Člen 45

Ustanovi se Upravljalni odbor za sveže sadje in zelenjavo, v nadaljevanju "Odbor", ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predsednik pa je predstavnik Komisije.

Člen 46

1. V primeru sklicevanja na postopek iz tega člena predsednik predloži zadevo Odboru bodisi na svojo lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

2. Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek ukrepov predvidenih za sprejem. Odbor poda svoje mnenje na osnutek ukrepov v roku, ki ga določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejema z večino, kot jo opredeljuje člen 148(2) Pogodbe za sklepe, ki jih sprejema Svet na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v Odboru so ponderirani na način, ki je določen v istem členu. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo takoj izvajati;

(b) če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora, pa Komisija o tem obvesti Svet. V tem primeru lahko Komisija zadrži izvajanje sprejetih ukrepov za obdobje, ki ni daljše od enega meseca od datuma takega obvestila.

Svet lahko s kvalificirano večino v roku enega meseca sprejme drugačen sklep.

Člen 47

Odbor lahko obravnava vsa druga vprašanja, ki mu jih predloži predsednik bodisi na svojo lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Člen 48

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe, vključno s finančnimi in nefinančnimi upravnimi kaznimi, se sprejme v smislu posebnih zahtev sektorja v skladu s postopkom iz člena 46.

Člen 49

Ta uredba se uporablja tako, da se hkrati ustrezno upošteva cilje, opredeljene v členih 39 in 110 Pogodbe.

Člen 50

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za kaznovanje kršitev določb te uredbe in za preprečevanje vsakršnih goljufij.

Člen 51

Države članice obvestijo Komisijo o zakonih, uredbah in upravnih določbah, ki jih sprejmejo za izvajanje ali pri izvajanju te uredbe, najkasneje en mesec po njihovem sprejetju. Isto velja za vsako dopolnilo ali spremembo teh določb.

Člen 52

1. Izdatki za plačilo kompenzacij Skupnosti za umik s trga in za financiranje operativnega sklada s strani Skupnosti, posebni ukrepi v zvezi s členi 17, 53, 54 in 55, z nadzornimi pregledi strokovnjakov držav članic, ki so na voljo Komisiji za izvajanje člena 40(1), se štejejo za intervencijo za stabilizacijo kmetijskih trgov v smislu člena 1(2)(b) Uredbe (EGS) št. 729/70.

2. Pomoč, ki jo države članice odobravajo v skladu s členom 14 in členom 15(6)(2), se šteje kot običajni ukrep v smislu člena 2(1) Uredbe (EGS) št. 4256/88 [18]. Pokriva se iz letnega načrta izdatkov v skladu s členom 31(1) Uredbe (EGS) št. 2328/91 [19].

Za pomoč iz tega odstavka se uporablja člen 1(3) Uredbe (EGS) št. 2328/91.

Pomoč se plačuje v skladu s členom 21 Uredbe (EGS) št. 4253/88. Vendar pa plačila razlik ali povračil poleg zahtev, ki so naštete v odstavku 4 tega člena, temeljijo na:

(a) izjavi o izdatkih, ki so jih imele države članice v koledarskem letu;

(b) poročilu o izvajanju ukrepov v skladu s členom 25(4) te uredbe v zadevnem koledarskem letu,

ki se predložijo Komisiji pred 1. julijem naslednjega leta.

3. Komisija sprejme izvedbena pravila odstavka 2 tega člena po posvetovanju z odborom iz člena 29 uredbe (EGS) št. 4253/88 [20].

4. Poleg uporabe uredbe (EGS) št. 4045/89 [21] se uporabljajo določbe naslova VI.

Člen 53

Vse pravice, ki jih organizacije proizvajalcev pridobijo pred začetkom veljavnosti te uredbe pri uporabi člena 14 in naslova IIa Uredbe (EGS) št. 1035/72, veljajo, dokler niso izčrpane.

Člen 54

1. Skupnost prispeva 50 % finančnih sredstev za ukrepe za razvoj in izboljšanje porabe in uporabe oreškov v Skupnosti.

2. Cilj teh ukrepov iz odstavka 1 je:

- spodbujati kakovost proizvodov, zlasti z izvajanjem tržnih raziskav in iskanjem novih možnosti uporabe, vključno z načini prilagajanja proizvodnje v skladu s tem,

- razvijati nove metode pakiranja,

- nuditi tržne nasvete različnim gospodarskim subjektom v sektorju,

- organizirati in sodelovati na sejmih in pri drugih tržnih dogodkih.

3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 46 določi ukrepe v skladu z odstavkom 2 ali določi nove ukrepe.

Člen 55

Za lešnike, pridelane v tržnih letih 1997/1998, 1998/1999 in 1999/2000, se odobri pomoč v višini 15 ECU/100 kg organizacijam proizvajalcev, priznanih v skladu z Uredbo (EGS) št. 1035/72 ali s to Uredbo, ki izvajajo načrt izboljšanja kakovosti v okviru člena 14(d) Uredbe (EGS) št. 1035/72 ali operativnega programa v okviru tega načrta za 1997.

Člen 56

Do 31. decembra 2000 Komisija pošlje Svetu poročilo o izvajanju te uredbe skupaj s predlogi, ki so lahko potrebni.

Člen 57

Če so potrebni ukrepi za pospeševanje prehoda od predhodnega načina na način, ki ga uvaja ta uredba, se take ukrepe sprejme v skladu s postopkom iz člena 46.

Člen 58

1. Ta uredba začne veljati na dan njene objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. januarja 1997. Vendar pa se naslov IV za vse proizvode iz Priloge II uporablja šele do pričetka tržnega leta 1997/1998 dalje.

2. Z datumom začetka veljavnosti ustreznih določb te uredbe prenehajo veljati uredbe (EGS) št. 1035/72, (EGS) št. 3285/83, (EGS) št. 1319/85, (EGS) št. 2240/88, (EGS) št. 1121/89 in (EGS) št. 1198/90.

Sklicevanje na uredbe, ki prenehajo veljati, se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere s pomočjo korelacijske tabele v Prilogi VI.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 28. oktobra 1996

Za Svet

predsednik

I. Yates

[1] UL C 52, 21.2.1996, str. 1.

[2] UL C 96, 1.4.1996, str. 269.

[3] UL C 82, 19.3.1996, str. 21.

[4] UL L 325, 22.11.1983, str. 8. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 220/92 (UL L 24, 1.2.1992, str. 7).

[5] UL L 137, 27.5.1985, str. 39. Uredba, kot je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 404/93 (UL L 47, 25.2.1993, str. 1).

[6] UL L 198, 26.7.1988, str. 9. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1327/95 (UL L 128, 13.6.1995, str. 8).

[7] UL L 118, 29.4.1989, str. 21. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1327/95 (UL L 128, 13.6.1995, str. 8).

[8] UL L 119, 11.5.1990, str. 59.

[9] Uredba Sveta (EGS) št. 1035/72 z dne 18. maja 1972 o skupni organizaciji trga s sadjem in zelenjavo (UL L 118, 20.5.1972, str. 1). Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1363/95 (UL L 132, 16.6.1995, str. 1).

[10] UL L 349, 31.12.1994, str. 105. Uredba, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 193/96 (UL L 161, 29.6.1996, str. 1).

[11] Direktiva Sveta 79/112/EGS z dne 18. decembra 1978 o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanaša na označevanje, predstavitev in oglaševanje prehrambenih izdelkov (UL L 33, 8.2.1979, str. 1). Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz 1994.

[12] Uredba Sveta (EGS) št. 746/93 od 17. marca 1993 o odobravaniu pomoči za spodbujanie ustanavljanja in za prospeševanje organizacij proizvajalcev kot določa Uredba (EGS) št. 1035/72 na Portugalskem.

[13] Uredba Sveta (EGS) št. 2078/92 z dne 30. junija 1992 o načinih kmetijske proizvodnje, v skladu z zahtevami varovanja okolja in ohranjanja podeželja (UL L 215, 30.7.1992, str. 85). Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2722/95 (UL L 288, 1.12.1995, str. 35).

[14] Uredba št. 26 o določenih pravilih konkurence pri proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL 30, 20.4.1962, str 993/62). Uredba, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 49 (UL 53, 1.7.1962, str. 1571/62).

[15] Uredba Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (UL. L 94, 28.4.19970, str. 13. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1287/95 (UL L 125, 8.6.1995, str. 1).

[16] UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

[17] Uredba Sveta (EGS) št. 595/91 z dne 4. marca 1991 o nepravilnostih in povračilu sredstev, ki so bila pomotoma plačana v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike in organizacije informacijskega sistema na tem področju (UL L 67, 14.3.1991, str. 11).

[18] Uredba Sveta (EGS) št. 4256/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju uredbe (EGS) št. 2052/88 glede Usmerjevalnega oddelka EKUJS (UL L 374, 31.12.1988, str. 25). Uredba, kot je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2085/93 (UL L 193, 31.7.1993, str. 44).

[19] Uredba Sveta (EGS) št. 2328/91 z dne 15. julija 1991 o izboljšanju učinkovitosti kmetijskih struktur (UL L 218, 6.8.1991, str. 1). Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije št. 2387/95 (UL L 244, 12.10.1995, str. 50).

[20] Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede medsebojne koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov in koordinacije z Evropsko investicijsko banko in o drugih obstoječih finančnih instrumentih (UL L 374, 31.12.1988, str. 1). Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3193/94 (UL L 337, 24.12.1994, str. 11).

[21] Uredba Sveta (EGS) št. 4045/89 z dne 21. decembra 1989 o preverjanju transakcij, ki so del sistema financiranja Oddelka za jamstva Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada s strani držav članic (UL L 388, 30.12.1989, str. 18). Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3235/94 (UL L 338, 28.12.1994, str. 16).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Proizvodi, ki se potrošnikom dobavljajo sveži in za katere veljajo standardi

agrumi

artičoke

avokado

beluši

breskve in nektarine

brstični ohrovt

bučke

čebula

česen

češnje

cvetača

fižol

grah v stroku

jabolka in hruške

jagode

jajčevci

kivi

korenje

kumare

lešniki

lubenice

mandeljni

marelice

melone

namizno grozdje

orehi

paprika

paradižnik

por

slive

solata, berivka in endivija

špinača

vitlof

zelena

zelje

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Seznam proizvodov, ki pridejo v poštev za kompenzacije Skupnosti za umik s trga v skladu s členom 23(3)

cvetača

paradižnik

jajčevci

marelice

breskve

nektarine

limone

hruške (razen hrušk za mošt)

namizno grozdje

jabolka (razen jabolk za mošt)

satsume

mandarine

klementine

pomaranče

melone

lubenice

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Izčrpen seznam pravil organizacij proizvajalcev, ki se lahko razširijo na proizvajalce nečlane v skladu s členom 18(1)

1. Pravila o obveščanju o proizvodnji

(a) obveščanje o načrtovani pridelavi po proizvodih in, kjer je potrebno, po sortah;

(b) obveščanje o setvi in sajenju;

(c) obveščanje o celotnih pridelovalnih površinah po proizvodih oz. če je možno po sortah;

(d) obveščanje o načrtovani količini pridelka in predvidenih rokih spravila pridelka po proizvodih oz., če je možno, po sortah;

(e) periodično obveščanje o količinah pridelka in razpoložljivih zalogah, po sortah;

(f) informacije o skladiščnih zmogljivostih.

2. Pravila za proizvodnjo

(a) izbira semena, ki se uporablja, glede na namen uporabe (sveža poraba/industrijska predelava);

(b) krčenje sadovnjakov.

3. Pravila trženja

(a) določeni datumi začetka spravila pridelkov, časovni razpored trženja;

(b) minimalne zahteve glede kakovosti in velikosti;

(c) priprava, predstavitev, pakiranje in označevanje v prvi fazi trženja;

(d) označevanje porekla proizvoda.

4. Pravila za varstvo okolja

(a) uporaba mineralnih gnojil in organskih gnojil;

(b) uporaba fitofarmacevtskih sredstev in drugih metod zaščite pridelka;

(c) največje mejne vrednosti ostankov pesticidov in gnojil v sadju in zelenjavi;

(d) pravila za odstranjevanje/odlaganje stranskih proizvodov in uporabljenega materiala;

(e) pravila za uničenje proizvodov, ki so bili umaknjeni s trga.

5. Umik s trga

- pravila, sprejeta v členu 23 v skladu s pogoji iz člena 25.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Neizčrpen seznam zadev, ki so lahko predmet preverjanj na ravni države in Skupnosti

Skladnost s standardi kakovosti (člena 7 in 8)

Skladnost s pogoji priznanja organizacij proizvajalcev (člen 12)

Izvajanje programa dela (člen 13)

Izvajanje načrta za priznanje in koriščenje pomoči (člen 14)

Upravljanje operativnega sklada in izvajanje operativnega programa (zlasti natančen nadzor uporabe javnih sredstev) (člen 15)

Skladnost s pogoji za razširitev pravil na proizvajalce nečlane (člen 18)

Skladnost s pogoji za medpanožne organizacije in s sporazumi in razširitev pravil (členi 19, 20 in 21)

Postopki pri umiku s trga (člen 23 in nas.)

Ustrezno izplačevanje kompenzacij Skupnosti za umik s trga (člen 29)

Razdelitev proizvodov, ki so bili umaknjeni s trga (člen 30)

Uporaba pravil pri trgovini s tretjimi državami (člen 31 in nas.)

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Kompenziacije Skupnosti za umik s trga

(ECU/100 kg) |

Tržna leta | 1997/1998 | 1998/1999 | 1999/2000 | 2000/2001 | 2001/2002 | od 2002 dalje |

Cvetača | 9,34 | 8,88 | 8,41 | 7,94 | 7,48 | 7,01 |

Paradižnik | 6,44 | 6,12 | 5,80 | 5,47 | 5,15 | 4,83 |

Jabolka | 10,69 | 10,32 | 9,94 | 9,56 | 9,18 | 8,81 |

Grozdje | 10,69 | 10,15 | 9,62 | 9,08 | 8,55 | 8,02 |

Marelice | 18,90 | 17,95 | 17,01 | 16,06 | 15,12 | 14,17 |

Nektarine | 17,39 | 16,52 | 15,65 | 14,78 | 13,91 | 13,04 |

Breskve | 14,65 | 13,92 | 13,18 | 12,45 | 11,72 | 10,99 |

Hruške | 10,18 | 9,82 | 9,46 | 9,10 | 8,75 | 8,39 |

Jajčevci | 5,29 | 5,02 | 4,76 | 4,49 | 4,23 | 3,97 |

Melone | 4,00 | 4,00 | 4,00 | 4,00 | 4,00 | 4,00 |

Lubenice | 4,00 | 4,00 | 4,00 | 4,00 | 4,00 | 4,00 |

Pomaranče | 14,33 | 14,26 | 14,20 | 14,13 | 14,07 | 14,00 |

Mandarine | 16,15 | 15,52 | 14,89 | 14,26 | 13,63 | 13,00 |

Klementine | 12,74 | 12,79 | 12,84 | 12,90 | 12,95 | 13,00 |

Satsume | 10,49 | 10,99 | 11,49 | 12,00 | 12,50 | 13,00 |

Limone | 13,37 | 13,30 | 13,22 | 13,15 | 13,07 | 13,00 |

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

Korelacijska tebela

Uredba (EGS) št. 1035/75 | Ta uredba |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2 | Člen 2 |

Člen 3 | Člen 3 |

Člen 4 | — |

Člen 5 | Člen 4 |

Člen 6 | Člen 5 |

Člen 7 | Člen 6 |

Člen 8 | Člen 7 |

Člen 9 in 11 | Člen 8 |

Člen 10 | Člen 10 |

Člen 12 | Člen 9 |

Člen 13 | Člen 11 |

Člen 13a | — |

Člen 13b | — |

Člen 14 | Člen 14 |

Člen 14a | — |

Člen 14b | — |

Člen 14c | — |

Člen 14d | — |

Člen 14e | Člen 54 |

Člen 14f | — |

Člen 14g | — |

Člen 15 | Člen 23 |

Člen 15a | — |

Člen 15b | Člen 18 |

Člen 16 | — |

Člen 16a | — |

Člen 16b | Člen 27 |

Člen 17 | Člen 28 |

Člen 18 | Člen 29 |

Člen 18a | Člen 24 |

Člen 19 | |

Člen 19a | |

Člen 19b | |

Člen 19c | |

Člen 20 | |

Člen 21 | Člen 30 |

Člen 22 | Člen 31 |

Člen 23 | Člen 32 |

Člen 24 | Člen 33 |

Člen 25 | Člen 34 |

Člen 26 | Člen 35 |

Člen 27 | Člen 36 |

Člen 31 | Člen 43 |

Člen 32 | Člen 45 |

Člen 33 | Člen 46 |

Člen 34 | Člen 47 |

Člen 35 | |

Člen 36 | Člen 52 |

Člen 36a | Člen 52 |

Člen 37 | Člen 49 |

Člen 38 | Člen 44 |

Člen 40 | |

Člen 41 | Člen 58 |

Člen 42 | Člen 58 |

--------------------------------------------------