EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02001D0470-20110101
Council Decision of 28 May 2001 establishing a European Judicial Network in civil and commercial matters (2001/470/EC)
Consolidated text: Odločba Sveta z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (2001/470/ES)
Odločba Sveta z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (2001/470/ES)
2001D0470 — SL — 01.01.2011 — 002.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
ODLOČBA SVETA z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, p.25) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
Odločba št. 568/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 |
L 168 |
35 |
30.6.2009 |
|
ODLOČBA SVETA
z dne 28. maja 2001
o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah
(2001/470/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 61(c) in (d), 66 in 67(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Evropska unija si je zastavila cilj ohranjanja in razvoja Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. |
|
(2) |
Postopna ustanovitev tega območja in zanesljivo delovanje notranjega trga pomenita potrebo po izboljšanju, poenostavitvi in pospešenju pravosodnega sodelovanja med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah. |
|
(3) |
Akcijski načrt Sveta in Komisije o tem, kako najbolje izvajati določbe Amsterdamske pogodbe na območju svobode, varnosti in pravic ( 4 ), ki ga je sprejel Svet dne 3. decembra 1998 in odobril Evropski Svet dne 11. in 12. decembra 1998 potrjuje, da predstavlja krepitev pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah temeljno stopnjo pri ustvarjanju evropskega pravosodnega območja, ki bo prinesel stvarne ugodnosti vsakemu državljanu Evropske unije. |
|
(4) |
Eden izmed ukrepov, predvidenih v odstavku 40 akcijskega načrta, je preučiti možnost razširjanja koncepta evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah na vključitev civilnih postopkov. |
|
(5) |
Zaključki posebnega Evropskega Sveta, ki je zasedal dne 15. in 16. oktobra 1999 v Tampereju, priporočajo vzpostavitev lahko dostopnega informacijskega sistema, ki ga bo vzdrževalo in posodabljalo omrežje pristojnih nacionalnih organov. |
|
(6) |
Da bi izboljšali, poenostavili in pospešili učinkovito pravosodno sodelovanje med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah, je treba na ravni Skupnosti vzpostaviti omrežno organiziranost sodelovanja – Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah. |
|
(7) |
To je predmet, ki sodi v obseg členov 65 in 66 Pogodbe in je treba sprejeti ukrepe v skladu s členom 67. |
|
(8) |
Da bi zagotovili dosego ciljev Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah bi bilo treba pravila, ki urejajo njeno ustanovitev, določiti v prisilnem predpisu Skupnosti. |
|
(9) |
Ciljev predlaganega ukrepanja, namreč izboljšanje učinkovitega pravosodnega sodelovanja med državami članicami in učinkovitega dostopa do sodišča za osebe, ki se ukvarjajo s čezmejnim pravdanjem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ti se lahko zato zaradi obsega ali učinkov ukrepanja bolje dosežejo na ravni Skupnosti; Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti kot je določeno v tistem členu ta odločba ne posega globlje kot je potrebno za dosego teh ciljev. |
|
(10) |
Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jo ustanavlja ta odločba, si prizadeva pospeševati pravosodno sodelovanje med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah tako na območjih, na katera se nanašajo obstoječe listine in na tistih, kjer noben instrument trenutno ni veljaven. |
|
(11) |
Na določenih posebnih področjih Skupnost ali mednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah že omogočajo mehanizme sodelovanja. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ne določa zamenjave teh mehanizmov in mora delovati v popolni skladnosti z njimi. Ta odločba zato ne bo vplivala na Skupnost ali mednarodne instrumente v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih ali gospodarskih zadevah. |
|
(12) |
Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah bi bilo treba vzpostaviti postopno na podlagi najtesnejšega sodelovanja med Komisijo in državami članicami. Morala bi biti sposobna izkoristiti sodobne komunikacijske in informacijske tehnologije. |
|
(13) |
Za dosego njenih ciljev in za zagotovitev sodelovanja svojih organov s posebnimi pristojnostmi za pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah morajo Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah podpirati kontaktne točke, ki jih določijo države članice. Kontakti med njimi in občasna srečanja so bistvena za delovanje mreže. |
|
(14) |
Bistvenega pomena je, da prizadevanja za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravic ustvarijo stvarne ugodnosti za osebe, ki se ukvarjajo s čezmejnim pravdanjem. V skladu s tem je potrebno, da Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah pospešuje dostop do sodišča. V ta namen bi morala mreža ob uporabi podatkov, ki jih dobavijo in posodobijo kontaktne točke, postopoma vzpostaviti informacijski sistem, ki je dostopen javnosti, tako splošni javnosti kot strokovnjakom. |
|
(15) |
Ta odločba ne izključuje zbiranje drugih informacij znotraj Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah in javnosti kot so določene tukaj. Naštevanja v naslovu III zato ni mogoče šteti za izčrpno. |
|
(16) |
Obdelava informacij in podatkov bi se morala izvajati v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 5 ) ter Direktivo 97/66/ES Evropskega parlamenta ter Sveta z dne 15. decembra 1997 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in varstvom zasebnosti na področju telekomunikacij ( 6 ). |
|
(17) |
Da bi zagotovili, da Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ostane učinkovit instrument, da vključuje najboljšo prakso v pravosodnem sodelovanju ter notranjem delovanju in da izpolnjuje pričakovanja javnosti, bi bilo treba poskrbeti za občasno ocenjevanje in za predloge za takšne spremembe kot bi se zdele potrebne. |
|
(18) |
Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, izrazila željo sodelovati pri sprejemanju in uporabi te odločbe. |
|
(19) |
Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te odločbe in je zato le-ta ne veže niti ni zavezana njegovi uporabi – |
SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:
NASLOV I
NAČELA EVROPSKE PRAVOSODNE MREŽE V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH
Člen 1
Ustanovitev
1. Med državami članicami se zato ustanovi Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah („mreža“).
2. V tej odločbi izraz „država članica“ pomeni države članice z izjemo Danske.
Člen 2
Sestava
1. Mreža je sestavljena iz:
(a) kontaktnih točk, ki jih določijo države članice v skladu z odstavkom 2;
(b) osrednjih teles in osrednjih organov, ki jih določajo instrumenti Skupnosti, instrumenti mednarodnega prava, katerih pogodbenice so države članice ali predpisi domače zakonodaje na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah;
(c) sodnikov za zvezo, na katere se nanaša Skupni ukrep 96/277/PNZ z dne 22. aprila 1996 o okviru izmenjave sodnikov za zvezo za izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije ( 7 ), kadar imajo naloge pri pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah;
(d) vseh drugih primernih pravosodnih ali upravnih organov z nalogami za pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, katerih članstvo v mreži država članica, ki ji pripada, šteje za koristno;
(e) strokovnih združenj, ki na nacionalni ravni v državah članicah predstavljajo pravne poklice, ki v praksi neposredno uporabljajo instrumente Skupnosti in mednarodne instrumente v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.
2. Vsaka država članica določi kontaktno točko. Vendar pa lahko vsaka država članica določi omejeno število drugih kontaktnih točk, če šteje to za potrebno na podlagi obstoja ločenih pravnih sistemov, domače razdelitve sodne pristojnosti, nalog, ki jih je treba zaupati kontaktnim točkam ali pa zato, da bi sodna telesa, ki se pogosto ukvarjajo s čezmejnim pravdanjem, povezali neposredno z dejavnostmi kontaktnih točk.
Kadar država članica določi številne kontaktne točke, mora zagotoviti, da se med njimi uporabijo ustrezni koordinacijski mehanizmi.
Če kontaktna točka, določena v skladu s tem odstavkom, ni sodnik, zadevna država članica zagotovi učinkovito povezavo z nacionalnimi pravosodnimi organi. Da se to olajša, lahko država članica določi sodnika za podporo tej funkciji. Ta sodnik je član mreže.
2a. Države članice kontaktnim točkam zagotovijo zadostne in ustrezne zmogljivosti kar zadeva osebje, vire in sodobna sredstva obveščanja, da lahko primerno izvajajo svoje naloge kot kontaktne točke.
3. Države članice opredelijo istovetnost organov, ki so omenjeni v točkah (b) in (c) odstavka 1.
4. Države članice določijo organe, ki so omenjeni v točki (d) odstavka 1.
4a. Države članice določijo strokovna združenja iz točke (e) odstavka 1. V ta namen pridobijo soglasje zadevnih strokovnih združenj za njihovo sodelovanje v mreži.
Kadar v državi članici deluje več strokovnih združenj, ki na nacionalni ravni zastopajo določeni pravni poklic, je ta država članica pristojna, da zagotovi ustrezno zastopstvo zadevnega poklica v okviru mreže.
5. Države članice v skladu s členom 20 uradno obvestijo Komisijo o imenih in popolnih naslovih organov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, z navedbo:
(a) komunikacijskih sredstev, ki so jim na voljo;
(b) njihovega znanja jezikov; in
(c) njihovih posebnih nalog v mreži, kadar je primerno, in, kadar obstajata dve ali več kontaktnih točk, tudi njihovih posebnih odgovornosti.
Člen 3
Naloge in dejavnosti mreže
1. Mreža je pristojna za:
(a) pospeševanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah, vključno z oblikovanjem, postopnim vzpostavljanjem in posodabljanjem informacijskega sistema za člane mreže;
(b) olajšanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva z ukrepi obveščanja o delovanju instrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.
2. Brez poseganja v druge instrumente Skupnosti ali mednarodne instrumente v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih ali gospodarskih zadevah, mreža razvija svoje dejavnosti predvsem v naslednje namene:
(a) neovirano delovanje postopkov, ki imajo čezmejni vpliv, ter olajševanje zaprosil za pravosodno sodelovanje med državami članicami, predvsem kadar se ne uporablja noben instrument Skupnosti ali mednarodni instrument;
(b) učinkovita in praktična uporaba veljavnih instrumentov ali konvencij Skupnosti med dvema ali več državami članicami.
Zlasti če se uporablja pravo druge države članice, se lahko sodišča ali organi, odgovorni za zadevni primer, obrnejo na mrežo, da pridobijo informacije o vsebini prava;
(c) vzpostavitev, vzdrževanje in spodbujanje informacijskega sistema za javnost o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah v Evropski uniji, ustreznih instrumentih Skupnosti in mednarodnih instrumentih ter domačem pravu držav članic, s posebnim sklicevanjem na dostop do pravnega varstva.
Glavni vir informacij je spletna stran mreže s posodobljenimi informacijami v vseh uradnih jezikih institucij Unije.
Člen 4
Način delovanja mreže
Mreža uresničuje svoje naloge predvsem z naslednjimi sredstvi:
1. olajšuje ustrezne kontakte med organi držav članic, ki so navedeni v členu 2(1), za uresničitev nalog, ki jih predvideva člen 3;
2. organizira občasna srečanja kontaktnih točk in članov mreže v skladu s pravili, ki jih določa naslov II;
3. sestavi in ažurira informacije o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah ter pravnih sistemih držav članic, ki so navedene v naslovu III v skladu s predpisi, ki so določeni v tem naslovu.
Člen 5
Kontaktne točke
1. Kontaktne točke so na voljo organom, navedenim v členu 2(1)(b) do (d) za uresničevanje nalog, ki jih določa člen 3.
Kontaktne točke so na voljo tudi krajevnim pravosodnim organom v njihovi lastni državi članici v iste namene skladno s pravili, ki jih določi posamezna država članica.
2. Kontaktne točke predvsem:
(a) zagotavljajo, da lokalni pravosodni organi prejemajo splošne informacije o instrumentih Skupnosti in mednarodnih instrumentih, ki so povezani s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah. Zlasti zagotovijo, da z mrežo, tudi s spletno stranjo mreže, bolje seznanjajo lokalne pravosodne organe;
(b) oskrbujejo ostale kontaktne točke, organe, navedene v členu 2(1)(b) do (d) in lokalne pravosodne organe v njihovi lastni državi članici z vsemi informacijami, ki so potrebne za dobro pravosodno sodelovanje med državami članicami v skladu s členom 3, da bi jim pomagale pri pripravi izvedljivih prošenj za pravosodno sodelovanje in pri vzpostavljanju najprimernejših neposrednih stikov;
(c) zagotavljajo vse informacije, da bi se olajšala uporaba prava druge države članice, ki se uporablja v skladu z instrumentom Skupnosti ali mednarodnim instrumentom. Kontaktna točka, ki prejme tovrstno zaprosilo, se lahko v ta namen obrne na druge organe svoje države članice, navedene v členu 2, da odgovori na navedeno zaprosilo. Informacije, zajete v odgovoru, niso zavezujoče za kontaktne točke, pa tudi ne za navedene organe in organ, ki je oblikoval zaprosilo;
(d) iščejo rešitve za težave, ki nastanejo ob zaprosilu za pravosodno sodelovanje, brez poseganja v odstavek 4 tega člena in na člen 6;
(e) olajšujejo usklajevanje reševanja zaprosil za pravosodno sodelovanje v ustrezni državi članici, predvsem kadar številne zahteve pravosodnih organov tiste države članice niso izvršene v drugi državi članici;
(f) prek spletne strani mreže pomagajo splošno obveščati javnost o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah v Evropski uniji, o ustreznih instrumentih Skupnosti in mednarodnih instrumentih ter domačem pravu držav članic, zlasti glede dostopa do pravnega varstva;
(g) sodelujejo pri organiziranju in se udeležujejo srečanj iz člena 9;
(h) pomagajo pri pripravi in posodabljanju podatkov iz naslova III in predvsem pri informacijskem sistemu za javnost v skladu s predpisi, določenimi v tem naslovu;
(i) zagotovijo usklajevanje med člani mreže na nacionalni ravni;
(j) vsaki dve leti pripravijo poročilo o svojih dejavnostih, vključno z najboljšo prakso v mreži, kadar je to ustrezno, in ga predložijo na srečanju članov mreže ter posebej opozorijo na možne izboljšave v mreži.
3. Kadar kontaktna točka prejme zaprosilo po podatkih od drugega člana mreže, na katerega ni zmožna odgovoriti, ga pošlje kontaktni točki ali članu mreže, ki je nanj najbolj sposoben odgovoriti. Kontaktna točka je še naprej na voljo za vsakršno pomoč, ki je morda koristna za kasnejše kontakte.
4. Na področjih, kjer Skupnost ali mednarodni instrumenti, ki urejajo pravosodno sodelovanje, že predvidevajo določitev organov, ki so odgovorni za pospeševanje pravosodnega sodelovanja, kontaktne točke usmerijo prosilce na take organe.
Člen 5a
Strokovna združenja
1. Da bi prispevale k izpolnitvi nalog iz člena 3, imajo kontaktne točke ustrezne stike s strokovnimi združenji iz člena 2(1)(e) v skladu s pravili, ki jih določi vsaka država članica.
2. Stiki iz odstavka 1 lahko vključujejo zlasti naslednje dejavnosti:
(a) izmenjavo izkušenj in informacij glede učinkovite in praktične uporabe instrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov;
(b) sodelovanje pri pripravi in posodabljanju podatkovnih kartic iz člena 15;
(c) sodelovanje strokovnih združenj na zadevnih srečanjih.
3. Strokovna združenja od kontaktnih točk ne smejo zahtevati informacij glede posameznih primerov.
Člen 6
Ustrezni organi za namene Skupnosti ali mednarodnih instrumentov, ki se nanašajo na pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah
1. Vključitev ustreznih organov, ki jo predvideva Skupnost ali mednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah v mreži ne posega v pooblastila, ki jim jih podeljuje instrument, ki predvideva njihovo določitev.
Kontakti znotraj mreže ne posegajo v redne ali občasne kontakte med temi organi.
2. V vsaki državi članici se organi, ki jih predvideva Skupnost ali mednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, ter kontaktne točke mreže ukvarjajo z rednimi izmenjavami pogledov in kontaktov, da bi zagotovili čim širše razširjanje njihovih odgovarjajočih izkušenj.
V ta namen vsaka država članica v skladu s postopki, ki jih določi sama, zagotovi, da se kontaktna točka oziroma točke in pristojni organi lahko redno srečujejo.
3. Kontaktne točke mreže so na voljo organom, ki jih predvideva Skupnost ali mednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah in jim pomagajo na vse izvedljive načine.
Člen 7
Znanje jezika kontaktnih točk
Da bi olajšali praktično delovanje mreže, vsaka država članica zagotovi, da imajo kontaktne točke primerno znanje uradnega jezika institucij Unije, ki ni njihov, saj morajo biti sposobne komunicirati s kontaktnimi točkami v drugih državah članicah.
Države članice omogočajo in spodbujajo specializirano jezikovno usposabljanje za osebje kontaktnih točk in pospešujejo izmenjave osebja med kontaktnimi točkami v državah članicah.
Člen 8
Obdelava zaprosil za pravosodno sodelovanje
1. Kontaktne točke odgovorijo na vsa zaprosila, ki so jim predložena, nemudoma in najpozneje v petnajstih dneh po prejemu zaprosila. Če kontaktna točka ne more odgovoriti na zaprosilo v tem obdobju, na kratko obvesti osebo, ki je podala zaprosilo o času, ki ga potrebuje za odgovor, vendar to obdobje praviloma ni daljše od tridesetih dni.
2. Da bi lahko kontaktne točke kar najbolj učinkovito in hitro odgovarjale na zaprosila iz odstavka 1, uporabljajo najustreznejša tehnološka sredstva, ki jim jih dajo na razpolago države članice.
3. Komisija vodi varovani elektronski register z omejenim dostopom, v katerem so zbrana zaprosila za pravosodno sodelovanje in odgovori iz člena 5(2)(b), (c) (d) in (e). Kontaktne točke zagotovijo, da se informacije, potrebne za vzpostavitev in delovanje tega registra, redno pošiljajo Komisiji.
4. Komisija najmanj enkrat vsakih šest mesecev kontaktnim točkam posreduje informacije o statističnih podatkih zaprosil za pravosodno sodelovanje in odgovorov iz odstavka 3.
NASLOV II
SREČANJA ZNOTRAJ MREŽE
Člen 9
Srečanja kontaktnih točk
1. Kontaktne točke mreže se srečujejo najmanj enkrat vsakih šest mesecev v skladu s členom 12.
2. Vsako državo članico na teh srečanjih predstavlja ena ali več kontaktnih točk, ki jih lahko spremljajo drugi člani mreže, vendar ne smejo biti več kot šest predstavnikov na državo članico.
Člen 10
Namen občasnih srečanj kontaktnih točk
1. Namen občasnih srečanj kontaktnih točk je:
(a) omogočiti kontaktnim točkam, da bi spoznale druga drugo in izmenjale izkušnje, predvsem glede delovanja mreže;
(b) določiti podlago za razgovor o praktičnih in pravnih problemih, na katere naletijo države članice v toku pravosodnega sodelovanja s posebnim sklicevanjem na uporabo ukrepov, ki jih je sprejela Evropska skupnost;
(c) opredeliti najboljše postopke v pravosodnem sodelovanju in gospodarskih zadevah in zagotoviti, da se ustrezne informacije razširijo znotraj mreže;
(d) izmenjati podatke in poglede, predvsem na strukturo, organizacijo in vsebino ter dostop do razpoložljivih informacij, ki so omenjene v naslovu III;
(e) sestaviti navodila za postopno vzpostavljanje praktičnih podatkovnih kartic, ki jih predvideva člen 15, predvsem v zvezi s vsebino, ki jo je treba zajeti, ter obliko takih informacijskih listov;
(f) opredeliti posebne pobude, drugačne od tistih iz naslova III, ki si zastavljajo primerljive cilje.
2. Države članice zagotovijo, da se na srečanjih kontaktnih točk izmenjajo izkušnje pri delovanju posebnih mehanizmov sodelovanja, ki jih predvidevajo instrumenti Skupnosti ali mednarodni instrumenti.
Člen 11
Srečanja članov mreže
1. Srečanja, ki so odprta za vse člane mreže, se organizirajo zato, da bi jim omogočila medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj, da bi jim nudila podlago za razgovor o praktičnih in pravnih problemih, s katerimi se soočajo, ter obravnavo posebnih vprašanj.
Srečanja lahko potekajo tudi o posebnih zadevah:
2. Kadar je primerno, se srečanja skličejo v skladu s členom 12.
3. Komisija v tesnem sodelovanju s predsedstvom Sveta in z državami članicami določi za vsako srečanje največje število udeležencev.
Člen 11a
Sodelovanje opazovalcev na srečanjih mreže
1. Brez poseganja v člen 1(2) je Danska lahko zastopana na srečanjih iz členov 9 in 11.
2. Države pristopnice in države kandidatke so lahko povabljene, da na teh srečanjih sodelujejo kot opazovalke. Tretje države, ki so pogodbenice mednarodnih sporazumov o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jih je sklenila Skupnost, se lahko prav tako povabi, da sodelujejo kot opazovalke na določenih srečanjih mreže.
3. Vsaka država opazovalka ima lahko na teh srečanjih enega ali več zastopnikov, v nobenem primeru pa to število ne sme biti višje od treh predstavnikov na državo.
Člen 12
Organizacija in postopki srečanj mreže
1. Komisija v tesnem sodelovanju s predsedstvom Sveta in z državami članicami skliče srečanja, ki jih predvidevata člena 9 in 11. Predseduje jim in poskrbi za tajniške storitve.
2. Komisija pred vsakim srečanjem pripravi osnutek dnevnega reda v dogovoru s predsedstvom Sveta in v posvetovanju z državami članicami preko njihovih ustreznih kontaktnih točk.
3. Pred srečanjem se kontaktne točke uradno obvesti o dnevnem redu. Zaprosijo lahko za spremembe ali za vpis dodatnih točk postavk.
4. Komisija po vsakem srečanju pripravi zapis, ki se uradno pošlje kontaktnim točkam.
5. Srečanja kontaktnih točk in članov mreže lahko potekajo v kateri koli državi članici.
Člen 12a
Odnosi z drugimi mrežami in mednarodnimi organizacijami
1. Mreža vzdržuje odnose ter izmenjuje izkušnje in najboljšo prakso z drugimi evropskimi mrežami, ki imajo enake cilje, na primer z evropsko pravosodno mrežo v kazenskih zadevah. Mreža vzdržuje odnose tudi z evropsko mrežo za usposabljanje v pravosodju, da bi po potrebi in brez poseganja v nacionalne prakse spodbujali usposabljanje glede pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah za potrebe lokalnih pravosodnih organov držav članic.
2. Mreža vzdržuje odnose z Evropsko mrežo centrov za varstvo potrošnikov (mreža ECC). Da bi se lahko zlasti zagotovile vse splošne informacije o delovanju instrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov za olajšanje dostopa potrošnikov do pravnega varstva, so kontaktne točke mreže na voljo članom mreže ECC.
3. Da bi mreža lahko izpolnjevala naloge iz člena 3 glede mednarodnih instrumentov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, vzdržuje stike in izmenjuje izkušnje z drugimi mrežami pravosodnega sodelovanja, vzpostavljenimi med tretjimi državami in z mednarodnimi organizacijami, ki pospešujejo mednarodno pravosodno sodelovanje.
4. Komisija je v tesnem sodelovanju s predsedstvom Sveta in državami članicami pristojna za izvajanje določb tega člena.
NASLOV III
RAZPOLOŽLJIVI PODATKI ZNOTRAJ MREŽE IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI
Člen 13
Podatki, ki se razširijo znotraj mreže
1. Podatki, ki se razširijo znotraj mreže, vključujejo:
(a) podatke iz člena 2(5);
(b) vse nadaljnje podatke, ki jih kontaktne točke štejejo za koristne za pravilno delovanje mreže;
(c) informacije iz člena 8.
2. Komisija za namen odstavka 1 v posvetovanju s kontaktnimi točkami postopno vzpostavi elektronski sistem izmenjave podatkov z varnostnim omejenim dostopom.
Člen 13a
Splošno obveščanje javnosti
Z uporabo najustreznejših tehnoloških sredstev mreža prispeva k splošnemu obveščanju javnosti, da jo seznanjajo z vsebino in delovanjem instrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.
Kontaktne točke v ta namen in brez poseganja v določbe člena 18 javnost seznanjajo z informacijskim sistemom iz člena 14.
Člen 14
Informacijski sistem za javnost
1. V skladu s členoma 17 in 18 se postopoma vzpostavi informacijski sistem za javnost, ki temelji na internetu, vključno z namensko spletno stranjo za mrežo.
2. Informacijski sistem vsebuje naslednje elemente:
(a) Instrumente Skupnosti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so veljavni ali so v pripravi;
(b) notranje ukrepe za domače izvajanje veljavnih instrumentov iz točke (a);
(c) veljavne mednarodne instrumente v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, katerih pogodbenice so države članice, ter izjave in pridržke, podane v zvezi s takimi instrumenti;
(d) ustrezne elemente sodne prakse Skupnosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah;
(e) podatkovne kartice, ki jih predvideva člen 15.
3. Za dostop do informacij, ki so omenjene v odstavku 2(a) do (d), bi morala mreža na svoji spletni strani, kjer je to primerno, uporabiti povezave do drugih spletnih strani, kjer se nahajajo izvirne informacije.
4. Spletna stran, namenjena mreži, prav tako olajša dostop do primerljivih pobud javnih informacij v povezanih zadevah in do spletnih strani, ki vsebujejo informacije v zvezi s pravnimi sistemi držav članic.
Člen 15
Podatkovne kartice
1. Podatkovne kartice so zaradi prednosti namenjene vprašanjem, ki se nanašajo na dostop do sodišča v državah članicah in vključujejo informacije o postopkih za sprožitev sodnih postopkov na sodiščih in za pridobivanje pravne pomoči, brez vpliva na druge pobude Skupnosti, ki jih mreža v celoti spoštuje.
2. Podatkovne kartice so praktične in zgoščene. Napisane so v lahko razumljivem jeziku in vsebujejo praktične informacije za javnost. Postopno se izdelajo za vsaj naslednje predmete:
(a) načela pravnega sistema in organizacija pravosodja držav članic;
(b) postopke za sprožitev sodnih postopkov na sodišču s posebnim ozirom na majhne zahtevke in kasnejše sodne postopke, vključno z možnostmi in postopki pritožbe;
(c) pogoje in postopke za pridobivanje pravne pomoči, vključno z opisi nalog nevladnih organizacij, ki so aktivne na tem področju, pri čemer se upošteva že opravljeno delo v dialogu z državljani;
(d) nacionalne predpise, ki urejajo vročitev dokumentov;
(e) predpise in postopke za izvršitev sodb, ki so bile izrečene v drugih državah članicah;
(f) možnosti in postopke za pridobivanje začasnih ukrepov pomoči s posebnim sklicevanjem na zaseg sredstev za namen izvršbe;
(g) alternativne oblike reševanja sporov z navedbo nacionalnih informacijskih in svetovalnih centrov vseskupnostne mreže za izvensodno reševanje potrošniških sporov;
(h) organizacijo in delovanje pravnih poklicev.
3. Kjer je to primerno, podatkovne kartice vključujejo elemente ustrezne sodne prakse držav članic.
4. Podatkovne kartice lahko strokovnjakom zagotovijo več podrobnih podatkov.
Člen 16
Ažuriranje informacij
Vse podatke, razdeljene znotraj mreže in javnosti na podlagi členov 13 do 15, redno ažurirajo.
Člen 17
Vloga Komisije v javnem informacijskem sistemu
Komisija:
1. je pristojna za vodenje informacijskega sistema za javnost;
2. izgrajuje namensko spletno stran za mrežo na njeni internetni strani v posvetovanju s kontaktnimi točkami;
3. v skladu s členom 14 posreduje informacije o ustreznih vidikih zakonodaje in postopkov Skupnosti, vključno s sodno prakso Skupnosti;
(a) zagotavlja, da je format podatkovnih kartic dosleden in da vsebujejo vse podatke, ki jih mreža šteje za potrebne;
(b) poskrbi, da se informacije o pomembnih vidikih prava in postopkov Skupnosti, vključno s pravno prakso Skupnosti, pa tudi splošne strani informacijskega sistema in podatkovne kartice iz člena 15 prevedejo v uradne jezike institucij Unije in dajo na voljo na spletno stran mreže.
Člen 18
Vloga kontaktnih točk v sistemu javnega obveščanja
Kontaktne točke zagotovijo, da
1. Komisiji posredujejo ustrezne podatke, ki so potrebne za ustvarjanje in delovanje informacijskega sistema;
2. so podatki, nameščeni v sistemu, točni;
3. se Komisijo takoj uradno obvesti o vseh posodobitvah, kakor hitro informacijska postavka zahteva spremembo;
4. se ►M1 ————— ◄ vzpostavljajo podatkovne kartice v zvezi z njihovimi državami članicami v skladu s smernicami iz člena 10(1)(e);
5. je v njihovi državi članici urejeno najširše možno razširjanje podatkovnih kartic, nameščenih na mreži namenjeni strani.
NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 19
Poročanje
Komisija najpozneje 1. januarja 2014 ter nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o dejavnostih mreže. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za prilagoditve te odločbe, prav tako vključuje informacije o dejavnostih mreže s ciljem napredka pri zasnovi, razvoju in izvajanju evropskega e-pravosodja, zlasti s stališča lažjega dostopa državljanov do pravnega varstva.
Člen 20
Uradno obveščanje
Države članice najpozneje do 1. julija 2010 Komisijo uradno obvestijo o informacijah iz člena 2(5).
Člen 21
Datum začetka uporabe
Ta odločba se uporablja od 1. decembra 2002 z izjemo členov 2 in 20, ki se uporabljata od notifikacije odločbe državam članicam, na katere je naslovljena.
Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
( 1 ) UL C 29 E, 30.1.2001, str. 281.
( 2 ) Mnenje podano 5. aprila 2001 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
( 3 ) UL C 139, 11.5.2001, str. 6.
( 4 ) UL C 19, 23.1.1999, str. 1.
( 5 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
( 6 ) UL L 24, 30.1.1998, str. 1.
( 7 ) UL L 105, 27.4.1996, str. 1.