13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/9

(1)

Glavni cilj prometne politike Unije je večja varnost v cestnem prometu. Unija izvaja politiko povečanja varnosti v cestnem prometu s ciljem zmanjšati število smrtnih žrtev in poškodb ter materialno škodo. Pomemben element te politike je dosledno izvrševanje sankcij za cestnoprometne prekrške, storjene v Uniji, ki bistveno ogrožajo varnost v cestnem prometu.

(2)

Vendar zaradi pomanjkanja ustreznih postopkov in ne glede na obstoječe možnosti na podlagi Sklepa Sveta 2008/615/PNZ (3) in Sklepa Sveta 2008/616/PNZ (4) (v nadaljnjem besedilu: prümska sklepa) sankcije v obliki denarnih kazni za nekatere cestnoprometne prekrške, ki so bili storjeni v eni državi članici z vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici, pogosto niso izvršene. Namen te direktive je zagotoviti, da bi se tudi v takih primerih zagotovila učinkovitost preiskovanja prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu.

(3)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 20. julija 2010 z naslovom „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020“ poudarila, da je izvrševanje cestnoprometnih predpisov še naprej glavni dejavnik pri ustvarjanju pogojev za znatno zmanjšanje števila smrtnih žrtev in poškodb. Svet je v svojih sklepih o varnosti v cestnem prometu z dne 2. decembra 2010 pozval k preučitvi potrebe po dodatni okrepitvi izvrševanja cestnoprometnih predpisov s strani držav članic in, kjer je to ustrezno, tudi na ravni Unije. Komisijo je pozval, naj po potrebi preuči možnosti za harmonizacijo prometnih predpisov na ravni Unije in sprejetje nadaljnjih ukrepov za lažji čezmejni pregon v zvezi s cestnoprometnimi prekrški, zlasti ob hudih prometnih nesrečah.

(4)

Komisija je 19. marca 2008 sprejela predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu na podlagi člena 71(1)(c) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (zdaj člen 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)). Vendar je bila Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejeta na podlagi člena 87(2) PDEU. Sodba Sodišča z dne 6. maja 2014 v zadevi C-43/12 (6) je razveljavila Direktivo 2011/82/EU, z obrazložitvijo, da ta ni mogla biti veljavno sprejeta na podlagi člena 87(2) PDEU. Sodba je ohranila učinke Direktive 2011/82/EU do začetka veljavnosti nove direktive na podlagi člena 91(1)(c) PDEU v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od dvanajst mesecev po razglasitvi sodbe. Nova direktiva bi torej morala biti sprejeta na podlagi navedenega člena.

(5)

Treba bi bilo spodbujati tudi večjo skladnost ukrepov nadzora med državami članicami, Komisija pa bi morala v tem pogledu preučiti, ali je treba oblikovati skupne standarde za avtomatsko opremo za nadzor na področju varnosti v cestnem prometu.

(6)

Povečati bi bilo treba ozaveščenost državljanov Unije glede predpisov o varnosti v cestnem prometu, ki veljajo v različnih državah članicah, ter glede izvajanja te direktive, zlasti z ustreznimi ukrepi, ki bi zagotavljali zadostne informacije o posledicah neupoštevanja predpisov o varnosti v cestnem prometu med potovanjem v državi članici, ki ni država članica registracije.

(7)

Da bi izboljšali varnost v cestnem prometu v celotni Uniji in zagotovili enako obravnavo voznikov, in sicer rezidenčnih in nerezidenčnih storilcev prekrškov, bi bilo treba olajšati pregon ne glede na državo članico, v kateri je vozilo registrirano. Zato bi bilo treba za nekatere ugotovljene prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, uporabljati sistem čezmejne izmenjave informacij – ne glede na to, ali so ti prekrški po zakonodaji zadevne države članice upravne ali kazenske narave – ki bi državi članici prekrška omogočil dostop do podatkov iz registra vozil države članice registracije.

(8)

Učinkovitejša čezmejna izmenjava podatkov iz registrov vozil, ki naj bi olajšala identifikacijo oseb, osumljenih storitve prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, bi lahko povečala odvračilni učinek in spodbudila previdnejše ravnanje voznika vozila, ki je registrirano v državi članici, ki ni država članica prekrška, s čimer bi se preprečile žrtve, ki so posledica prometnih nesreč.

(9)

Prometni prekrški, povezani z varnostjo v cestnem prometu, ki so zajeti v tej direktivi, v državah članicah niso enako obravnavani. Nekatere države članice take prekrške po nacionalni zakonodaji opredeljujejo kot „upravne“ prekrške, druge države članice pa kot „kazniva“ dejanja. To direktivo bi bilo treba uporabljati ne glede na opredelitev teh prekrškov po nacionalni zakonodaji.

(10)

Države članice bi morale druga drugi podeliti pravico dostopa do svojih podatkov iz registrov vozil, da bi izboljšale izmenjavo informacij in pospešile veljavne postopke. Zato bi bilo treba v to direktivo čim bolj vključiti določbe o tehničnih specifikacijah in razpoložljivosti avtomatizirane izmenjave podatkov, določene v prümskih sklepih.

(11)

Sklep 2008/616/PNZ določa varnostne lastnosti obstoječih programskih aplikacij in povezane tehnične zahteve za izmenjavo podatkov o registraciji vozil. Brez poseganja v splošno veljavnost navedenega sklepa bi bilo treba te varnostne lastnosti in tehnične zahteve zaradi regulativne in praktične učinkovitosti uporabljati za namene te direktive.

(12)

Obstoječe programske aplikacije bi morale biti podlaga za izmenjavo podatkov v skladu s to direktivo in bi morale hkrati tudi olajšati poročanje držav članic Komisiji. Take aplikacije bi morale zagotoviti hitro, varno in zaupno izmenjavo specifičnih podatkov iz registrov vozil med državami članicami. Izkoristiti bi bilo treba programsko aplikacijo Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris), ki jo morajo države članice v skladu s prümskima sklepoma uporabiti za podatke iz registrov vozil. Komisija bi morala oceniti delovanje programskih aplikacij, ki se uporabljajo za namen te direktive, in o njem poročati.

(13)

Področje uporabe navedenih programskih aplikacij bi moralo biti omejeno na postopke izmenjave informacij med nacionalnimi kontaktnimi točkami v državah članicah. Postopki in avtomatizirani procesi, v katerih se bodo informacije uporabljale, ne sodijo v področje uporabe tovrstnih aplikacij.

(14)

Namen strategije upravljanja informacij za notranjo varnost EU je poiskati najenostavnejše, najlažje sledljive in stroškovno najučinkovitejše rešitve za izmenjavo podatkov.

(15)

Lastnik ali imetnik vozila ali drugače identificirana oseba, osumljena storitve prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, bi morali biti dosegljivi za države članice, da bi jih obveščale o veljavnih postopkih in pravnih posledicah v skladu z zakonodajo države članice prekrška. Pri tem bi morale države članice razmisliti o tem, da bi informacije o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, poslale v jeziku dokumentov o registraciji ali v jeziku, ki ga zadevna oseba najverjetneje razume, da se zagotovi, da ta oseba dobro razume sporočene informacije. Države članice bi morale uporabiti ustrezne postopke, s katerimi bi zagotovile, da se obvesti le zadevna oseba in ne nekdo tretji. V ta namen bi morale države članice uporabiti podrobno ureditev, podobno že sprejeti, ki jo uporabljajo za nadaljnjo obravnavo takih prekrškov, po potrebi vključno s sredstvi, kot je povratnica o prispeli pošiljki. S tem se bo tej osebi omogočilo, da se ustrezno odzove na pisno obvestilo, zlasti s prošnjo po dodatnih informacijah, poravnavo kazni ali uveljavljanjem svojih pravic do obrambe, zlasti v primeru napačne identifikacije. Nadaljnji postopki so zajeti v veljavnih pravnih instrumentih, vključno z instrumenti o medsebojni pomoči in vzajemnem priznavanju, na primer z Okvirnim sklepom Sveta 2005/214/PNZ (7).

(16)

Države članice bi morale zagotoviti ustrezen prevod pisnega obvestila, ki ga pošlje država članica prekrška, kot je določeno v Direktivi 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(17)

Za izvajanje politike varnosti v cestnem prometu, katere namen je visoka raven zaščite vseh udeležencev v cestnem prometu v Uniji, in ob upoštevanju velike raznolikosti razmer v Uniji bi morale države članice brez poseganja v strožje politike in zakonodaje sprejeti ukrepe za zagotovitev večje skladnosti cestnoprometnih predpisov in njihovega izvrševanja med državami članicami. Komisija bi morala v okviru svojega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive preučiti potrebo po razvoju skupnih standardov za vzpostavitev primerljivih metod, prakse in minimalnih standardov na ravni Unije, ob upoštevanju mednarodnega sodelovanja in obstoječih sporazumov na področju varnosti v cestnem prometu, zlasti Dunajske konvencije o cestnem prometu z dne 8. novembra 1968.

(18)

Komisija bi morala v svojem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah preučiti, ali so potrebna skupna merila za postopke nadaljnje obravnave, ki jih izvajajo države članice v primeru neplačane denarne kazni, v skladu z zakonodajo in postopki držav članic. V tem poročilu bi morala Komisija obravnavati vprašanja, kot so postopki med pristojnimi organi držav članic za posredovanje dokončne odločitve o uvedbi sankcije in/ali denarne kazni, kot tudi priznavanje in izvrševanje dokončne odločitve.

(19)

Pri pripravi pregleda te direktive bi se morala Komisija posvetovati z ustreznimi deležniki, kot so organi za varnost v cestnem prometu in organi kazenskega pregona ali pristojna telesa, združenja žrtev in druge nevladne organizacije, ki delujejo na področju varnosti v cestnem prometu.

(20)

Tesnejše sodelovanje organov kazenskega pregona bi moralo biti povezano s spoštovanjem temeljnih pravic, zlasti pravice do spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kar bi bilo treba zagotoviti s posebno ureditvijo varstva podatkov. Ta ureditev bi morala zlasti upoštevati posebno naravo čezmejnega spletnega dostopa do zbirk podatkov. Vzpostaviti je treba programske aplikacije, ki bodo omogočile pogoje za varno izmenjavo informacij ter zagotovile zaupnost posredovanih podatkov. Podatke, zbrane na podlagi te direktive, bi bilo treba uporabljati samo za namene, ki so opredeljeni v tej direktivi. Države članice bi morale izpolnjevati obveznosti glede pogojev uporabe in začasne hrambe podatkov.

(21)

Za doseganje legitimnih ciljev te direktive na področju varnosti v cestnem prometu, zlasti zagotavljanja visoke ravni zaščite za vse udeležence v cestnem prometu v Uniji z omogočanjem lažje čezmejne izmenjave informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in s tem izvrševanja sankcij, je obdelava osebnih podatkov, ki je določena s to direktivo, ustrezna in ne presega tistega, kar je ustrezno in potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(22)

Podatki o identifikaciji storilca prekrška so osebni podatki. Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) bi bilo treba uporabljati za obdelavo podatkov, ki se izvaja v skladu s to direktivo. Brez poseganja v postopkovne zahteve za pritožbo in odškodninske postopke, ki veljajo v zadevni državi članici, bi bilo treba osebo, na katero se nanašajo osebni podatki, v obvestilu o prekršku ustrezno obvestiti o pravici do dostopa do osebnih podatkov ter pravici do popravka in izbrisa osebnih podatkov, pa tudi o najdaljšem zakonitem obdobju hrambe podatkov. V tem okviru bi morala oseba, na katero se nanašajo podatki, imeti tudi pravico do popravka netočnih osebnih podatkov ali takojšnjega izbrisa nezakonito zabeleženih podatkov.

(23)

V okviru prümskih sklepov se za obdelavo podatkov iz registrov vozil, ki vsebujejo osebne podatke, uporabljajo posebne določbe o varstvu podatkov iz Sklepa 2008/615/PNZ. V tem smislu imajo države članice možnost, da uporabijo navedene posebne določbe za osebne podatke, ki se obdelujejo tudi za namene te direktive, pod pogojem, da zagotovijo, da je obdelava podatkov v zvezi z vsemi prekrški, za katere velja ta direktiva, skladna z nacionalnimi predpisi, sprejetimi za izvajanje Direktive 95/46/ES.

(24)

Sodelovanje pri izmenjavi podatkov iz registrov vozil bi bilo treba omogočiti tudi tretjim državam, če so z Unijo v ta namen sklenile sporazum. V takšen sporazum bi morale biti vključene ustrezne določbe o varstvu podatkov.

(25)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, varstvom osebnih podatkov, pravico do poštenega sojenja, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe.

(26)

Da bi dosegli cilj izmenjave informacij med državami članicami z interoperabilnimi sredstvi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte zaradi upoštevanja ustreznih sprememb prümskih sklepov, ali če to zahteva kateri od pravnih aktov Unije, ki je neposredno pomemben za posodobitev Priloge I. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(27)

Komisija bi morala analizirati uporabo te direktive, da bi lahko določila nadaljnje uspešne in učinkovite ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu. Brez poseganja v obveznost prenosa te direktive bi morale, kjer je to ustrezno, pri tem delu s Komisijo sodelovati tudi Danska, Irska in Združeno kraljestvo, da bi bilo zagotovljeno pravočasno in popolno poročanje o tej zadevi.

(28)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotavljanja visoke ravni zaščite za vse udeležence v cestnem prometu v Uniji z omogočanjem lažje čezmejne izmenjave informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, storjenih v eni državi članici z vozilom, registriranim v drugi državi članici, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinka ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(29)

Ker se za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo Direktiva 2011/82/EU ni uporabljala in je te zato niso prenesle, je primerno, da se tem državam članicam zagotovi dovolj dodatnega časa, da to storijo.

(30)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki je podal mnenje 3. oktobra 2014 –

(a)

prekoračitev dovoljene hitrosti;

(b)

neuporaba varnostnega pasu;

(c)

vožnja skozi rdečo luč;

(d)

vožnja pod vplivom alkohola;

(e)

vožnja pod vplivom mamil;

(f)

vožnja brez zaščitne čelade;

(g)

uporaba prepovedanega voznega pasu;

(h)

nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo.

(a)

„vozilo“ pomeni vsako vozilo na motorni pogon, vključno z motornimi kolesi, ki se običajno uporablja za prevažanje oseb ali blaga po cesti;

(b)

„država članica prekrška“ pomeni državo članico, v kateri je bil storjen prekršek;

(c)

„država članica registracije“ pomeni državo članico, v kateri je registrirano vozilo, s katerim je bil storjen prekršek;

(d)

„prekoračitev dovoljene hitrosti“ pomeni prekoračitev omejitve hitrosti, ki velja v državi članici prekrška za zadevno cesto ali vrsto vozila;

(e)

„neuporaba varnostnega pasu“ pomeni neupoštevanje zahteve o uporabi varnostnega pasu ali zadrževalnega sistema za otroke v skladu z Direktivo Sveta 91/671/EGS (11) in zakonodajo države članice prekrška;

(f)

„vožnja skozi rdečo luč“ pomeni vožnjo skozi rdečo luč na semaforju ali mimo katerega koli drugega ustreznega znaka za zaustavitev, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(g)

„vožnja pod vplivom alkohola“ pomeni nezanesljivo vožnjo zaradi vpliva alkohola, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(h)

„vožnja pod vplivom mamil“ pomeni nezanesljivo vožnjo zaradi vpliva mamil ali drugih snovi s podobnim učinkom, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(i)

„vožnja brez zaščitne čelade“ pomeni vožnjo brez zaščitne čelade, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(j)

„uporaba prepovedanega voznega pasu“ pomeni nezakonito uporabo dela cestnega odseka, kot so odstavni pas, pas za javni prevoz ali začasno zaprt pas zaradi zastojev ali cestnih del, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(k)

„nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo“ pomeni nezakonito uporabo prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(l)

„nacionalna kontaktna točka“ pomeni pristojni organ, določen za izmenjavo podatkov iz registrov vozil;

(m)

„avtomatizirano iskanje“ pomeni postopek spletnega dostopa za pregledovanje zbirk podatkov ene, več kot ene ali vseh držav članic ali sodelujočih držav;

(n)

„imetnik vozila“ pomeni osebo, na ime katere je vozilo registrirano, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice registracije.

(a)

podatkov o vozilih ter

(b)

podatkov o lastnikih ali imetnikih vozila.

—

oceno, ali bi bilo treba v področje uporabe te direktive dodati druge prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu,

—

oceno učinkovitosti te direktive pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev na cestah v Uniji,

—

oceno potrebe po oblikovanju skupnih standardov za avtomatsko opremo za nadzor in za postopke. Komisijo se poziva, da v zvezi s tem v okviru skupne prometne politike na ravni Unije oblikuje smernice za varnost v cestnem prometu, da bi s primerljivimi metodami in praksami zagotovili večjo skladnost glede izvrševanja cestnoprometnih predpisov s strani držav članic. Te smernice lahko zajemajo vsaj prekrške iz točk (a) do (d) člena 2,

—

oceno potrebe, da se v okviru vseh ustreznih politik Unije, vključno s skupno prometno politiko, okrepi izvrševanje sankcij za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, ter predlagajo skupna merila za postopke nadaljnje obravnave v primeru neplačanih denarnih kazni,

—

možnosti za harmonizacijo prometnih predpisov, kadar je to primerno, in

—

oceno programskih aplikacij iz člena 4(4), da se zagotovi ustrezno izvajanje te direktive, hkrati pa tudi učinkovita, hitra, varna in zaupna izmenjava specifičnih podatkov iz registrov vozil.