Help Print this page 

Document 32014R0661

Title and reference
Uredba (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

OJ L 189, 27.6.2014, p. 143–154 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/661/oj
Languages, formats and link to OJ
BG ES CS DA DE ET EL EN FR GA HR IT LV LT HU MT NL PL PT RO SK SL FI SV
HTML html BG html ES html CS html DA html DE html ET html EL html EN html FR html GA html HR html IT html LV html LT html HU html MT html NL html PL html PT html RO html SK html SL html FI html SV
PDF pdf BG pdf ES pdf CS pdf DA pdf DE pdf ET pdf EL pdf EN pdf FR pdf GA pdf HR pdf IT pdf LV pdf LT pdf HU pdf MT pdf NL pdf PL pdf PT pdf RO pdf SK pdf SL pdf FI pdf SV
Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal Display Official Journal
 To see if this document has been published in an e-OJ with legal value, click on the icon above (For OJs published before 1st July 2013, only the paper version has legal value).
Multilingual display
Text

27.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/143


UREDBA (EU) št. 661/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 175 in člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 (4).

(2)

Pomembno je, da ima Unija na voljo trden in prožen instrument, s katerim bi lahko pokazala solidarnost, poslala jasno politično sporočilo in dejansko pomagala državljanom, ki so jih prizadele večje naravne nesreče z resnimi posledicami za gospodarski in družbeni razvoj.

(3)

Škodljive posledice večjih naravnih nesreč ne bi smele ovirati namere Unije, da državam kandidatkam zagotovi jasno evropsko perspektivo in jim tako pomaga pri prizadevanjih za stabilnost ter trajni gospodarski in politični razvoj. Unija bi torej morala biti še naprej solidarna s tistimi tretjimi državami, ki sodelujejo v pristopnih pogajanjih z Unijo in s katerimi se je začela medvladna pristopna konferenca. Za vključitev teh držav v področje uporabe te uredbe se tako kot dodatna pravna podlaga uporabi člen 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(4)

Komisija bi morala imeti možnost, da se hitro odloči o dodelitvi posebnih finančnih sredstev in jih čim hitreje uporabi. Upravni postopki bi morali biti ustrezno prilagojeni in omejeni na potrebni minimum. V ta namen so Evropski parlament, Svet in Komisija sklenili Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (5).

(5)

Terminologijo in postopke iz Uredbe (ES) št. 2012/2002 bi bilo treba uskladiti z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(6)

Opredelitev pojma naravna nesreča, ki določa področje uporabe Uredbe (ES) št. 2012/2002, bi morala biti nedvoumna.

(7)

Škodo, ki jo povzročijo druge vrste nesreč, ki so zaradi verižnih učinkov neposredna posledica naravne nesreče, bi bilo treba za namene Uredbe (ES) št. 2012/2002 šteti za del neposredne škode, ki jo povzroči naravna nesreča.

(8)

Da bi se uzakonila uveljavljena praksa in zagotovilo enako obravnavanje vlog, bi bilo treba finančne prispevke iz sklada dodeliti le glede neposredne škode.

(9)

Večja naravna nesreča v smislu Uredbe (ES) št. 2012/2002 bi morala biti nadalje opredeljena kot nesreča, ki je povzročila neposredno škodo nad pragom, izraženim v denarnem znesku. Taka škoda bi morala biti izražena v cenah referenčnega leta ali v odstotku bruto nacionalnega dohodka (BND) zadevne države.

(10)

Da bi se bolje upoštevala posebna narava naravnih nesreč, ki imajo sicer resne posledice za gospodarski in družbeni razvoj zadevnih regij, vendar ne dosegajo zahtevanega minimuma za finančni prispevek iz sklada, bi bilo treba določiti merila za regionalne naravne nesreče na podlagi škode, izračunane z upoštevanjem regionalnega bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer je zaradi posebnega strukturnega socialnega in gospodarskega položaja, skupaj s posebnimi značilnostmi Guadeloupeja, Francoske Gvajane, Martinika, Reuniona, Mayotta, Saint-Martina, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov kot najbolj oddaljenih regij v smislu člena 349 PDEU, zanje upravičeno določiti poseben prag odstopanja v višini 1 % BDP. Ta merila bi bilo treba določiti na jasen in enostaven način, da bi se zmanjšala možnost vlog, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Uredbe (ES) št. 2012/2002.

(11)

Da bi se omogočilo pravično obravnavanje vlog, bi bilo treba za namene določitve neposredne škode uporabiti podatke v usklajeni obliki, ki jih zagotavlja Eurostat.

(12)

Sklad bi moral prispevati k ponovni usposobitvi infrastrukture, ureditvi prizadetih območij in stroškom reševalnih služb ter začasni nastanitvi prizadetega prebivalstva med celotnim obdobjem izvajanja. Opredeliti bi bilo treba pomen ponovne usposobitve infrastrukture in pojasniti, do katere mere bo lahko sklad prispeval k ustreznim stroškom. Prav tako bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem nastanitev ljudi, ki so zaradi naravne nesreče ostali brez domov, lahko šteje za začasno.

(13)

Določbe Uredbe (ES) št. 2012/2002 bi bilo treba uskladiti s splošno politiko Unije glede financiranja, kar zadeva davek na dodano vrednost.

(14)

Prav tako bi bilo treba natančno določiti, v kakšni meri lahko upravičene operacije vključujejo odhodke za tehnično pomoč.

(15)

Za izključitev možnosti, da bi država prejemnica ustvarila čisti dobiček iz pomoči sklada, bi bilo treba natančno določiti pogoje, pod katerimi lahko operacije, ki jih financira sklad, ustvarjajo prihodke.

(16)

Nekatere vrste naravnih nesreč, med drugim suša, se razvijajo dalj časa, preden se občutijo njihovi katastrofalni učinki. Vključiti bi bilo treba določbe, ki bi omogočile uporabo sklada tudi v takih primerih.

(17)

Pomembno je zagotoviti, da upravičene države storijo vse potrebno za preprečevanje naravnih nesreč in blaženje njihovih posledic, vključno s celovitim izvajanjem ustrezne zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč ter uporabo razpoložljivega financiranja Unije za ustrezne naložbe. Zato bi bilo treba predvideti določbe, da bi lahko posledica neizpolnjevanja ustrezne zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč s strani države članice, kot je ugotovljeno s končno sodbo Sodišča Evropske unije, potem ko je prejela finančni prispevek iz sklada za preteklo naravno nesrečo, bila zavrnitev vloge ali znižanje zneska finančnega prispevka v primeru nadaljnje vloge v zvezi z naravno nesrečo enake narave.

(18)

Možno je, da države članice finančno podporo zaradi naravne nesreče potrebujejo prej, kot jo je mogoče zagotoviti z ustaljenim postopkom. V ta namen je primerno zagotoviti možnost predplačil na zahtevo zadevne države članice kmalu po predložitvi vloge Komisiji za finančni prispevek iz sklada. Predplačilo ne bi smelo preseči določenega zneska in bi moralo biti upoštevano pri izplačilu končnega zneska finančnega prispevka. Države članice bi morale v določenem krajšem obdobju povrniti neupravičeno izplačana predplačila. Izplačilo predplačila ne bi smelo prejudicirati izida končne odločitve o uporabi sklada.

(19)

Upravni postopki za izplačilo finančnega prispevka bi morali biti čim enostavnejši in čim bolj časovno učinkoviti. Zato bi morale podrobne določbe o izvajanju finančnega prispevka iz sklada za države članice biti vsebovane v izvedbenih aktih o dodelitvi tega finančnega prispevka. Vendar pa bi bilo treba za države prejemnice, ki še niso države članice, zaradi pravnih razlogov ohraniti ločene sporazume o izvajanju.

(20)

Komisija bi morala objaviti navodila, s katerimi bi državam članicam pomagala pri uspešnem dostopu do sklada in uporabi sredstev iz njega ter jim svetovala, kako lahko najenostavneje zaprosijo za pomoč iz sklada.

(21)

Z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 so bile uvedene spremembe v deljenem in posrednem upravljanju, vključno s posebnimi zahtevami za poročanje, ki bi jih bilo treba upoštevati. Pri obveznostih poročanja bi bilo treba upoštevati kratko obdobje izvajanja operacij sklada. Postopki za imenovanje organov, odgovornih za upravljanje in nadzor sredstev Unije, bi morali odražati naravo instrumenta in ne bi smeli zadrževati izplačila finančnega prispevka iz sklada. Zato je potrebno odstopanje od Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(22)

Vključiti bi bilo treba določbe, ki bi preprečile, da se operacije, ki jih financira sklad, financirajo tudi iz drugih finančnih instrumentov Unije ali mednarodnih pravnih instrumentov za povračilo določene škode.

(23)

Prijava odhodkov iz naslova finančnih prispevkov iz sklada bi morala biti čim enostavnejša. Zato bi bilo treba v celotnem postopku izvajanja finančnega prispevka uporabljati enotni menjalni tečaj za države, ki niso članice euroobmočja.

(24)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) št. 2012/2002 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z odločitvami o posameznih finančnih prispevkih ali kakršnih koli predplačilih iz sklada za upravičene države.

(25)

Določbe iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, ki urejajo zaščito finančnih interesov Unije, bi morale biti natančnejše, da bi se jasno opredelili ukrepi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti ter za izterjavo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

(26)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotavljanja solidarnostnih ukrepov po vsej Uniji za pomoč državam, ki so jih prizadele naravne nesreče, države članice ne morejo zadovoljivo doseči na priložnostni osnovi, temveč se zaradi uporabe sistematičnega, rednega in pravičnega načina odobritve finančne pomoči, ki vključuje vse države članice v skladu z njihovimi zmogljivosti, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(27)

Uredbo (ES) št. 2012/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (ES) št. 2012/2002 se spremeni:

1.

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1.   Na zahtevo države članice ali države, ki se z Unijo pogaja o pristopu (v nadaljnjem besedilu: upravičena država), je pomoč iz sklada mogoče uporabiti ob pojavu resnih vplivov na pogoje za življenje, naravno okolje ali gospodarstvo v eni ali več regijah te upravičene države kot posledica večje ali regionalne naravne nesreče, ki se je zgodila na ozemlju te iste upravičene države ali sosednje upravičene države. Neposredna škoda, ki je neposredna posledica naravne nesreče, šteje kot del škode zaradi navedene naravne nesreče.

2.   V tej uredbi ‚večja naravna nesreča‘ pomeni katero koli naravno nesrečo, ki v upravičeni državi povzroči neposredno škodo, ocenjeno na več kot 3 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2011 ali več kot 0,6 % njenega BND.

3.   V tej uredbi ‚regionalna naravna nesreča‘ pomeni katero koli naravno nesrečo, ki v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar je zadevna regija, v kateri se je zgodila naravna nesreča, ena od najbolj oddaljenih regij v smislu člena 349 Pogodbe o Evropski uniji, pomeni ‚regionalna naravna nesreča‘ katero koli naravno nesrečo, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1 % BDP te regije.

Kadar naravna nesreča zadeva več regij na ravni 2 NUTS, se prag uporabi za povprečje BDP teh regij, določeno glede na delež skupne škode v vsaki regiji.

4.   Pomoč iz sklada se lahko uporabi tudi za katero koli naravno nesrečo v upravičeni državi, ki je tudi večja naravna nesreča v sosednji upravičeni državi.

5.   Za namene tega člena se uporabljajo usklajeni statistični podatki, ki jih zagotavlja Eurostat.“;

2.

člen 3 se spremeni:

(a)

odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1.   Pomoč se zagotovi v obliki finančnega prispevka iz sklada. Za vsako naravno nesrečo se dodeli enkratni finančni prispevek upravičeni državi.

2.   Cilj sklada je dopolnjevati prizadevanja zadevnih držav in kriti del njihovih javnofinančnih odhodkov, da se upravičeni državi pomaga pri izvedbi, odvisno od vrste naravne nesreče, naslednjih bistvenih nujnih operacij in operacij za okrevanje:

(a)

ponovna usposobitev infrastrukture in naprav na področju energetike, vode in odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja;

(b)

zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb za zadovoljitev potreb prizadetega prebivalstva;

(c)

zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepov za varstvo kulturne dediščine;

(d)

ureditev prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli, po potrebi v skladu s eksosistemskimi pristopi, ter takojšnjo obnovo prizadetih naravnih predelov, da bi preprečili takojšnje učinke zaradi erozije tal.

V točki (a) ‚ponovna usposobitev‘ pomeni obnovitev infrastrukture in naprav v stanje pred naravno nesrečo. Kadar zakonsko ni mogoče ali ekonomsko ni upravičeno vzpostaviti enakega stanja kot pred naravno nesrečo ali kadar država prejemnica sklene preseliti ali izboljšati funkcionalnost poškodovane infrastrukture ali naprave, da bi jo bolje zaščitila pred prihodnjimi naravnimi nesrečami, se lahko prispevki iz sklada namenijo za stroške obnove le do predvidenih stroškov vzpostavitve prvotnega stanja.

Stroške, ki so višji od stroškov iz drugega pododstavka, krije država prejemnica sama ali s prispevki iz drugih skladov Unije, kadar je to mogoče.

V točki (b) ‚začasna nastanitev‘ pomeni nastanitev, ki traja toliko časa, da se prizadeto prebivalstvo lahko vrne na svoje prvotne domove po popravilu ali obnovi.

3.   Izplačila iz sklada so omejena na financiranje ukrepov za odpravljanje škode, proti kateri se ni mogoče zavarovati, in se jih vrne, če v skladu s členom 8(4) stroške odpravljanja škode pozneje krije tretja oseba.“;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„4.   Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen odhodek operacije, razen če se v skladu z nacionalno zakonodajo o DDV ne povrne.

5.   Tehnična pomoč za upravljanje, spremljanje, obveščanje in komuniciranje, reševanje pritožb ter nadzor in revizijo ni upravičena do finančnega prispevka iz sklada.

Stroški, povezani s pripravo in izvajanjem operacij iz odstavka 2, med drugim stroški v zvezi s ključnim strokovnim znanjem, so upravičeni kot del stroškov projekta.

6.   Kadar je prihodek ustvarjen z operacijami iz odstavka 2 s finančnim prispevkom iz sklada, skupni finančni prispevek iz sklada ne presega skupnih neto stroškov nujnih operacij in operacij za okrevanje, ki jih krije država prejemnica. Država prejemnica v ta namen vključi ustrezno izjavo v poročilo o izvajanju finančnega prispevka sklada v skladu s členom 8(3).

7.   1. oktobra vsako leto bi morala biti še vedno na voljo najmanj ena četrtina letnega zneska sklada, da bi se lahko krile potrebe, ki bi nastale do konca leta.“;

3.

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Pristojni nacionalni organi upravičene države lahko čim prej in najpozneje v dvanajstih tednih od nastanka prve škode, ki je posledica naravne nesreče, Komisiji predložijo vlogo za finančni prispevek iz sklada, pri čemer zagotovijo vsaj vse razpoložljive informacije o:

(a)

skupni neposredni škodi, ki jo je povzročila naravna nesreča, in posledicah za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje;

(b)

ocenjenih stroških operacij iz člena 3(2);

(c)

katerih koli drugih virih financiranja Unije;

(d)

katerih koli drugih nacionalnih ali mednarodnih virih financiranja, vključno z javnim in zasebnim zavarovalnim kritjem, ki bi lahko prispevali k nadomestilu stroškov odpravljanja škode;

(e)

kratkem opisu izvajanja zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, povezanega z naravo naravne nesreče;“;

(b)

vstavijo se naslednji odstavki:

„1a.   V upravičenih primerih lahko pristojni nacionalni organi po izteku roka iz odstavka 1 predložijo dodatne informacije, da bi dopolnili ali posodobili svojo vlogo.

1b.   Komisija pripravi navodila za uspešen dostop do sklada in njegovo uporabo. Navodila se pripravijo do 30. septembra 2014 in vsebujejo podrobne informacije o postopkih za pripravo vloge, vključno z zahtevami, da se informacije predložijo Komisiji. Navodila se objavijo na spletnih mestih zadevnih generalnih direktoratov Komisije, Komisija pa zagotovi, da so z njimi seznanjene upravičene države.

1c.   V primeru naravne nesreče, ki se odvija postopoma, začne rok iz odstavka 1 teči od datuma, na katerega javni organi upravičene države prvič sprejmejo uradne ukrepe za odpravo posledic naravne nesreče, ali od datuma, ko razglasijo izredne razmere.“;

(c)

odstavki 2 do 5 se nadomestijo z naslednjim:

„2.   Komisija na podlagi informacij iz odstavka 1 in morebitnih pojasnil upravičene države oceni, ali so pogoji za uporabo sklada izpolnjeni, in v okviru razpoložljivih finančnih sredstev čim prej, najpozneje pa v šestih tednih po prejemu vloge, in sicer od datuma prejema popolne vloge, pri čemer ni vštet čas, potreben za prevod, določi znesek morebitnega finančnega prispevka iz sklada.

Če Komisija v zvezi z naravno nesrečo iz področja uporabe te uredbe sprejme odločitev o finančnem prispevku iz sklada na podlagi vloge, prejete po 28. juniju 2014, lahko zavrne novo vlogo za finančni prispevek v zvezi z naravno nesrečo iste vrste ali zmanjša znesek, ki je na voljo, kadar je proti državi članici uveden postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, Sodišče Evropske unije pa je izdalo dokončno sodbo, da zadevna država članica ni izvedla zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, neposredno povezanega z naravo naravne nesreče, ki jo je prizadela.

Komisija na enak način obravnava vse vloge za finančni prispevek iz sklada.

3.   Ko Komisija ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz sklada, Evropskemu parlamentu in Svetu nemudoma predloži potrebne predloge za uporabo sredstev iz sklada in odobritev ustreznih odobritev. Ti predlogi vključujejo:

(a)

vse razpoložljive informacije iz odstavka 1;

(b)

vse druge pomembne informacije, ki jih ima Komisija;

(c)

izkaz, da so pogoji iz člena 2 izpolnjeni, in

(d)

utemeljitev predlaganih zneskov.

Odločitev o uporabi sklada skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet čim prej po predložitvi predloga Komisije.

Tako Komisija na eni strani kot Evropski parlament in Svet na drugi si prizadevajo čim bolj skrajšati čas, potreben za uporabo sredstev iz sklada.

4.   Ko Evropski parlament in Svet dasta na voljo odobritve, Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o dodelitvi finančnega prispevka iz sklada ter državi prejemnici takoj in v enkratnem znesku izplača ta finančni prispevek. Če je bilo izplačano predplačilo v skladu s členom 4a, se izplača samo preostali znesek.

5.   Obdobje upravičenosti odhodkov se začne z datumom nastanka prve škode iz odstavka 1. V primeru naravne nesreče, ki se odvija postopoma, se obdobje upravičenosti odhodkov začne z datumom, na katerega so javni organi upravičene države prvič sprejeli ukrepe, ali od datuma, ko so razglasili izredne razmere, kot je navedeno v odstavku 1c.“;

4.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

1.   Ob predložitvi vloge Komisiji za finančni prispevek iz sklada lahko država članica zaprosi za izplačilo predplačila. Komisija predhodno oceni, ali vloga izpolnjuje pogoje iz člena 4(1), in preveri razpoložljivost proračunskih sredstev. Kadar so izpolnjeni navedeni pogoji in so na voljo zadostna sredstva, lahko Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o dodelitvi predplačila in ga nemudoma izplača, preden sprejme sklep iz člena 4(4). Izplačilo predplačila ne posega v končni sklep o uporabi sklada.

2.   Znesek predplačila ne presega 10 % zneska pričakovanega finančnega prispevka in ni v nobenem primeru višji od 30 000 000 EUR. Ko se določi dokončni znesek finančnega prispevka, Komisija pred izplačilom razlike finančnega prispevka upošteva vsoto predplačila. Komisija izterja neupravičeno izplačana predplačila.

3.   Vsakršno vračilo v splošni proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, oblikovanem v skladu s členom 78 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Rok je zadnji dan drugega meseca, ki sledi izdaji naloga.

4.   Pri sprejetju predloga splošnega proračuna Unije za določeno proračunsko leto Komisija, kadar je potrebno za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti proračunskih sredstev, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga uporabo sklada v znesku do največ 50 000 000 EUR za plačilo predplačil in predlaga vnos ustreznih odobritev v splošni proračun Unije.

Proračunske ureditve se skladajo z zgornjimi mejami iz člena 10(1) Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (8).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1)."

(8)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).“;"

5.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1.   Izvedbeni akt, sprejet na podlagi člena 4(4), v svoji prilogi vsebuje podrobne določbe za izvajanje finančnega prispevka iz sklada.

Te določbe opisujejo zlasti vrsto in kraj izvajanja operacij, ki se na predlog upravičene države financirajo iz sklada.

2.   Pred izplačilom finančnega prispevka iz sklada upravičeni državi, ki ni država članica, Komisija v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (9) z navedeno državo sklene sporazum o prenosu pooblastil, ki vsebuje podrobne določbe za izvajanje finančnega prispevka iz sklada iz odstavka 1 ter določa obveznosti v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem tveganja naravnih nesreč.

3.   Za izbiro posameznih operacij in izvajanje finančnega prispevka iz sklada je pristojna država prejemnica v skladu s to uredbo, zlasti členom 3(2) in (3), izvedbenim aktom iz člena 4(4) in, kadar je potrebno, sporazumom o prenosu pooblastil iz odstavka 2 tega člena.

4.   Finančni prispevek iz sklada za državo članico se izvede v okviru deljenega upravljanja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Finančni prispevek iz sklada za upravičeno državo, ki ni država članica, se izvede v okviru posrednega upravljanja v skladu z navedeno uredbo.

5.   Države prejemnice brez poseganja v odgovornost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Unije prevzamejo odgovornost za upravljanje operacij, ki jih podpira sklad, in finančni nadzor nad operacijami. Ukrepi, ki jih sprejmejo, vključujejo:

(a)

preverjanje, da so bile upravljavske in kontrolne ureditve uvedene ter se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Unije po načelih dobrega finančnega poslovodenja;

(b)

preverjanje, da se financirani ukrepi izvajajo pravilno;

(c)

zagotavljanje, da so odhodki financirani na podlagi zanesljive spremne dokumentacije ter so pravilni in redni;

(d)

preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti ter vračilo neupravičeno izplačanih zneskov skupaj z zamudnimi obrestmi, kadar je to primerno. Komisijo uradno obvestijo o takšnih nepravilnostih in jo redno obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov.

6.   Države prejemnice v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 imenujejo organe, pristojne za upravljanje in nadzor operacij, ki jih podpira sklad. Pri tem upoštevajo merila za notranje okolje, nadzorne dejavnosti, obveščanje in komuniciranje ter spremljanje. Države članice lahko imenujejo organe, ki so že imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

Ti imenovani organi Komisiji ob predložitvi poročila in izjave iz člena 8(3) te uredbe zagotavljajo informacije iz člena 59(5) ali člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za celotno obdobje izvajanja.

7.   Država prejemnica izvede potrebne finančne popravke, kadar je ugotovljena nepravilnost. Popravki države prejemnice zajemajo razveljavitev celotnega ali dela finančnega prispevka iz sklada. Država prejemnica izterja vse zneske, izgubljene zaradi ugotovljene nepravilnosti.

8.   Komisija lahko brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvaja država prejemnica v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, opravi preglede na kraju samem v zvezi z operacijami, ki jih financira sklad. Komisija obvesti državo prejemnico, da bi dobila vso potrebno pomoč. Uradniki ali drugi uslužbenci zadevne države članice lahko sodelujejo pri takih pregledih.

9.   Država prejemnica zagotovi, da je vsa spremna dokumentacija v zvezi z nastalimi odhodki na voljo Komisiji in Računskemu sodišču še tri leta po prenehanju pomoči iz sklada.

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1)."

(10)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).“;"

6.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   Država prejemnica je odgovorna za usklajevanje finančnega prispevka iz sklada z operacijami iz člena 3 na eni strani ter s pomočjo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Evropske investicijske banke ter drugih instrumentov Unije za financiranje na drugi strani.

2.   Država prejemnica zagotovi, da se odhodki, povrnjeni v skladu s to uredbo, ne povrnejo prek drugih instrumentov Unije za financiranje, zlasti prek instrumentov kohezijske, kmetijske ali ribiške politike.

3.   Škoda, ki se odpravlja v okviru instrumentov Unije ali mednarodnih instrumentov za povračilo določene škode, ni upravičena do pomoči iz sklada za isti namen.“;

7.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Operacije, ki jih financira sklad, so skladne z določbami Pogodbe in instrumenti, sprejetimi na njeni podlagi, s politikami in ukrepi Unije, zlasti na področjih finančnega upravljanja, javnih naročil, varstva okolja, preprečevanja in obvladovanja tveganja naravnih nesreč, prilagajanja podnebnim spremembam ter po potrebi ekosistemskih pristopov, pa tudi z instrumenti predpristopne pomoči. Operacije, ki jih financira sklad, po potrebi prispevajo k uresničevanju ciljev Unije na teh področjih.“;

8.

člena 8 in 9 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 8

1.   Finančni prispevek iz sklada se porabi v osemnajstih mesecih od datuma, ko Komisija izplača celotni znesek pomoči. Vsak del finančnega prispevka, ki v navedenem roku ni porabljen ali za katerega se ugotovi, da se je porabil za neupravičene operacije, Komisija izterja od države prejemnice.

2.   Države prejemnice si prizadevajo za vsako mogoče povračilo škode s strani tretjih oseb.

3.   Država prejemnica najpozneje v šestih mesecih po izteku osemnajstmesečnega roka iz odstavka 1 predloži poročilo o izvajanju finančnega prispevka iz sklada z izjavo, ki utemeljuje odhodke, v kateri navede vse druge vire financiranja, ki ga je prejela za zadevne operacije, vključno s plačili zavarovalnine in povračili škode s strani tretjih oseb.

Poročilo o izvajanju podrobno navaja:

(a)

preventivne ukrepe, ki jih je država prejemnica sprejela ali predlagala, da bi omejila prihodnjo škodo in v čim večjem obsegu preprečila ponovitev podobnih naravnih nesreč, vključno z uporabo strukturnih in investicijskih skladov Unije za ta namen;

(b)

stanje pri izvajanju ustrezne zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč;

(c)

izkušnje, pridobljene na podlagi naravne nesreče, in sprejete ali predlagane ukrepe za zagotavljanje varstva okolja ter pripravljenosti na podnebne spremembe in naravne nesreče, in

(d)

vse druge ustrezne informacije o sprejetih preventivnih ukrepih in ukrepih za blažitev, povezanih z naravo naravne nesreče.

Poročilu o izvajanju je v skladu s členom 59(5) in členom 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 priloženo mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi, ki potrjuje, da izjava, ki utemeljuje odhodke, prikazuje verodostojno in pošteno sliko, ter da je finančni prispevek iz sklada zakonit in pravilen.

Komisija ob koncu tega postopka iz prvega pododstavka ustavi pomoč iz sklada.

4.   Kadar stroške odpravljanja škode pozneje krije tretja oseba, Komisija od države prejemnice zahteva, da povrne ustrezni znesek finančnega prispevka iz sklada.

Člen 9

V vlogah za finančni prispevek iz sklada in izvedbenih aktih iz člena 4(4) ter sporazumu o prenosu pooblastil, poročilih in drugi povezani dokumentaciji so vsi zneski izraženi v eurih.

Zneski odhodkov, ki so nastali v nacionalnih valutah, se preračunajo v eure po menjalnih tečajih, objavljenih v seriji C Uradnega lista Evropske unije na dan, ko Komisija sprejme s tem povezani izvedbeni akt. Kadar na dan, ko Komisija sprejme s tem povezani izvedbeni akt, menjalni tečaj ni objavljen v Uradnem listu Evropske unije, se preračuna po povprečju mesečnih računovodskih tečajev, ki jih določi Komisija za navedeno obdobje. Ta enotni menjalni tečaj se uporablja v celotnem obdobju izvajanja finančnega prispevka iz sklada ter kot osnova za končno poročilo o izvajanju, izjavo o izvajanju in elemente finančnega prispevka, ki se zahtevajo v skladu s členom 59(5) ali členom 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.“;

9.

v členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   V primeru, da je zaradi novih elementov ocena nastale škode znatno nižja, država prejemnica Komisiji povrne ustrezni znesek finančnega prispevka iz sklada.“;

10.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi zaščito finančnih interesov Unije pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem ter z učinkovitimi pregledi, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo napačno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (12), da bi v zvezi s pogodbo Unije o financiranju odkril morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o prenosu pooblastil s tretjimi državami, pogodbe in sklepi o dodelitvi finančnega prispevka iz sklada, ki so sprejeti v okviru izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

(11)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1)."

(12)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).“;"

11.

člena 13 in 14 se črtata.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  Mnenje z dne 10. decembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 28. novembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 6. maja 2014.

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3).

(5)  Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).


Top