EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02012R0385-20131212

Consolidated text: Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 385/2012 z dne 30. aprila 2012 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2012/385/2013-12-12

2012R0385 — SL — 12.12.2013 — 001.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 385/2012

z dne 30. aprila 2012

o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev

(UL L 127, 15.5.2012, p.1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1320/2013 z dne 3. decembra 2013

  L 333

1

12.12.2013




▼B

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 385/2012

z dne 30. aprila 2012

o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev



EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti ( 1 ) in zlasti člena 7(2), člena 8(3), člena 12 in člena 13(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Računovodski podatki iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1217/2009, zbrani na podlagi poročila s kmetijskega gospodarstva, katerega namen je zanesljivo določiti dohodke kmetijskih gospodarstev, morajo biti glede na svojo vrsto, opredelitev in obliko predstavitve enaki, ne glede na značilnosti spremljanih kmetijskih gospodarstev. Zaradi poenostavitve in preglednosti podatkov je treba prav tako določiti, da posamezno poročilo povzame elemente in dodatne podrobnosti, ki ustrezajo posebnim potrebam za analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev, izbranih v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1217/2009.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 868/2008 z dne 3. septembra 2008 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev ( 2 ), določa pravila o zbiranju računovodskih podatkov.

(3)

Podatki, zbrani s pomočjo poročila s kmetijskega gospodarstva, morajo upoštevati izkušnje, pridobljene od vzpostavitve omrežja dalje, in razvoj skupne kmetijske politike (SKP), obenem pa morajo biti skladni z opredelitvami iz veljavnih uredb, zlasti iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 ( 3 ), Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 ( 4 ), Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ( 5 ), Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 ( 6 ), kar zadeva območja, ki so upravičena do pomoči na podlagi Strukturnih skladov in Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) ( 7 ).

(4)

Podatki, zbrani na podlagi poročila s kmetijskega gospodarstva, morajo obenem upoštevati spreminjajoče se gospodarsko okolje in politične izzive, zlasti tiste, ki so opredeljeni v strategiji „Evropa 2020“ ( 8 ) in v sporočilu „Skupna kmetijska politika (SKP) do leta 2020“ ( 9 ).

(5)

Zaradi vse pomembnejših okoljskih vidikov SKP je v poročilu s kmetijskega gospodarstva treba večji poudarek nameniti vsebinam, povezanim z okoljem. Uvesti je torej treba izbrane spremenljivke, ki olajšujejo merjenje okoljskih učinkov dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

(6)

Učinkovit nadzor nad kmetijskim sektorjem je mogoče izboljšati s poenostavljenim zbiranjem podatkov in, zlasti kar zadeva podatke o sredstvih ter kolikor je to mogoče, s spoštovanjem Mednarodnih računovodskih standardov in Mednarodnih standardov za poročanje o finančnem položaju, kot so bili sprejeti z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ). Za nadaljnjo poenostavitev in uskladitev zbiranja podatkov morajo opredelitve in metodologije po potrebi upoštevati razvrstitev, ki se uporablja v raziskavi strukture kmetijskih gospodarstev iz Uredbe (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 ( 11 ).

(7)

Da se izboljša točnost podatkov, je treba bolje razlikovati vnose podatkov v zvezi s kmetijskimi dejavnostmi od drugih pridobitnih dejavnosti v zvezi s kmetijskimi gospodarstvi.

(8)

Zaradi poenostavljenega upravljanja in večjih možnosti zbiranja podatkov za okoljske analize je pogosto spreminjajoče se šifre občin treba zamenjati z geolociranimi podatki.

(9)

Primerno je revidirati razvrstitev podatkov v skupine in kategorije na podlagi Uredbe (ES) št. 868/2008, da se upoštevajo spremembe v kmetijstvu in uporabi podatkov v analizi politike.

(10)

Ker lahko priprava na zbiranje podatkov o količinah nekaterih snovi v gnojilih zahteva precej časa, je državam članicam treba dovoliti, da odložijo posredovanje teh podatkov.

(11)

Agencija za zvezo, ki jo imenuje vsaka posamezna država članica, mora Komisiji v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1217/2009 posredovati ustrezno izpolnjena poročila s kmetijskega gospodarstva. Določiti je treba, da lahko organ za zvezo zadevne informacije za namene te uredbe neposredno sporoča Komisiji prek računalniškega sistema, ki ga je vzpostavila Komisija, in da navedeni sistem omogoča elektronsko izmenjavo informacij, ki se zahtevajo na podlagi modelov, ki jih je prek tega sistema dala na voljo agencija za zvezo. Prav tako je treba določiti, da Komisija države članice prek Odbora Skupnosti za mrežo računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev obvesti o splošnih pogojih vzpostavitve računalniškega sistema.

(12)

Ob upoštevanju razsežnosti razvoja SKP in vrste informacij, ki so potrebne za analizo podatkov od sprejetja Uredbe (ES) št. 868/2008, je slednjo uredbo treba zaradi jasnosti nadomestiti z novim aktom. Treba je razveljaviti Uredbo (ES) št. 868/2008 z začetkom veljavnosti 1. januarja 2014, vendar se mora še naprej uporabljati za računovodstvo, ki se nanaša na proračunska leta pred proračunskim letom 2014.

(13)

Odbor Skupnosti za mrežo računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:



Člen 1

Poročila s kmetijskega gospodarstva in računovodski podatki

Vrsta in oblika predstavitve računovodskih podatkov, ki jih je treba navesti v poročilu s kmetijskega gospodarstva zaradi letne določitve dohodkov na kmetijskem gospodarstvu in analize gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev v skladu s poglavjema II in III Uredbe (ES) št. 1217/2009, ter opredelitve in navodila v zvezi z njimi so določeni v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Pošiljanje Komisiji

1.  Poročila s kmetijskega gospodarstva in podatke iz člena 1 Komisiji posreduje agencija za zvezo iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1217/2009 prek računalniškem sistema, ki ga za namene navedene uredbe vzpostavi Komisija in ki omogoča elektronsko izmenjavo potrebnih informacij na podlagi modela, ki ga ima organ za zvezo na voljo prek tega sistema.

2.  Države članice o splošnih pogojih vzpostavitve računalniškega sistema iz odstavka 1 obvesti Odbor Skupnosti za mrežo računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev.

Člen 3

Odloženo posredovanje nekaterih podatkov

Z odstopanjem od drugega odstavka člena 5, kadar neka država članica potrebuje več časa za pripravo na letno zbiranje in prenos podatkov o količinah nekaterih snovi v uporabljenih gnojilih iz šifer 3031, 3032, 3033 tabele H „Vloženi viri“ v oddelku III Priloge, lahko s posredovanjem teh podatkov začne od obračunskega leta 2017 dalje.

V tem primeru ta država članica do 31. oktobra 2013 obvesti Komisijo o odlogu posredovanja in razlogih zanj. Obenem pripravi tudi načrt o svoji pripravi na zbiranje in prenos teh podatkov in ga do 31. marca 2014 predloži Komisiji in Odboru Skupnosti za Mrežo knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev. Država članica letno obvesti Komisijo in Odbor Skupnosti za Mrežo knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev o izvajanju tega načrta.

Člen 4

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 868/2008 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Vendar se še naprej uporablja za računovodstvo, ki se nanaša na obračunska leta pred obračunskim letom 2014.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od obračunskega leta 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M1




PRILOGA

POROČILO S KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA

I.   OBLIKA POROČILA S KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA

Zbrani podatki se razvrstijo po tabelah in razdelijo v skupine, kategorije in stolpce. Konvencija, ki se uporablja pri navajanju specifičnih podatkovnih polj, je naslednja: <črka tabele>.<skupina>.<kategorija>[.<kategorija>].<stolpec>.

Specifične vrednosti podatkov se zajamejo na ravni stolpca. V tabelah, kot so predpisane v oddelku III, so prazna polja tista, v katera se lahko navedejo vrednosti podatkov; siva polja, označena z „-“, v okviru skupine nimajo pomena, zato se vanje ne vpisujejo nobeni podatki.

Primeri:

 B.UT.20.A (stolpec A skupine UT, kategorija 20, iz tabele B) predstavlja „površino“„KZU v zakupu“, ki se zapiše pod „KZU za kmetovanje na najetem zemljišču“ v tabeli B.

 I.A.10110.1.0.TA (stolpec TA skupine A, kategorija 10110, iz tabele I) predstavlja celotno površino „navadne pšenice in pire“ za vrsto pridelka 1 „Poljščine – glavni pridelek, kombinirani pridelek“ in šifro manjkajočih podatkov 0 „Brez manjkajočih podatkov“).

Tabele so predstavljene z eno črko, skupine z eno ali več črkami, kategorije s številčnimi šiframi, stolpci pa z eno ali več črkami.

V oddelku III v tabelah A do M prva tabela prikazuje matriko visokih ravni skupin in stolpcev. Druga tabela prikazuje porazdelitev teh podatkov po kategorijah, pri čemer vsako kategorijo predstavljajo ena ali več šifer in podšifer.

Za vsako kategorijo tabel in vrednost stolpcev so v oddelku III po zadevni tabeli določene dodatne opredelitve in navodila.

II.   SPLOŠNE OPREDELITVE IN NAVODILA

(a) Podatki v poročilu s kmetijskega gospodarstva se nanašajo na eno kmetijsko gospodarstvo in na eno obračunsko leto 12 zaporednih mesecev.

(b) Podatki v poročilu s kmetijskega gospodarstva zadevajo izključno kmetijsko gospodarstvo. Ti podatki se nanašajo na kmetijske dejavnosti kmetijskega gospodarstva in na druge pridobitne dejavnosti (DPD), ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom. Razen teh dejavnosti se pri pripravljanju poročila s kmetijskega gospodarstva ne upošteva ničesar, kar je povezano s kakršnimi koli nekmetijskimi dejavnostmi imetnika ali njegove družine, ali s pokojnino, dediščino, zasebnimi bančnimi računi, lastnino izven kmetijskega gospodarstva, dohodnino, privatnim zavarovanjem itn.

(c) Podatki, podani v poročilu s kmetijskega gospodarstva, morajo biti vzeti iz poslovnih knjig, kjer so vpisi sistematični in redni skozi vse obračunsko leto.

(d) Računovodski podatki so izraženi v denarnih enotah brez DDV.

(e) Računovodski podatki, izraženi v denarnih enotah, se izrazijo brez upoštevanja podpor in subvencij. Podpore in subvencije štejejo za obliko direktne pomoči javnih skladov, ki so poseben prejemek (glej opis v tabeli M „SUBVENCIJE“).

(f) Podatki v poročilu s kmetijskega gospodarstva morajo biti podani v naslednjih enotah in z naslednjo natančnostjo:

finančne vrednosti : vrednosti v evrih ali v državnih denarnih enotah brez decimalk. Vendar se lahko agencija za zveze zadevne države članice in osebje Komisije, ki upravlja mrežo računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev, medsebojno dogovorita, da se pri nacionalnih valutah z relativno nizko vrednostjo v primerjavi z eurom, vrednosti izrazijo v stotih ali tisočih enotah nacionalne valute,

fizične količine : teža v centih (q = 100 kg), razen v primeru jajc, kjer se izrazi v tisočih: volumen tekočine v hektolitrih (vključno z vinom in sorodnimi proizvodi),

površine : v arih, razen pri gobah, kjer so izražene v kvadratnih metrih celotne površine pridelkov,

povprečno število živine : na dve decimalki,

enote dela : na dve decimalki.

(g) Če vrednost za določeno kmetijsko gospodarstvo ni bistvena ali ni na voljo, ne vpisujte vrednosti „0“.

III.   TABELE TER SPECIFIČNE OPREDELITVE IN NAVODILA

Tabela A.

Splošne informacije o gospodarstvu



Kategorija splošne informacije

Šifra (*)



 

Stolpci

Skupina informacij

Področje

Podpodročje

Zaporedna številka kmetijskega gospodarstva

Stopnja

Zapisnik

NUTS

Številka računovodske pisarne

Datum

Rangiranje kmetijskega gospodarstva

Tip kmetovanja

Razred ekonomske velikosti

Šifra

R

S

H

DG

MI

N

AO

DT

W

TF

ES

C

ID

Identifikacija kmetijskega gospodarstva

 
 
 

LO

Lokacija kmetijskega gospodarstva

 
 
 

AI

Računovodske informacije

 
 

 

TY

Tipologija

 
 
 

CL

Razredi

 

OT

Druge posebnosti kmetijskega gospodarstva

 



Šifra (*)

Opis

Skupina

R

S

H

DG

MI

N

AO

DT

W

TF

ES

C

10

Številka kmetijskega gospodarstva

ID

AID10R

AID10S

AID10H

20

Zemljepisna širina

LO

ALO20DG

ALO20MI

30

Zemljepisna dolžina

LO

ALO30DG

ALO30MI

40

NUTS 3

LO

ALO40N

 
 
 
 
 
 

50

Obračunska služba

AI

AAI50AO

60

Vrsta računovodstva

AI

AAI60C

70

Datum zaključka vodenja računov

AI

AAI70DT

80

Nacionalno rangiranje, kot ga je izračunala država članica

TY

ATY80W

90

Razvrstitev v času izbora

TY

ATY90TF

ATY90ES

 

100

Druge pridobitne dejavnosti (DPD), ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

CL

ACL100C

110

Vrsta lastništva/ekonomskega cilja

CL

ACL110C

120

Pravni status

CL

ACL120C

130

Raven odgovornosti imetnika/imetnikov

CL

ACL130C

140

Ekološko kmetijstvo

CL

ACL140C

141

Sektorji v ekološkem kmetijstvu

CL

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A.CL.141.C

150

Zaščitena označba porekla (ZOP) / Zaščitena geografska oznaka (ZGO)

CL

ACL150C

151

Sektorji z ZOP/ZGO

CL

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A.CL.151.C

160

Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost

CL

ACL160C

170

Višina

CL

ACL170C

180

Območje strukturnih skladov

CL

ACL180C

190

Območja Natura 2000

CL

ACL190C

200

Območja Direktive o vodah (2000/60/ES)

CL

ACL200C

210

Namakalni sistem

OT

AOT210C

220

Pašni dnevi glav velikih živali na skupnih zemljiščih

OT

AOT220C

A.ID.    Identifikacija kmetijskega gospodarstva

Vsakemu kmetijskemu gospodarstvu, ki poroča, se dodeli številka, ko je prvič izbrano. Gospodarstvo obdrži to številko ves čas, ko je vključeno v mrežo računovodskih podatkov. Že dodeljena številka se nikoli ne dodeli drugemu gospodarstvu.

Vendar kadar pride pri gospodarstvu do bistvene spremembe, zlasti, kadar je ta sprememba posledica delitve v dve ločeni gospodarstvi ali združenja z drugim gospodarstvom, se le-to lahko šteje za novo gospodarstvo. V tem primeru se mu dodeli nova številka. Sprememba v tipu kmetovanja gospodarstva ne zahteva nove številke. Kadar pa bi lahko prišlo do zamenjave s kakršnim koli drugim gospodarstvom, ker je gospodarstvo obdržalo svojo številko (na primer, kadar se ustvarijo nova podpodročja v regiji), je treba številko spremeniti. Tabela, ki prikazuje ujemanje starih in novih številk, se potem pošlje Komisiji.

Številka gospodarstva ima tri skupine kazalnikov:

A.ID.10.R. Področje: dodeli se številčna šifra, ki ustreza seriji šifer v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 1291/2009 ( 12 ).

A.ID.10.S. Podpodročje: dodeli se številčna šifra.

Izbrana podpodročja naj bi slonela na skupnem sistemu klasifikacije regij, imenovanem nomenklatura teritorialnih statističnih enot (NUTS), ki jo je vzpostavila Statistična pisarna evropskih skupnosti v sodelovanju z nacionalnimi inštituti za statistiko.

V vsakem primeru pošlje zadevna država članica Komisiji tabelo, ki prikazuje za vsako uporabljeno šifro podpodročja ustrezno NUTS regijo, kot tudi ustrezno regijo, za katero so izračunane posebne vrednosti standardiziranega pokritja.

A.ID.10.H. Serijska številka kmetijskega gospodarstva.

A.LO.    Lokacija kmetijskega gospodarstva

Lokacija kmetijskega gospodarstva se poda z dvema navedbama: geolociranimi podatki (širina in dolžina) in šifro ravni NUTS treh teritorialnih enot.

A.LO.20. Širina: stopinje in minute (s kotom 5 minut), stolpca DG in MI.

A.LO.30. Dolžina: stopinje in minute (s kotom 5 minut), stolpca DG in MI.

Izvedbena pravila za zagotovitev zaupnosti podatkov in praktične smernice bodo določeni v dokumentu z navodili.

A.LO.40.N. Šifra NUTS3 pomeni šifro teritorialne enote na ravni NUTS 3, kjer se nahaja kmetijsko gospodarstvo. Navesti je treba zadnjo različico šifre, kot je opisana v Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ).

A.AI.    Računovodske informacije

A.AI.50.AO. Številka računovodske pisarne: dodeli se številčna šifra.

V vsaki državi članici se vsaki računovodski pisarni dodeli edinstvena številka. Navede se številko računovodske pisane, ki je obravnavala kmetijsko gospodarstvo v tem obračunskem letu.

A.AI.60.C. Vrsta računovodstva: navede se, katero vrsto računovodstva uporablja kmetijsko gospodarstvo. Uporabijo se naslednje številčne šifre:

1.

Dvostavno knjigovodstvo

2.

Enostavno knjigovodstvo

3.

Nič.

A.AI.70.DT. Datum zaključka vodenja računov: navesti v obliki „LLLL-MM-DD“, na primer 2009-06-30 ali 2009-12-31.

A.TY.    Tipologija

A.TY.80.W. Nacionalno rangiranje kmetijskega gospodarstva: navede se vrednost faktorja ekstrapolacije, ki ga izračuna država članica. Vrednosti se izrazijo do dveh decimalk natančno.

A.TY.90.TF. Tip kmetovanja v času izbora: šifra kategorije gospodarstva (v skladu s Prilogo I k Uredbi Komisije (EC) št. 1242/2008 ( 14 ) v času izbora za zadevno obračunsko leto.

A.TY.90.ES. Ekonomska velikost v času izbora: Šifra razreda ekonomske velikosti gospodarstva v skladu s Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1242/2008 v času izbora za zadevno obračunsko leto.

A.CL.    Razredi

A.CL.100.C. Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom: navesti je treba odstotno skupino, ki izraža delež prihodkov ( 15 ) iz drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, glede na skupne prihodke kmetijskega gospodarstva. Uporabijo se naslednje številčne šifre:

1.

≥ 0 do ≤ 10 %

2.

> 10 % do ≤ 50 %

3.

> 50 % do < 100 %

A.CL.110.C. Vrsta lastništva/ekonomskega cilja: navesti lastništvo in ekonomske cilje kmetijskega gospodarstva. Uporabiti je treba naslednje številčne šifre:

1.

družinska kmetija : kmetijsko gospodarstvo uporablja delo in kapital imetnika/upravitelja in njegove družine, ti pa so upravičeni do koristi iz gospodarske dejavnosti.

2.

partnerstvo : proizvodne dejavnike za kmetijsko gospodarstvo zagotavljajo številni partnerji, od katerih vsaj nekateri sodelujejo pri neplačanem delu na kmetiji. Koristi je deležno partnerstvo.

3.

družba s pridobitnimi nameni : koristi se uporabljajo za izplačilo dividend/dobička delničarjem. Kmetijsko gospodarstvo je v lasti družbe.

4.

družba z nepridobitnimi nameni : koristi se uporabljajo predvsem za ohranjanje zaposlitve ali za podoben socialni cilj. Kmetijsko gospodarstvo je v lasti družbe.

A.CL.120.C. Pravni status: navesti je treba, ali je kmetijsko gospodarstvo pravna oseba ali ne. Uporabijo se naslednje številčne šifre:

0.

Napačno.

1.

Pravilno.

A.CL.130.C. Raven odgovornosti imetnikov: navede se raven (gospodarske) odgovornosti (glavnega) imetnika. Uporabijo se naslednje številčne šifre:

1.

Polna.

2.

Delna.

A.CL.140.C. Ekološko kmetovanje: treba je označiti ali gospodarstvo uporablja metode ekološkega kmetovanja v smislu Uredbe (ES) št. 834/2007 in zlasti členov 4 in 5 Uredbe. Uporabijo se naslednje številčne šifre:

1.

gospodarstvo ne uporablja metod ekološkega kmetovanja.

2.

gospodarstvo za vse svoje proizvode uporablja samo metode ekološke pridelave.

3.

gospodarstvo uporablja tako ekološke kot druge metode pridelave.

4.

gospodarstvo prehaja na metode ekološke pridelave.

A.CL.141.C. Sektorji ekološkega kmetovanja: Kadar gospodarstvo uporablja tako ekološke kot druge metode pridelave, se navedejo sektorji pridelave, v katerih gospodarstvo uporablja zgolj metode ekološke pridelave (dovoljen je izbor več možnosti). Uporabijo se spodaj navedene šifre. Kadar gospodarstvo v vseh svojih sektorjih pridelave uporablja tako ekološke kot druge metode pridelave, se uporabi šifra „se ne uporablja“.

0.

se ne uporablja

31.

žita

32.

oljnice in stročnice

33.

sadje in zelenjava (vključno s citrusi, vendar brez oljk)

34.

oljke

35.

vinogradi

36.

goveje meso

37.

kravje mleko

38.

prašičje meso

39.

ovce & koze (mleko in meso)

40.

perutninsko meso

41.

jajca

42.

drugi sektorji

A.CL.150.C. Zaščitena označba porekla / Zaščitena geografska oznaka: navede se, ali kmetijsko gospodarstvo proizvaja kmetijske proizvode in/ali živila, ki so zaščitena z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko oznako (ZGO), oziroma ali proizvaja kmetijske proizvode, za katere je znano, da se uporabljajo pri proizvodnji živil, zaščitenih z ZOP/ZGO v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 ( 16 ). Uporabijo se naslednje številčne šifre:

1.

kmetijsko gospodarstvo ne proizvaja proizvodov ali živil, zaščitenih z ZOP ali ZGO, prav tako ne proizvaja proizvodov, za katere je znano, da se uporabljajo pri proizvodnji živil, zaščitenih z ZOP ali ZGO.

2.

kmetijsko gospodarstvo proizvaja samo proizvode ali živila, zaščitena z ZOP ali ZGO, ali proizvode, za katere je znano, da se uporabljajo pri proizvodnji živil, zaščitenih z ZOP ali ZGO.

3.

kmetijsko gospodarstvo proizvaja nekatere proizvode ali živila, zaščitena z ZOP ali ZGO, ali nekatere proizvode, za katere je znano, da se uporabljajo pri proizvodnji živil, zaščitenih z ZOP ali ZGO.

A.CL.151.C. Sektorji z zaščiteno označbo porekla / zaščiteno geografsko oznako: če v nekaterih specifičnih sektorjih večino proizvodnje predstavljajo proizvodi ali živila, zaščiteni z ZOP ali ZGO, ali proizvodi, za katere je znano, da se uporabljajo pri proizvodnji živil, zaščitenih z ZOP ali ZGO, se navedejo sektorji proizvodnje (dovoljen je izbor več možnosti). Uporabijo se spodaj navedene šifre. Kadar gospodarstvo proizvaja nekatere proizvode ali živila, zaščitene z ZOP ali ZGO, ali nekatere proizvode, za katere je znano, da se uporabljajo pri proizvodnji živil, zaščitenih z ZOP ali ZGO, vendar pri tem ne gre za večino proizvodnje v vseh posameznih sektorjih, se uporabi šifra „se ne uporablja“.

0.

se ne uporablja

31.

žita

32.

oljnice in stročnice

33.

sadje in zelenjava (vključno s citrusi, vendar brez oliv)

34.

oljke

35.

vinogradi

36.

goveje meso

37.

kravje mleko

38.

prašičje meso

39.

ovce & koze (mleko in meso)

40.

perutninsko meso

41.

jajca

42.

drugi sektorji

Točki A.CL.150.C. Zaščitena označba porekla / Zaščitena geografska oznaka in A.CL.151.C za države članice nista obvezni. Če ju država članica uporabi, ju je treba izpolniti za vsa vzorčna kmetijska gospodarstva v državi članici. Če se uporabi šifra A.CL.150.C, je treba uporabiti tudi šifro A.CL.151.C.

A.CL.160.C. Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: Navesti je treba, ali leži večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva na območju, ki ga pokrivajo členi 18 do 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 ( 17 ). Uporabijo se naslednje številčne šifre:

1.

večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva ne leži na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v smislu členov 18 do 20 Uredbe (ES) št. 1257/1999;

2.

večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva leži na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v smislu členov 19 in 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999;

3.

večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva leži v hribovitem svetu v smislu člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999;

4.

površine so tako majhne in številne v teh državah članicah, da te informacije niso pomembne.

A.CL.170.C. Višina: Nadmorsko višino je treba označiti z ustrezno številčno šifro:

1.

večji del gospodarstva leži na višini pod 300 m;

2.

večji del gospodarstva leži na višini od 300 m do 600 m;

3.

večji del gospodarstva leži na višini nad 600 m;

4.

ni podatka.

A.CL.180.C. Površina strukturnih skladov: treba je navesti, ali leži večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva na območju iz členov 5, 6 ali 8 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 ( 18 ). Uporabijo se naslednje številčne šifre:

1.

večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva leži na območju cilja „konvergenca“ v smislu Uredbe (ES) št. 1083/2006 in zlasti člena 5 Uredbe;

2.

večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva leži na območju cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ v smislu Uredbe (ES) št. 1083/2006 in zlasti člena 6 Uredbe;

3.

večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva leži na območju, ki je upravičeno do „prehodne podpore“ v smislu člena 8 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

A.CL.190.C. Površina Natura 2000: navesti je treba, ali leži večina kmetijskih površin v uporabi gospodarstva na območjih, ki zadevajo izvajanje Direktive Sveta 79/409/EGS ( 19 ) in Direktive Sveta 92/43/EGS ( 20 ) (Natura 2000). Uporabijo se naslednje številčne šifre:

1.

večina kmetijskih površin v uporabi gospodarstva ne leži na območju, upravičenem do izplačil Natura 2000.

2.

večina kmetijskih površin v uporabi gospodarstva leži na območju, upravičenem do izplačil Natura 2000.

A.CL.200.C. Površina Vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES): navesti je treba, ali leži večina kmetijskih površin v uporabi gospodarstva na območju, ki zadevajo izvajanje Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ). Uporabijo se naslednje številčne šifre:

1.

večina kmetijskih površin v uporabi gospodarstva ne leži na območju, upravičenem do izplačil iz Direktive 2000/60/ES.

2.

večina kmetijskih površin v uporabi gospodarstva leži na območju, upravičenem do izplačil iz Direktive 2000/60/ES.

A.OT.    Druge posebnosti kmetijskega gospodarstva

A.OT.210.C. Namakalni sistem: navede se, kateri glavni namakalni sistem se uporablja na kmetiji:

0.

se ne uporablja (če se na kmetiji ne uporablja namakanje)

1.

površina

2.

brizgalka

3.

kapljično namakanje

4.

drugo

A.OT.220.C. Pašni dnevi glav velikih živali na skupnih zemljiščih: Število pašnih dni glav velike živine na zemljišču, ki ga uporablja kmetijsko gospodarstvo.

STOLPCI V TABELI A

Stolpec R se nanaša na področje, stolpec S na podpodročje, stolpec H na serijsko številko kmetijskega gospodarstva, stolpec DG na stopinje, stolpec MI na minute, stolpec N na NUTS, stolpec AO na številko računovodske pisarne, stolpec DT na datum, stolpec W na rangiranje kmetije, stolpec TF na tip kmetovanja, stolpec ES na razred ekonomske velikosti, stolpec C pa na šifro.

Tabela B

Vrsta posesti



Kategorija kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU)

Šifra (*)



Skupina informacij

Kmetijsko zemljišče v uporabi

A

UO

KZU za kmetovanje na lastnem zemljišču

 

UT

KZU za kmetovanje na najetem zemljišču

 

US

KZU za skupinsko obdelovanje ali druge načine

 



Šifra (*)

Opis kategorij

Skupina

A

10

KZU za kmetovanje na lastnem zemljišču

UO

 

20

KZU v zakupu

UT

 

30

KZU posejanih zemljišč v skupni obdelavi

US

 

Zemljišče gospodarstva, ki ga skupaj posedujejo dva ali več partnerjev, je treba vpisati kot v posesti imetnika, zakupljeno ali v skupni rabi glede na veljaven dogovor med partnerji.

Kmetijsko zemljišče v uporabi (KZU) pomeni vse njive, trajne travnike, trajne nasade in vrtove, ki jih uporabljajo gospodarstva, ne glede na vrsto posesti. Skupna zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva niso vključena.

Uporabijo se naslednje skupine informacij in kategorij:

B.UO.    KZU za kmetovanje na lastnem zemljišču

B.UO.10.A Kmetijska zemljišča v uporabi (njive, trajno travinje, trajni nasadi in vrtovi), pri katerih je kmet imetnik, doživljenjski najemnik ali lizingojemalec in/ali KZU pod podobnimi pogoji. Vključno z zemljiščem, danim v najem drugim, pripravljenim za setev (šifra pridelka 11300).

B.UT.    KZU za kmetovanje na najetem zemljišču

B.UT.20.A Kmetijska zemljišča v uporabi (njive, trajno travinje, trajni nasadi in vrtovi), ki jih obdeluje oseba, ki ni imetnik, doživljenjski najemnik ali lizingojemalec, a ima to površino v zakupu (zakupnina se plačuje v denarju in/ali v naravi; v glavnem je določena vnaprej in se običajno ne spreminja glede na rezultate kmetovanja) in/ali so KZU v uporabi pod podobnimi pogoji.

Zakupljena površina ne zajema zemljišč, katerih žetev se kupuje še kot stoječe pridelke. Vsote plačane za nakup še stoječih pridelkov je treba v primeru travnikov ali krme vnesti pod šifre 2020 do 2040 v tabeli H (kupljena krma) in v primeru tržnih pridelkov (proizvodi, ki se običajno tržijo) pod šifro 3090 (ostali posebni stroški s proizvodnjo pridelkov). Tržne pridelke, ki so kupljeni še stoječi, je treba navesti brez navedbe zadevne površine (tabela H).

Zemljišče, ki je občasno najeto za manj kot eno leto, in njegovi pridelki se obravnavajo na podoben način kot zemljišče, katerega žetev je kupljena še kot stoječe pridelke.

B.US.    KZU za skupno obdelovanje ali druge načine

B.US.30.A Kmetijska zemljišča v uporabi (orna zemlja, travniki in intenzivni pašniki, trajni nasadi in vrtovi), ki jih skupno obdelujeta dajalec in obdelovalec na podlagi pogodbe o skupnem obdelovanju in/ali kmetijska zemljišča v uporabi obdelovana pod podobnimi pogoji.

STOLPCI V TABELI B

Stolpec A se nanaša na KZU.

Tabela C

Delovna sila



Kategorija delovne sile

Šifra (*)



 

Stolpci

Skupina informacij

Splošno

Skupno delo na kmetijskem gospodarstvu (kmetijsko delo in delo na drugih pridobitnih dejavnostih (DPD), neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom)

Delež dela na drugih pridobitnih dejavnostih, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom

Število oseb

Spol

Leto rojstva

Kmetijska izobrazba upravitelja

Opravljeno delo na leto

Število letnih delovnih enot

% opravljenega dela na leto

% letnih delovnih enot

P

G

B

T

Y1

W1

Y2

W2

Celo število

Vnesti šifro

Štiri števke

Vnesti šifro

(v urah)

(letne delovne enote)

%

%

UR

Neplačana stalna delovna sila

 
 
 
 
 
 
 
 

UC

Neplačana občasna delovna sila

 

 

PR

Plačana stalna delovna sila

 
 
 
 
 
 
 
 

PC

Plačana občasna delovna sila

 

 



Šifra (*)

Opis

Skupina

P

G

B

T

Y1

W1

Y2

W2

10

Imetnik/upravitelj

UR

 
 
 
 
 

 

20

Imetnik/ni upravitelj

UR

 
 

 
 

 

30

Upravitelj/ni imetnik

UR

 
 
 
 
 

 

40

Zakonec imetnika

UR

 

 
 
 
 

50

Drugo

UR, PR

 

 
 
 
 

60

Priložnostno

UC, PC

 

 

70

Upravitelj

PR

 
 
 
 
 

 

Delovno silo pomenijo vse osebe, ki delajo na kmetiji med obračunskim letom (glej nadaljevanje). Vendar to ne vključuje oseb, ki so to delo opravile namesto druge osebe ali podjetja (kmetijska pogodbena dela, katerega stroški se navedejo v tabelo H pod šifro 1020).

V primeru medsebojne pomoči med kmetijskimi gospodarstvi, kjer pomeni ta pomoč izmenjavo dela, kjer je prejeta pomoč načeloma enaka ponujeni pomoči, se v poročilu s kmetije specificira čas dela delovne sile in kakršna koli s tem povezana plačila.

Včasih je prejeta pomoč kompenzacija druge vrste pomoči (na primer pomoč, prejeta v obliki dela, se kompenzira z dobavo strojev). Kadar je izmenjava storitev manj obsežna, se na poročilu s kmetije ne označi nič (v zgornjem primeru se prejeta pomoč ne navede pod delovno silo; vendar pa stroški strojev vključujejo stroške dajanja opreme na voljo). V izjemnih primerih, kadar je izmenjava storitev bolj obsežna, je postopek eden od naslednjih:

(a) pomoč, prejeta v obliki dela, se kompenzira s storitvijo druge vrste (na primer dobavo strojev): opravljeni delovni čas se zabeleži kot plačano delo na kmetiji (skupini PR ali PC, odvisno ali je delovna sila zaposlena na kmetiji stalno ali drugače); vrednost ponujene pomoči se zabeleži in kot proizvodnja pod ustrezno kategorijo v drugih tabelah (v tem primeru kategorija 2010 tabele L „Pogodbeno delo“) in kot strošek (kategorija tabele H 1010 „Plače in dajatve za socialno zavarovanje“);

(b) pomoč, ponujena v obliki dela, se kompenzira s storitvijo druge vrste (na primer dobavo strojev): v tem primeru se delovni čas in kakršna koli s tem povezana plačila ne upoštevajo; vrednost storitve je zabeležena kot vložek pod ustrezno skupino v drugi tabeli (v tem primeru skupina 1020 tabele H „Pogodbeno delo in najem strojev“).

Treba je razlikovati naslednje skupine informacij in kategorije delovne sile:

C.UR.    Neplačana stalna delovna sila

Neplačana delovna sila ali delovna sila, ki je plačana manj (v gotovini ali naravi), kot se običajno plača za opravljene storitve (tako plačilo se ne navede pod stroške kmetije) in ki je med obračunskim letom (razen v času počitnic) vsaj en cel dan na teden delala na kmetiji.

Stalno zaposlena oseba, ki pa je zaradi posebnih razlogov delala na kmetiji samo omejeno obdobje v obračunskem letu, se vseeno navede (s številom dejansko opravljenih ur) kot stalna delovna sila.

Ti ali podobni primeri lahko nastanejo:

(a) posebni pogoji proizvodnje na kmetiji, zaradi katerih se delovna sila ne potrebuje skozi vse leto: na primer kmetije z oljkami in vinogradi, gospodarstva, ki se ukvarjajo s sezonskim pitanjem živali ali s proizvodnjo sadja in zelenjave na prostem;

(b) odsotnost z dela, ki ni zaradi običajnih počitnic, na primer služenje vojaškega roka, bolezen, nesreča, porodniški dopust, podaljšan dopust itn.;

(c) prihod ali odhod z gospodarstva;

(d) popolno prenehanje dela na gospodarstvu zaradi nesreč (poplave, požar itn.).

Kategorije so naslednje:

C.UR.10.    Imetnik/upravitelj

Oseba, ki nosi ekonomsko in pravno odgovornost za gospodarstvo in skrbi za vsakodnevno vodenje gospodarstva. V primeru skupnega obdelovanja je skupni obdelovalec označen kot imetnik/upravitelj.

C.UR.20.    Imetnik/ni upravitelj

Oseba, ki nosi ekonomsko in pravno odgovornost za kmetijo, a gospodarstva ne vodi vsakodnevno.

C.UR.30    Upravitelj/ni imetnik

Oseba, ki skrbi za vsakodnevno vodenje gospodarstva, a ni zanjo ekonomsko in pravno odgovorna.

C.UR.40.    Zakonci imetnikov

C.UR.50.    Ostala neplačana stalna delovna sila

Neplačana stalna delovna sila, ki ni vključena v prejšnje kategorije, vključuje tudi preddelavca in podupravitelje, ki niso odgovorni za vodenje cele kmetije.

C.UC.    Neplačana občasna delovna sila

C.UC.60.

Neplačana delovna sila, ki med obračunskim letom ni stalno delala na gospodarstvu, se združi pod to kategorijo.

C.PR.    Stalna plačana delovna sila

Delovna sila, plačana (v denarju in/ali v naravi) po običajni lestvici za opravljene storitve in ki je med obračunskim letom (razen v času počitnic) delala vsaj en cel dan v tednu za gospodarstvo.

Prikazati je treba naslednje kategorije:

C.PR.70.    Upravitelj kmetije

Plačana oseba, ki skrbi za dnevno vodenje gospodarstva.

C.PR.50.    Drugo

Vsa stalna plačana delovna sila (razen plačanega upravitelja gospodarstva) se združi pod to skupino. Vključuje tudi preddelavca in podupravitelje, ki niso odgovorni za vodenje celotne kmetije.

C.PC.    Plačana občasna delovna sila

C.PC.60. V to kategorijo je zajeta plačana delovna sila, ki med obračunskim letom ni stalno delala na gospodarstvu (vključno z napotenimi delavci).

STOLPCI V TABELI C

Kjer je več imetnikov, je lahko več kot en zakonec. Število zakoncev in število oseb je treba navesti v kategorijah, v katerih se lahko pojavijo (kategoriji 40 in 50 v skupinah „neplačana stalna delovna sila“ UR ali „plačana stalna delovna sila“ PR).

Treba je navesti le spol imetnikov in/ali upraviteljev, v kategorijah, v katerih se lahko pojavijo (kategorije 10 do 30 in 70 v skupinah „neplačana stalna delovna sila“ UR ali „plačana stalna delovna sila“ PR). Spol je označen s šifro, na primer:

1.

moški,

2.

ženska.

Treba je navesti le letnice rojstva imetnika (imetnikov) in/ali upravitelja (upraviteljev) (kategorije 10 do 30 in 70 v skupinah „neplačana stalna delovna sila“ UR ali „stalna plačana delovna sila“ PR), tako da vpišemo zadnje štiri števke letnice.

Treba je navesti le usposabljanje upravitelja na področju kmetijstva (kategorije 10 do 30 in 70 v skupinah „neplačana stalna delovna sila“ UR ali „stalna plačana delovna sila“ PR). Usposabljanje upravitelja na področju kmetijstva je označeno s šifro, na primer:

1.

samo praktične izkušnje v kmetijstvu,

2.

osnovno kmetijsko usposabljanje,

3.

popolno kmetijsko usposabljanje.

Opravljeni čas se navede v urah za vse skupine in kategorije. Nanašati se mora na čas, ki je dejansko posvečen delu na gospodarstvu. V primeru manj zmožnih delavcev je treba čas za delo zmanjšati sorazmerno njihovim zmožnostim. Čas dela napotenih delavcev je ocenjen z deljenjem celotnega plačanega zneska za delo z urnim plačilom delavca, zaposlenega po urah.

Stalno zaposlena celotna delovna sila je izražena v letnih delovnih enotah. Število letnih delovnih enot se za občasno delovno silo (tako neplačano občasno UC kot plačano občasno delovno silo PC) ne beleži. Ena letna delovna enota je enaka eni osebi, ki je polno zaposlena na gospodarstvu. Ena oseba ne more preseči ekvivalenta ene delovne enote, celo kadar njen dejanski delovni čas preseže normo za tisto regijo in kategorijo gospodarstva. Oseba, ki ne dela na gospodarstvu celo leto, predstavlja delež „letne enote“. „Letno delovno enoto“ za vsako tako osebo dobimo z deljenjem njenega dejanskega letnega delovnega časa z običajnim letnim delovnim časom polno zaposlenega delavca v zadevni regiji in na gospodarstvu enake kategorije.

V primeru manj zmožnih delavcev je treba ekvivalent letne delovne enote zmanjšati sorazmerno njihovim zmožnostim.

Delež dela v DPD v smislu opravljenega časa je obvezen samo za občasno (plačano in neplačano) delovno silo. Za zakonce imetnikov, drugo neplačano stalno delovno silo in drugo plačano stalno delovno silo je neobvezen. Za vsako zadevno kategorijo (40, 50, 60) se navede v % opravljenih ur med obračunskim letom.

Delež dela v DPD v smislu letnih delovnih enot je obvezen za vse kategorije delovne sile razen občasne (neplačane UC in plačane PC) delovne sile. Izražen je v % letnih delovnih enot za vsako kategorijo.

Delo na kmetijskem gospodarstvu vključuje vse delo v zvezi z organizacijo, nadzorom in izvajanjem, tako ročno kot administrativno, ki se opravlja v povezavi s kmetijskim delom na kmetiji in delom v drugih pridobitnih dejavnostih (DPD), neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom:

 Kmetijsko delo na kmetiji

 

 finančna organizacija in upravljanje (prodaja in nakupi kmetije, knjigovodstvo itd.),

 delo na polju (oranje, sejanje, žetev, vzdrževanje sadovnjakov itd.),

 živinoreja (priprava krme, krmljenje živali, molža, nega živine itd.),

 priprava proizvodov za trg, skladiščenje, neposredna prodaja kmetijskih pridelkov, predelava kmetijskih proizvodov za lastno porabo, proizvodnja vina in olivnega olja,

 vzdrževalna dela na poslopjih, strojih, opremi, ograjah, jarkih itd.,

 prevozi za kmetijsko gospodarstvo, ki jih opravi delovna sila na kmetijskem gospodarstvu,

 Delo v drugih pridobitnih dejavnosti, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom

 

 pogodbeno delo (uporaba proizvodnih sredstev kmetijskega gospodarstva),

 turizem, nastanitvene dejavnosti in druge dejavnosti za prosti čas,

 predelava kmetijskih proizvodov (najsi bodo surovine proizvedene na kmetijskem gospodarstvu ali kupljene zunaj njega), npr. sir, maslo, predelano meso...,

 proizvodnja obnovljive energije,

 gozdarstvo in predelava lesa,

 druge DPD (kožuharji, socialna dejavnost v kmetijstvu, domača obrt, gojenje vodnih organizmov, …).

Naslednje ni vključeno v delo gospodarstva:

 delo, s katerim vplivamo na vrednost osnovnih sredstev (gradnja ali večja popravila poslopij ali strojev, sajenje sadovnjakov, rušenje poslopij, krčenje sadovnjakov itd.),

 delo, ki ga za gospodinjstvo opravi imetnik ali upravitelj.

Tabela D

Sredstva

Struktura tabele



Kategorija sredstev

Šifra (*)



 

Stolpec

Skupina informacij

Vrednost

V

OV

Vrednost na začetku obračunskega obdobja

 

AD

Amortizacijski popravki vrednosti

 

DY

Amortizacija tekočega leta

 

IP

Naložba / Nakup, pred odbitkom subvencij

 

S

Subvencije

 

SA

Prodaja

 

CV

Vrednost na koncu obračunskega obdobja

 



Šifra (*)

Opis kategorij

OV

AD

DY

IP

S

SA

CV

1010

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

 

 

1020

Terjatve

 

 

1030

Druga gibljiva sredstva

 

 

1040

Zaloge

 

 
 
 
 

2010

Biološka sredstva – rastline

 

 
 
 
 

3010

Kmetijska zemljišča

 

 
 
 
 

3020

Izboljšave zemljišč

 
 
 
 
 
 
 

3030

Gospodarska poslopja

 
 
 
 
 
 
 

4010

Stroji in oprema

 
 
 
 
 
 
 

5010

Gozdna površina vključujoč neposekan les

 

 
 
 
 

7010

Neopredmetena sredstva, tržna

 

 
 
 
 

7020

Neopredmetena sredstva, netržna

 
 
 
 
 
 
 

8010

Druga negibljiva sredstva

 
 
 
 
 
 
 

Uporabljajo se naslednje kategorije sredstev:

1010.    Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Gotovina in druga sredstva, ki jih je mogoče enostavno zamenjati za gotovino.

1020.    Terjatve

Kratkoročne terjatve, zneski dolgovani kmetijskemu gospodarstvu, ki običajno nastanejo zaradi poslovnih dejavnosti.

1030.    Druga gibljiva sredstva

Vsa druga sredstva, ki jih je mogoče enostavno prodati ali se predvidoma izplačajo v enem letu.

1040.    Zaloge

Zaloge proizvodov v lasti kmetijskega gospodarstva, ki se lahko uporabijo kot vloženi viri ali se prodajo, bodisi da jih je proizvedlo kmetijsko gospodarstvo, bodisi da so kupljeni.

2010.    Biološka sredstva – rastline

Vrednost vseh rastlin, ki še niso bile pobrane (vsi stalni in stoječi pridelki).

3010.    Kmetijska zemljišča

Kmetijska zemljišča v lasti kmetijskega gospodarstva.

3020.    Izboljšave zemljišč

Izboljšave zemljišč (na primer ograditev, drenaža, stalna namakalna oprema), ki pripadajo imetniku ne glede na vrsto lastniškega razmerja na zemljišču. Vpisani zneski so predmet amortizacije v stolpcu DY.

3030.    Gospodarska poslopja

Poslopja, ki pripadajo imetniku ne glede na vrsto lastniškega razmerja na zemljišču. Postavka mora biti izpolnjena in vpisani zneski so predmet amortizacije v stolpcu DY.

4010.    Stroji in oprema

Traktorji, motorni kultivatorji, kamioni, kombiji, avtomobili, večja in manjša kmetijska oprema. Postavka mora biti izpolnjena in vpisani zneski so predmet amortizacije v stolpcu DY.

5010.    Gozdna površina vključujoč neposekan les

Gozdna površina v posesti imetnika, vključena v kmetijsko zemljišče.

7010.    Neopredmetena sredstva, tržna

Vsa neopredmetena sredstva, ki jih je mogoče enostavno kupiti ali prodati (npr. kvote in pravice, če se lahko tržijo brez zemljišč in če je na voljo delujoč trg).

7020.    Neopredmetena sredstva, netržna

Vsa druga neopredmetena sredstva (npr. programska oprema, dovoljenja itd.). Postavka mora biti izpolnjena in vpisani zneski so predmet amortizacije v stolpcu DY.

8010.    Druga negibljiva sredstva

Druga dolgoročna sredstva. Postavka mora biti izpolnjena in amortizirani zneski se po potrebi zabeležijo v stolpec DY.

Skupine informacij v tabeli D

Skupine informacij so: (OV) vrednost na začetku obračunskega obdobja, (AD) amortizacijski popravki vrednosti, (DY) amortizacija tekočega leta, (IP) naložba ali nakup pred odbitkom subvencij, (S) subvencije, (SA) prodaja, (CV) vrednost na koncu obračunskega obdobja. Razložene so v nadaljevanju.

Za vrednost (V) je samo en stolpec.

Metode vrednotenja

Uporabljene so naslednje metode vrednotenja:



Poštena vrednost brez ocenjenih stroškov v trenutku prodaje

Znesek, za katerega se lahko zamenja sredstvo ali poravna obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu brez ocenjenih stroškov v zvezi s prodajo

2010, 3010, 5010, 7010

Pretekli stroški

Nominalni ali prvotni strošek sredstva v trenutku pridobitve

3020, 3030, 4010, 7020

Knjižna vrednost

Vrednost, po kateri se sredstvo vnese v bilanco stanja

1010, 1020, 1030, 1040, 8010

D.OV.    Vrednost na začetku obračunskega obdobja

Vrednost na začetku obračunskega obdobja je vrednost sredstva na začetku obračunskega leta. Za kmetije, ki so bile v vzorcu tudi v predhodnem letu, mora biti vrednost na začetku obračunskega obdobja enaka vrednosti na koncu obračunskega obdobja v predhodnem letu.

D.AD.    Amortizacijski popravki vrednosti

Vsota amortizacije sredstev od začetka veljavnosti do konca prejšnjega obdobja.

D.DY.    Amortizacija tekočega leta

Sistematična dodelitev odpisane vrednosti nekega sredstva v teku njegove dobe koristnosti.

Tabelo z letnimi stopnjami amortizacije, ki se uporablja v vsaki državi članici, je treba sporočiti Komisiji ob upoštevanju istih rokov, kot veljajo za vnos letnih podatkov.

D.IP.    Naložbe / Nakupi

Vsi izdatki za nakupe, večja popravila in proizvodnjo osnovnih sredstev v obračunskem letu. Kjer so bile v zvezi s temi investicijami prejete podpore in subvencije, se v stolpec IP vpiše znesek, porabljen pred odštetjem teh podpor in subvencij.

Nakupi manjših strojev in opreme ter mladih dreves in grmovnic za manjše ponovne saditve se ne vpišejo v te stolpce, temveč se vključijo pod stroške za obračunsko leto.

Večja popravila, ki znatno povečajo vrednost strojev in opreme v primerjavi z njihovo vrednostjo pred popravilom, so tudi vključena v ta stolpec bodisi kot sestavni del stroja bodisi kot amortizacija opreme, ki bo ustrezno prirejena, da bo upoštevala podaljšano življenjsko dobo (zaradi popravil) tega predmeta ali z razporeditvijo stroškov večjih popravil tekom pričakovane dobe koristnosti.

Vrednost pridobljenih osnovnih sredstev se oceni na podlagi stroškov (vključno z vrednostjo plačane in/ali neplačane delovne sile) in le-ta mora biti dodana k vrednosti osnovnih sredstev pod šiframi 2010 do 8010 tabele D „SREDSTVA“.

D.S.    Subvencije za naložbe

Trenutni delež vseh prejetih subvencij (v prejšnjem ali tekočem obračunskem letu) za sredstva, zabeležena v tej tabeli.

D.SA.    Prodaja

Celotna prodaja osnovnih sredstev v obračunskem letu.

D.CV.    Vrednost na koncu obračunskega obdobja

Vrednost na koncu obračunskega obdobja je vrednost sredstev na koncu obračunskega leta.

Opombe

Za postavke 2010, 3010, 5010 in 7010 se razlika med OV+IP-SA in CV šteje kot prihodek ali izguba (ki izvira tako iz spremembe cene na enoto kot iz obsega) teh sredstev v obračunskem letu.

Informacija o bioloških sredstvih (živalih) se zabeleži v tabelo J „ŽIVINOREJA“.

Tabela E

Kvote in druge pravice



Kategorija kvote ali pravice

Šifra (*)



 

Stolpci

Skupina informacij

Lastna kvota

Kvota v zakupu

Kvota, dana v zakup

Pristojbine

N

I

O

T

QQ

Količina na koncu obračunskega leta

 
 
 

QP

Kupljena kvota

 

QS

Prodana kvota

 

OV

Vrednost na začetku obračunskega obdobja

 

CV

Vrednost na koncu obračunskega obdobja

 

PQ

Plačila za najeto kvoto ali kvoto v zakupu

 

RQ

Prejemki iz oddaje kvote v najem ali zakup

 

TX

Pristojbine

 



Šifra (*)

Opis

10

Mleko

20

Premije za krave dojilje

30

Premije za ovce in koze

40

Sladkorna pesa

50

Organski gnoj

60

Upravičenost do izplačil na podlagi enotne sheme enotnega plačila, z izjemo posebnih pravic

70

Upravičenost do posebnih pravic

Količine kvot (lastna kvota, kvota v zakupu in kvota, dana v zakup) so obvezne postavke. Evidentira se samo količina na koncu obračunskega leta.

Vrednosti kvot, s katerimi je mogoče trgovati ločeno od povezanega zemljišča, se vpišejo v to tabelo. Kvote, s katerimi ni mogoče trgovati ločeno od povezanega zemljišča, se vpišejo le v tabelo D „SREDSTVA“. Vpisati je treba tudi kvote, ki so bile prvotno prosto pridobljene, in jim določiti vrednost glede na trenutne tržne vrednosti, če jih je mogoče tržiti ločeno od zemljišč.

Nekateri vpisi podatkov se istočasno vključijo, posamezno ali kot sestavni deli celote, v druge skupine ali kategorije v tabelah D „SREDSTVA“, H „VLOŽENI VIRI“ in/ali I „PRIDELKI“.

Uporabijo se naslednje kategorije:

10.

Mleko

20.

Premije za krave dojilje

30.

Premije za ovce in koze

40.

Sladkorna pesa

50.

Organski gnoj

60.

Upravičenost do izplačil na podlagi sheme enotnega plačila (z izjemo posebnih pravic)

70.

Upravičenost do posebnih pravic na podlagi sheme enotnega plačila.

Uporabijo se naslednje skupine informacij:

E.QQ.    Količina (navesti samo v stolpcih N, I, O).

Uporabljajo se enote:

 kategoriji 10 in 40 (mleko in sladkorna pesa): centi,

 kategoriji 20 in 30 (premije za krave dojilje ter premije za ovce in koze): število osnovnih enot premij,

 kategorija 50 (organski gnoj): število živali, spremenjeno v standardne enote,

 kategorija 60 (shema enotnega plačila z izjemo posebnih pravic): število upravičenih prejemkov/arov,

 kategorija 70 (posebne pravice na podlagi sheme enotnega plačila): število upravičenih prejemkov.

E.QP.    Kupljena kvota (navesti samo v stolpcu N)

Zabeleži se znesek, ki se plača za nakup kvot ali drugih pravic med obračunskim letom, ki jih je mogoče trgovati ločeno od povezanega zemljišča.

E.QS.    Prodana kvota (navesti samo v stolpcu N)

Zabeleži se znesek, prejet pri prodaji kvot ali drugih pravic med obračunskim letom, ki jih je mogoče trgovati ločeno od povezanega zemljišča.

E.OV.    Vrednost na začetku obračunskega obdobja (navesti samo v stolpcu N)

Vrednost količin, ki jih ima imetnik na začetku obračunskega obdobja in so po izvoru pridobljene prosto ali kupljene, se vpišejo po trenutni tržni vrednosti, če se s kvotami lahko trguje ločeno od povezanega zemljišča.

E.CV.    Vrednost ob koncu obračunskega obdobja (navesti samo v stolpcu N)

Vrednost količin, ki jih ima imetnik na koncu obračunskega obdobja in so po izvoru pridobljene prosto ali kupljene, se vpišejo po trenutni tržni vrednosti, če se s kvotami lahko trguje ločeno od povezane zemlje.

E.PQ.    Plačila za najeto kvoto ali kvoto v zakupu (navesti samo v stolpcu I)

Plačan znesek za zakup ali najem kvot ali drugih pravic. Prav tako vključeno v najemnino pod kategorijo 5070 (Plačana najemnina) v tabeli H „VLOŽENI VIRI“.

E.RQ.    Prejemki iz oddaje kvote v najem ali zakup (navesti samo v stolpcu O)

Prejet znesek za najem ali zakup kvot ali drugih pravic. Prav tako vključen v kategorijo 90900 (Ostali proizvodi in prejemki) v tabeli I „PRIDELKI“.

E.TX.    Davki, dodatne dajatve (stolpec T)

Kategorija 10 (mleko): dodatne dajatve na mleko za proizvodnjo v obračunskem letu, sicer plačani znesek.

STOLPCI V TABELI E

Stolpec N se nanaša na lastno kvoto, stolpec I na kvoto v zakupu, stolpec O na kvoto, dano v zakup, stolpec T pa na davke.

Tabela F

Dolgovi

Struktura tabele



Kategorija dolgov

Šifra (*)



 

Stolpci

Skupina informacij

Kratkoročno

Dolgoročno

S

L

OV

Vrednost na začetku obračunskega obdobja

 
 

CV

Vrednost na koncu obračunskega obdobja

 
 



Šifra (*)

Opis kategorij

S

L

1010

Poslovne obveznosti (standardne)

 
 

1020

Poslovne obveznosti (posebne)

 
 

1030

Družinska/zasebna posojila

 
 

2010

Obveznosti iz poslovanja

 

3000

Druge obveznosti

 
 

Navedeni zneski se nanašajo samo na še neporavnane zneske, to so posojila minus že plačani zneski.

Uporabijo se naslednje kategorije:

1010. Dolg – standardne poslovne obveznosti – se nanaša na posojila brez jamstev javne politike v zvezi z najemanjem posojil.

1020. Dolg – posebne poslovne obveznosti – se nanaša na posojila z jamstvi javne politike (subvencije za obresti, jamstva itd.).

1030. Dolg – družinska/zasebna posojila – posojila, odobrena s strani fizičnih oseb zaradi njihovih družinskih/zasebnih odnosov z dolžniki.

2010. Obveznosti iz poslovanja – zneski, ki se dolgujejo dobaviteljem.

3000. Druge obveznosti – obveznosti razen posojil in obveznosti iz poslovanja.

Zabeležiti je treba dve skupini informacij: (OV) vrednost na začetku obračunskega obdobja in (CV) vrednost na koncu obračunskega obdobja.

Stolpca sta dva: (S) kratkoročni dolgovi in (L) dolgoročni dolgovi:

Kratkoročni dolgovi – dolgovi in druge obveznosti kmetijskega gospodarstva, ki zapadejo prej kot v enem letu.

Dolgoročni dolgovi – dolgovi in druge obveznosti kmetijskega gospodarstva, ki veljajo eno leto ali dlje.

Tabela G

Davek na dodano vrednost (DDV)

Struktura tabele



Kategorija sistemov DDV

Šifra (*)

 
 

Skupina informacij

Sistem DDV

Nenaložbene transakcije za izravnavo

Naložbene transakcije za izravnavo

C

NI

I

VA

Sistemi DDV na kmetiji

 
 
 



Šifra (*)

Opis kategorij

1010

Glavni sistem DDV na kmetiji

1020

Manjšinski sistem DDV na kmetiji



Seznam sistemov DDV za obe kategoriji

C

NI

I

Normalni sistem DDV

1

Sistem za delno izravnavo

2

 
 

Denarni podatki v poročilu s kmetijskega gospodarstva se navedejo brez DDV.

V smislu kategorij je treba navesti naslednje podrobnosti o DDV:

1010.    Glavni sistem DDV na kmetiji

1.

Normalni sistem DDV – sistem DDV, ki zagotovo preprečuje, da bi se kmetijskim gospodarstvom zmanjšal prihodek, ker obračun DDV potrdijo davčni organi.

2.

Sistem za delno izravnavo – sistem DDV, ki ne zagotavlja, da se kmetijskim gospodarstvom ne more zmanjšati prihodek, lahko pa vsebuje približen mehanizem za izravnavo plačanega in prejetega DDV.

1020.    Manjšinski sistem DDV na kmetiji

Veljajo iste šifre, kot so določene za glavni sistem DDV.

Uporabi se samo ena skupina informacij: (VA) Sistem DDV na kmetiji. Stolpci so trije: (C) šifra sistema DDV, (NI) nenaložbene transakcije za izravnavo in (I) naložbene transakcije za izravnavo.

Za normalni sistem DDV se vpiše zgolj navedba takega sistema. Če za kmetijsko gospodarstvo velja sistem za delno izravnavo DDV, je treba navesti tudi naložbene transakcije za izravnavo in nenaložbene transakcije za izravnavo.

Kadar prihodki od DDV povečajo prihodke kmetijskega gospodarstva, je zgoraj navedena izravnava DDV pozitivna številka. Kadar se prihodki zmanjšajo, je izravnava negativna.

Tabela H

Vloženi viri

Struktura tabele



Kategorija vloženih virov

Šifra (*)



 

Stolpci

Skupina informacij

Vrednost

Količina

V

Q

LM

Stroški dela in mehanizacije in vloženi viri

 
 

SL

Posebni stroški živine

 
 

SC

Posebni stroški in vloženi viri za pridelke

 
 

OS

Posebni stroški za druge pridobitne dejavnosti

 
 

FO

Splošni stroški kmetovanja

 
 



Šifra (*)

Skupina

Opis kategorij

V

Q

1010

LM

Plače in dajatve za socialno zavarovanje plačane delovne sile

 

1020

LM

Pogodbeno delo in najem strojev

 

1030

LM

Tekoče vzdrževanje strojev in opreme

 

1040

LM

Goriva in maziva

 

1050

LM

Stroški avtomobila

 

2010

SL

Kupljena koncentrirana krmila za pašno živino (kopitarji, prežvekovalci)

 

2020

SL

Kupljena sveža krma za pašno živino (kopitarji, prežvekovalci)

 

2030

SL

Kupljena krmila za prašiče

 

2040

SL

Kupljena krmila za perutnino in ostale male živali

 

2050

SL

Krmila za pašno živino (kopitarji, prežvekovalci), proizvedena na kmetiji

 

2060

SL

Krmila za prašiče, proizvedena na kmetiji

 

2070

SL

Krmila za perutnino in ostale male živali, proizvedena na kmetiji

 

2080

SL

Veterinarski stroški

 

2090

SL

Ostali posebni stroški živine

 

3010

SC

Kupljeno seme in sadike

 

3020

SC

Na kmetiji pridelano in porabljeno seme in sadike

 

3030

SC

Gnojila in sredstva za izboljšanje zemlje

 

3031

SC

Količina dušika, uporabljena v mineralnih gnojilih

 

3032

SC

Količina P2O5, uporabljena v mineralnih gnojilih

 

3033

SC

Količina K2O, uporabljena v mineralnih gnojilih

 

3034

SC

Kupljeni gnoj

 

3040

SC

Sredstva za varstvo rastlin

 

3090

SC

Ostali posebni stroški pridelkov

 

4010

OS

Posebni stroški za gozdarstvo in predelavo lesa

 

4020

OS

Posebni stroški za predelavo pridelkov

 

4030

OS

Posebni stroški za predelavo kravjega mleka

 

4040

OS

Posebni stroški za predelavo bivoljega mleka

 

4050

OS

Posebni stroški za predelavo ovčjega mleka

 

4060

OS

Posebni stroški za predelavo kozjega mleka

 

4070

OS

Posebni stroški za predelavo mesa in predelavo drugih živalskih proizvodov

 

4090

OS

Drugi posebni stroški za druge pridobitne dejavnosti

 

5010

FO

Tekoče vzdrževanje in obnavljanje zemljišča in poslopij

 

5020

FO

Elektrika

 

5030

FO

Goriva za ogrevanje

 

5040

FO

Voda

 

5051

FO

Kmetijsko zavarovanje

 

5055

FO

Druge vrste zavarovanja kmetijskega gospodarstva

 

5061

FO

Davki in ostale dajatve

 

5062

FO

Davki na zemljišča in poslopja

 

5070

FO

Skupna plačana najemnina

 

5071

FO

Najemnina, plačana za zemljišče

 

5080

FO

Obresti in stroški kreditov

 

5090

FO

Ostali splošni stroški kmetovanja

 

Vloženi viri kmetije (stroški v denarju ali v naravi ter količine izbranih vloženih virov) se nanašajo na „potrošnjo“ proizvodnih virov (vključno s porabo vloženih virov lastne proizvodnje na kmetiji), ki ustrezajo proizvodnji kmetije med obračunskim letom ali na „potrošnjo“ teh virov med obračunskim letom. Kadar se določena uporaba nanaša deloma na privatno porabo, deloma na porabo kmetije (na primer električna energija, voda, goriva za ogrevanje in motorje itd.), se v poročilu s kmetijskega gospodarstva navede le stroške kmetije. Treba je navesti tudi uporabo osebnih avtomobilov sorazmerno glede na njihovo uporabo za namene kmetije.

Pri izračunavanju stroškov v zvezi s proizvodnjo v obračunskem letu, je treba nakupe in porabo kmetije med letom prilagoditi spremembam vrednosti (vključno s spremembami pri obdelovanju). Pri vsaki točki je treba ločeno zabeležiti celotne plačane stroške in vrednost porabe kmetije.

Kjer so označeni stroški za celotno „potrošnjo“ vložkov med obračunskim letom, toda ne ustrezajo proizvodnji med tem letom, je treba označiti spremembe v zalogah vložkov (vključno s stroški, ki izvirajo iz pridelkov) pod ustrezno šifro obratnih sredstev.

Kadar se proizvodne zmogljivosti gospodarstva (plačana ali neplačana delovna sila, stroji ali oprema) uporabijo za povečanje vrednosti osnovnih sredstev (gradnja ali večja popravila strojev, gradnja, večja popravila ali celo rušenje poslopij, saditev ali sekanje sadnih dreves), ustreznih stroškov – ali ocene stroškov – ne prištejemo k obratovalnim stroškom gospodarstva. V vsakem primeru stroškov dela in delovnih ur, vloženih v osnovna sredstva, ne pripišemo k stroškom in podatkom o delu. Izjemoma, če nekaterih stroškov (ne stroškov delovne sile) vloženih v osnovna sredstva ne moremo ločeno izračunati (na primer uporabo traktorja) in če so ti izdatki vključeni pod stroške, se ocena teh stroškov, vloženih v osnovna sredstva, vpiše v tabelo I „PRIDELKI“ s šifro kategorije pridelka 90900 („Drugo“).

Stroški, ki se nanašajo na „potrošnjo“ osnovnih sredstev so izraženi z amortizacijo, zato izdatkov za pridobitev osnovnih sredstev ne obravnavamo kot strošek kmetije. Za navodila o amortizaciji glej tabelo D „SREDSTVA“.

Izdatkov v postavkah stroškov, ki so v obračunskem obdobju ali kasneje povrnjeni (na primer popravilo traktorja kot posledica nesreče, ki ga krije zavarovalnica ali tretja oseba) ne navedemo kot stroške kmetije in ustreznih prejemkov ne vključimo v računovodske izkaze kmetije.

Prejemke od ponovne prodaje kupljenih zalog je treba odšteti od ustreznih vložkov.

Podpor in subvencij, ki so povezane s stroški, ne odštejemo od ustreznih točk stroškov, temveč jih navedemo pod ustrezne šifre 4100 do 4900 v tabeli M „SUBVENCIJE“ (glej navodila k tem šifram). Podpore in subvencije za naložbe so prikazane v tabeli D „SREDSTVA“.

Stroški zajemajo tudi vse izdatke v zvezi z nakupi, ki se nanašajo na vsako točko stroškov.

Vloženi viri so razvrščeni, kot sledi:

1010.    Plače in dajatve za socialno zavarovanje plačane delovne sile

Ta točka zajema naslednje:

 plače, ki so dejansko izplačane delavcem v denarju ne glede na podlago plačila (po delu ali po urah) z odbitkom kakršnih koli socialnih dodatkov, ki se plačajo imetniku kot delodajalcu kot kompenzacija pri dajanju plače za neopravljeno delo (na primer: odsotnost z dela zaradi nesreče, poklicnega izobraževanja itd.),

 plačilo v naravi (na primer prenočišče, hrana, nastanitev, kmetijski pridelki itd.),

 dodatki za storilnost ali izobrazbo, darila, nagrade, delež pri dobičku,

 drugi izdatki v zvezi z delovno silo (stroški zaposlovanja),

 plačila za socialno zavarovanje, ki so dolžnost delodajalca, in tista, ki jih plača v imenu in namesto zaposlenega,

 nezgodno zavarovanje.

Stroškov osebnega socialnega zavarovanja in zavarovanja imetnika ter neplačane delovne sile ne obravnavamo kot stroške kmetije.

Zneskov, ki jih prejmejo neplačani delavci (ki so po definiciji nižji od običajne plače – glej opredelitev za neplačano delovno silo) ne navajamo v poročilu s kmetijskega gospodarstva.

Dodatkov (v denarju ali naravi), ki se plačajo upokojenim plačanim delavcem, ki niso več zaposleni na gospodarstvu, ne vpišemo pod to točko, pač pa pod šifro „Ostali splošni stroški“.

1020.    Pogodbeno delo in najem strojev

Ta točka zajema naslednje:

 vse izdatke v zvezi z delom na kmetiji, ki ga opravijo kmetijski pogodbeniki. To na splošno vključuje stroške uporabe opreme (vključno z gorivom) in dela. V primeru, da so stroški uporabljenih materialov, razen goriva (npr. proizvodi za zaščito pridelkov, gnojila in semena), tudi vključeni v pogodbo, je treba stroške teh materialov izključiti. Ta znesek (po potrebi na podlagi ocene) je treba navesti pod ustrezno točko stroškov (npr. pesticide je treba zabeležiti pod šifro 3040 „Sredstva za varstvo rastlin“);

 stroške najema strojev, ki jih uporabljajo delavci na kmetiji. Stroške goriva, ki so povezani z uporabo najetih strojev, je treba zabeležiti pod šifro 1040 „Goriva in maziva za motorje“;

 stroške zakupa strojev, ki jih upravljajo delavci na kmetiji. Stroške goriva in vzdrževanja zakupljenih strojev je treba zabeležiti pod ustrezne šifre (šifri 1030 „Tekoče vzdrževanje strojev in opreme“ ter 1040 „Goriva in maziva za motorje“).

1030.    Tekoče vzdrževanje strojev in opreme

Stroški vzdrževanja mehanizacije in opreme in manjša popravila, ki ne vplivajo na tržno vrednost naprave (plačilo mehanika, stroški zamenjanih delov itn.).

Ta postavka zajema nakupe manjše opreme, stroške sedlarstva in podkovanja konjev, nakup pnevmatik, ojačanje zaščitnih okvirjev, zaščitna oblačila pri zdravju škodljivih opravilih, sredstva za čiščenje opreme na splošno in sorazmerni delež stroškov osebnih avtomobilov glede na njihovo uporabo za namene kmetije (glej tudi šifro 1050). Sredstva za čiščenje živinorejske opreme (na primer molznih strojev) so vnesena pod šifro 2090 „Ostali posebni stroški živinoreje“.

Večja popravila, ki povečajo vrednost opreme v primerjavi z njeno vrednostjo pred popravili, niso zajeta pod to šifro (glej tudi navodila o amortizaciji v tabeli D „SREDSTVA“).

1040.    Goriva in maziva

Ta postavka vključuje tudi sorazmerni delež stroškov za gorivo in mazivo osebnih avtomobilov glede na njihovo uporabo za namene kmetije (glej tudi šifro 1050).

Kjer se ti proizvodi uporabljajo kot gorivo za motorje in ogrevanje, se celotna vsota razdeli med dve šifri:

1040.

„Goriva in maziva za motorje“.

5030.

„Goriva za ogrevanje“.

1050.    Stroški avtomobila

Kjer je sorazmerni delež izdatkov kmetije za osebne avtomobile izračunan poljubno (na primer stalen znesek na kilometer), so ti stroški označeni pod to šifro.

Krmila

Uporabljena krmila so razdeljena na kupljena in tista, ki so pridelana na kmetiji.

Kupljena krmila vključujejo mineralne lizalice, mlečne proizvode (kupljene ali vrnjene na kmetijo) in proizvode za konzerviranje in skladiščenje krmil, kakor tudi izdatke za najemnino za pašnike in za uporabo skupne paše in pašnikov, ki niso zajeti v KZU in za najem drugih zemljišč za krmo, ki niso zajeta v KZU. Nakup odpadkov in slame je tudi zajet med kupljena krmila.

Krmila, kupljena za pašno živino, so razdeljena na koncentrirana krmila in na svežo krmo (vključno z najemnino za pašo in izdatki za uporabo skupnih paš, pašnikov in zemljišč za krmo, ki niso zajeti v KZU, in kupljenimi odpadki in slamo).

Šifra 2010 „Kupljena koncentrirana krmila za pašno živino (kopitarji, prežvekovalci)“ zajema predvsem oljne pogače, sestavljeno hrano, žita, seno, suho pulpo sladkorne pese, ribjo moko, mleko in mlečne proizvode, minerale in proizvode za konzerviranje in skladiščenje takih krmil.

Izdatki za delo, ki ga opravijo kmetijski pogodbeniki za proizvodnjo sveže krme, na primer silaža, se vpiše pod šifro 1020 „Pogodbeno delo in najem strojev“.

Krmila, ki so pridelana in porabljena na kmetiji, vključujejo tržne kmetijske proizvode, ki se uporabljajo kot krmila (vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi, razen mleka, ki ga pijejo teleta in ki se ne upošteva). Odpadki in slama, pridelani na gospodarstvu, se vključijo samo, če spadajo med tržne proizvode v regiji v danem letu.

Podati je treba naslednjo razčlenitev:

Kupljena krmila:

2010 Kupljena koncentrirana krmila za pašno živino (kopitarji, prežvekovalci)

2020 Kupljena sveža krma za pašno živino (kopitarji, prežvekovalci)

2030 Kupljena krmila za prašiče

2040 Kupljena krmila za perutnino in ostale male živali

Na kmetiji pridelana in porabljena krmila:

2050 Krmila za pašno živino (kopitarji, prežvekovalci), proizvedena na kmetiji

2060 Krmila za prašiče, proizvedena na kmetiji

2070 Krmila za perutnino in ostale male živali, proizvedena na kmetiji

2080.    Veterinarski stroški

Stroški za plačila veterinarjem in zdravila.

2090.    Ostali posebni stroški živinoreje

Vsi izdatki, ki so direktno povezani z živinorejsko proizvodnjo, za katere ni posebne določbe v drugih šifrah tabele H: najemnina za hleve, umetna osemenitev, kastracija, analize mleka, vodenje rodovniške knjige, čistila za čiščenje živinorejske opreme (na primer molznih strojev), embalaža za živinorejske proizvode, stroški skladiščenja in priprava živinorejskih proizvodov kmetije za trg, opravljena izven kmetije, stroški trženja živinorejskih proizvodov kmetije, stroški odstranjevanja odvečnega gnoja, itn. Vključuje tudi kratkoročni najem poslopij, ki se uporabljajo za nastanitev živali ali skladiščenje proizvodov s tem v zvezi. Ne vključuje posebnih stroškov predelave živalskih proizvodov, navedenih pod šiframi 4030 do 4070 tabele H.

3010.    Kupljeno seme in sadike

Vse kupljeno seme in sadike, vključno s čebulicami, podzemnimi stebli in gomolji. Stroški mladih dreves in grmovnic za nove nasade predstavljajo investicijo in se vnesejo pod šifro 2010 tabele D „Biološka sredstva - rastline“ ali pod šifro 5010 tabele D „Gozdna površina vključujoč neposekan les“. Vendar pa stroške za mlada drevesa in grmovnice pri manjših ponovnih saditvah smatramo kot stroške za obračunsko leto in jih je treba označiti pod to šifro razen tistih, ki se nanašajo na gozdove povezane s kmetijo, ki se vpišejo pod šifro 4010 „Posebni stroški za gozdarstvo in predelavo lesa“.

Stroški obdelave semen (razvrščanje, razkuževanje) so tudi vključeni pod to šifro.

3020.    Na kmetiji pridelano in porabljeno seme in sadike

Vse seme in sadike (vključno s čebulicami, podzemnimi stebli in gomolji), ki so pridelani in porabljeni na gospodarstvu.

3030.    Gnojila in sredstva za izboljšanje zemlje

Vsa kupljena gnojila in sredstva za izboljšanje zemlje (na primer apno), vključno s kompostom, šoto in hlevskim gnojem (razen hlevskega gnoja, pridelanega na gospodarstvu).

Gnojila in sredstva za izboljšanje zemlje, uporabljena za gozdove, ki so del kmetijskega gospodarstva, se vpišejo pod šifro 4010 „Posebni stroški za gozdarstvo in predelavo lesa“.

3031.    Količina dušika (N), uporabljena v mineralnih gnojilih

Skupna količina (teža) dušika v smislu dušika (N), uporabljenega v mineralnih gnojilih, ocenjena na podlagi količine mineralnih gnojil in njihove vsebnosti N.

3032.    Količina fosforja (P2O5), uporabljena v mineralnih gnojilih

Skupna količina (teža) fosforja v smislu P2O5, uporabljenega v mineralnih gnojilih, ocenjena na podlagi količine mineralnih gnojil in njihove vsebnosti P2O5.

3033.    Količina kalija (K2O), uporabljena v mineralnih gnojilih

Skupna količina (teža) kalija v smislu K2O, uporabljenega v mineralnih gnojilih, ocenjena na podlagi količine mineralnih gnojil in njihove vsebnosti K2O.

3034.    Kupljeni gnoj

Vrednost kupljenega gnoja.

3040.    Sredstva za varstvo rastlin

Vsa sredstva za varstvo pridelkov in rastlin proti škodljivcem in boleznim, roparicam, slabemu vremenu itn. (insekticidi, fungicidi, herbicidi, zastrupljene vabe, ptičja strašila, zaščita proti toči, zaščita proti zmrzali itn.). Če opravi zaščito pridelka pogodbenik in če stroški zaščitnih sredstev niso posebej znani, se celotni znesek vpiše pod šifro 1020 „Pogodbeno delo in najem strojev“.

Zaščitni materiali, uporabljeni za gozdove, ki so del kmetijskega gospodarstva, se vpišejo pod šifro 4010 „Posebni stroški za gozdarstvo in predelavo lesa“.

3090.    Ostali posebni stroški pridelave rastlin

Vsi stroški, ki imajo neposredno povezavo s proizvodnjo pridelkov (vključno s stalnimi travniki in pašniki), za katere ni posebne določbe v drugih postavkah stroškov: materiali za pakiranje in vezanje, trak in vrv, stroški analize zemlje, stroški tekmovanj, plastične zaščite (na primer za gojenje jagod), sredstva za konzerviranje rastlinskih pridelkov, shranjevanje in priprava rastlinskih pridelkov za trg, opravljena zunaj kmetije, stroški trženja rastlinskih pridelkov kmetije, vsote, plačane za nakup stoječih tržnih pridelkov ali za najem zemljišča za obdobje manj kot enega leta za gojenje tržnih rastlinskih pridelkov, preskrba z grozdjem in oljkami, predelanimi na kmetiji itn. Ne vključuje posebnih stroškov predelave pridelkov razen grozdja in oljk, ki se zabeležijo pod šifro 4020. Vključuje tudi kratkoročni najem poslopij, ki se uporabljajo za tržne pridelke.

4010.    Posebni stroški za gozdarstvo in predelavo lesa

Gnojila, zaščitni materiali, različni posebni stroški. Stroški delovne sile, pogodbeno delo in mehanizacija niso vključeni; ti so prikazani pod ustrezno šifro stroškov.

4020.    Posebni stroški za predelavo pridelkov

Sestavine, surovine ali polpredelani proizvodi, lastni ali kupljeni, in drugi posebni stroški predelave pridelkov (npr. posebni stroški pakiranja ali trženja). Stroški delovne sile, pogodbeno delo in mehanizacija niso vključeni; ti so prikazani pod ustrezno šifro stroškov.

4030.    Posebni stroški za predelavo kravjega mleka

Sestavine, surovine ali polpredelani proizvodi, lastni ali kupljeni, in drugi posebni stroški predelave kravjega mleka (npr. posebni stroški pakiranja ali trženja). Stroški delovne sile, pogodbeno delo in mehanizacija niso vključeni; ti so prikazani pod ustrezno šifro stroškov.

4040.    Posebni stroški za predelavo bivoljega mleka

Sestavine, surovine ali polpredelani proizvodi, lastni ali kupljeni, in drugi posebni stroški predelave bivoljega mleka (npr. posebni stroški pakiranja ali trženja). Stroški delovne sile, pogodbeno delo in mehanizacija niso vključeni; ti so prikazani pod ustrezno šifro stroškov.

4050.    Posebni stroški za predelavo ovčjega mleka

Sestavine, surovine ali polpredelani proizvodi, lastni ali kupljeni, in drugi posebni stroški predelave ovčjega mleka (npr. posebni stroški pakiranja ali trženja). Stroški delovne sile, pogodbeno delo in mehanizacija niso vključeni; ti so prikazani pod ustrezno šifro stroškov.

4060.    Posebni stroški za predelavo kozjega mleka

Sestavine, surovine ali polpredelani proizvodi, lastni ali kupljeni, in drugi posebni stroški predelave kozjega mleka (npr. posebni stroški pakiranja ali trženja). Stroški delovne sile, pogodbeno delo in mehanizacija niso vključeni; ti so prikazani pod ustrezno šifro stroškov.

4070.    Posebni stroški za predelavo mesa in predelavo drugih živalskih proizvodov

Sestavine, surovine ali polpredelani proizvodi, lastni ali kupljeni, in drugi posebni stroški predelave mesa ali drugih živalskih proizvodov, ki niso omenjeni pod šiframi 4030 do 4060 (npr. posebni stroški pakiranja ali trženja). Stroški delovne sile, pogodbeno delo in mehanizacija niso vključeni; ti so prikazani pod ustrezno šifro stroškov.

4090.    Drugi posebni stroški za druge pridobitne dejavnosti

Surovine, lastne ali kupljene, in drugi posebni stroški drugih pridobitnih dejavnosti. Stroški delovne sile, pogodbeno delo in mehanizacija niso vključeni; ti so prikazani pod ustrezno šifro stroškov.

5010.    Tekoče vzdrževanje in obnavljanje zemljišča in poslopij

Vzdrževanje (z najemnikom) poslopij in izboljšave zemljišča, vključno z rastlinjaki, zaščitnimi okvirji in podporami. Nakup gradbenega materiala za tekoče vzdrževanje poslopij je treba vpisati pod to šifro.

Nakup gradbenega materiala za nove naložbe se navede pod ustrezno šifro v skupini informacij „Naložbe / Nakup“ v tabeli D „SREDSTVA“.

Stroški večjih popravil na poslopjih, zaradi katerih se poveča njihova vrednost (večje vzdrževanje), niso vključeni pod to šifro. Ti stroški so prikazani kot naložba pod šifro 3030 tabele D „Gospodarska poslopja“.

5020.    Električna energija

Celotna poraba električne energije za namene kmetijskega poslovanja.

5030.    Goriva za ogrevanje

Celotna poraba goriv za ogrevanje za vse namene kmetijskega poslovanja, vključno z ogrevanjem rastlinjakov.

5040.    Voda

Stroški priključka na glavni vodovod in poraba vode za vse namene kmetije, vključno z namakanjem. Stroški uporabe vodne opreme kmetije se vpišejo v ustrezne šifre: amortizacija strojev in opreme, redno vzdrževanje strojev in opreme, motorna goriva, elektrika.

5051.    Kmetijsko zavarovanje

Stroški zavarovanja prihodkov iz kmetijske proizvodnje ali njihovih elementov, vključno z zavarovanjem za smrt živine in škodo na pridelkih itn.

5055.    Druge vrste zavarovanja kmetijskega gospodarstva

Vse zavarovalne premije, ki pokrivajo druga tveganja na kmetiji (razen kmetijskih), kot so odgovornost imetnika do drugih, požar, poplava, razen zavarovalnih premij, ki pokrivajo nesreče pri delu, prikazane pod šifro 1010 te tabele. Vključuje zavarovalne premije za poslopja.

5061.    Davki kmetije in ostale dajatve

Vsi davki in ostale dajatve v zvezi s kmetijskim poslovanjem, vključno s tistimi v zvezi z ukrepi za varstvo okolja, razen DDV in davkov na zemljo, poslopja in delovno silo. Dohodnina imetnika se ne šteje kot strošek kmetije.

5062.    Davki in drugi stroški na zemljišče in poslopja

Davki, pristojbine in drugi stroški, plačljivi glede na lastništvo zemljišča in poslopij v posesti imetnika ali skupni rabi.

5070.    Plačana najemnina

Plačana najemnina (v denarju ali naravi) za zakupljena zemljišča, poslopja, kvote in druge pravice kmetijskega poslovanja. Vključen je samo tisti del vrednosti najemnine za hišo najemnika in drugih najetih poslopij, ki se nanaša na kmetijsko dejavnost. Zakupne ali najemne stroške kvot, ki niso povezani z zemljiščem, je tudi treba vpisati v tabelo E.

5071.    Od tega najemnina, plačana za zemljišče

5080.    Obresti in stroški kreditov

Obresti in stroški kreditov (posojil), vzetih za namene kmetije. Ta informacija je obvezna.

Subvencije na obresti niso odštete, ampak jih vpišemo v tabelo M pod šifro 3550.

5090.    Ostali splošni stroški kmetovanja

Vsi ostali stroški kmetovanja, ki niso navedeni v predhodnih šifrah (plačila računovodjem, tajniške storitve in stroški pisarne, telefonski računi, razni prispevki in naročnine itd.).

Tabela I

Pridelki

Struktura tabele



Kategorija pridelka

Šifra (*)

 

Vrsta pridelka

Šifra (**)

Manjkajoči podatki

Šifra (***)

Skupina informacij

Stolpci

Skupna površina zemljišča

Namakana površina

Površina, uporabljena za energetske rastline

Površina, uporabljena za genetske spremenjene organizme

Količina

Vrednost

TA

IR

EN

GM

Q

V

A

Površina

 
 
 
 

OV

Vrednost na začetku obračunskega obdobja

 

CV

Vrednost na koncu obračunskega obdobja

 

PR

Proizvodnja

 

SA

Prodaja

 
 

FC

Poraba v gospodinjstvu kmetije in plačila v naravi

 

FU

Poraba kmetije

 

Za kategorijo pridelkov se uporabijo naslednje šifre:



Šifra (*)

Opis

Žita za proizvodnjo zrnja (vključno s semeni)

10110

Navadna pšenica in pira

10120

Pšenica durum

10130

10140

Ječmen

10150

Oves

10160

Koruza v zrnju

10170

Riž

10190

Druga žita za pridelavo zrnja

Sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)

10210

Grah, njivski fižol, sladek volčji zob

10220

Leča, čičerika in grašica

10290

Ostali beljakovinski pridelki (stročnice)

10300

Krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

10310

Krompir za škrob

10390

Ostali krompir

10400

Sladkorna pesa (brez semena)

10500

Krmne korenovke in kapusnice (brez semena)

Industrijske rastline

10601

Tobak

10602

Hmelj

10603

Bombaž

10604

Oljna ogrščica in oljna repica

10605

Sončnice

10606

Soja

10607

Laneno seme (oljni lan)

10608

Druge oljnice

10609

Lan

10610

Konoplja

10611

Druge predivnice

10612

Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice

10613

Sladkorni trs

10690

Druge industrijske rastline, ki niso navedene drugje

Sveže zelenjadnice, melone in jagode, od tega:

Sveže zelenjadnice, melone in jagode – na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

10711

Sveže zelenjadnice, melone in jagode – na odprtem na njivah

10712

Sveže zelenjadnice, melone in jagode – tržna pridelava na vrtovih

10720

Sveže zelenjadnice, melone in jagode – v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

Podrobnosti za vse tarifne podkategorije iz naslova „Sveža zelenjava, melone in jagode“:

10731

Cvetača in brokoli

10732

Solata

10733

Paradižnik

10734

Sladka koruza

10735

Čebula

10736

Česen

10737

Korenje

10738

Jagode

10739

Melone

10790

Ostala zelenjava

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

10810

Cvetje in okrasne rastline – na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

10820

Cvetje in okrasne rastline – v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

Podrobnosti za vse tarifne podkategorije iz naslova „Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)“

10830

Čebulice cvetic, podzemna stebla in gomolji

10840

Rezano cvetje in popki cvetic

10850

Cvetje in okrasne rastline

Rastline, ki se spravljajo zelene

10910

Začasno travinje

Druge rastline, ki se spravijo zelene:

10921

Silažna koruza

10922

Stročnice

10923

Druge rastline, ki se spravijo zelene in niso omenjene drugje

11000

Seme in sadike na njivah

11100

Druge poljščine

Praha

11210

Praha brez kakršnih koli subvencij

11220

Praha, upravičena do subvencij, brez gospodarske rabe

11300

Zemljišča za saditev, dana v najem, vključno z zemljišči, ki so na razpolago zaposlenim kot plačilo v naravi.

20000

Vrtovi

Trajno travinje

30100

Pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

30200

Ekstenzivni pašniki

30300

Trajno travinje, ki se ne uporablja več v proizvodne namene in ni več upravičeno do subvencij

Trajni nasadi

Sadne vrste, od tega:

40111

Jabolka

40112

Hruške

40113

Breskve in nektarine

40114

Ostalo sadje zmernega podnebnega pasu

40115

Sadje v subtropskih ali tropskih podnebnih območjih

40120

Jagodičje

40130

Lupinasto sadje

Nasadi citrusov

40210

Pomaranče

40220

Tangerine, mandarine, klementine in podobno majhno sadje

40230

Limone

40290

Ostali citrusi

Nasadi oljk

40310

Namizne oljke

40320

Oljke za proizvodnjo olja (prodane v obliki plodov)

40330

Oljčno olje

40340

Stranski proizvodi oljke

Vinogradi

40411

Kakovostno vino z zaščiteno označbo porekla (ZOP)

40412

Kakovostno vino z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

40420

Druga vina

40430

Namizno grozdje

40440

Rozine

40451

Grozdje za kakovostna vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)

40452

Grozdje za kakovostna vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

40460

Grozdje za druga vina

40470

Različni proizvodi vinske trte: grozdni mošt, sok, žganje, kis in drugi proizvodi s kmetije

40480

Stranski proizvodi vinske trte (tropine, usedline)

40500

Trsnice in drevesnice

40600

Drugi trajni nasadi

40610

Od tega božična drevesca

40700

Trajni nasadi v steklenjakih

40800

Gojenje mladih nasadov

Druga zemljišča

50100

Kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi

50200

Gozdna zemljišča

50210

Od tega panjevci s kratko obhodnjo

50900

Druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, voda, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skalovje itd.)

60000

Gobe

Ostali proizvodi in prejemki

90100

Prejemki iz oddaje kmetijskih zemljišč v najem

90200

Odškodnine iz zavarovanja pridelkov, ki jih ni mogoče dodeliti določenim pridelkom

90300

Stranski proizvodi iz pridelkov, razen iz oljk in vinske trte

90310

Slama

90320

Listje sladkorne pese

90330

Ostali stranski proizvodi

90900

Ostalo

Vrste šifer pridelkov se izberejo iz spodnjega seznama:



Šifra (**)

Opis

0

Se ne uporablja: Ta šifra se uporabi v primeru predelanih proizvodov, zalog in stranskih proizvodov.

1

Poljščine – glavni pridelek, kombinirani pridelek: Glavni in kombinirani pridelki poljščin zajemajo:

— edine pridelke, to so edini pridelki, ki rastejo na dani površini med obračunskim letom,

— mešane pridelke: pridelki, ki so sejani, gojeni in nabrani skupaj in tvorijo mešanico kot končni proizvod,

— od pridelkov, ki rastejo zaporedno v teku obračunskega leta na dani površini, so to pridelki, ki ostanejo najdlje na zemljišču,

— pridelki, ki nekaj časa rastejo skupaj na istem zemljišču, vsak pa da samostojen pridelek tekom obračunskega leta. Skupna površina se razdeli med tema pridelkoma sorazmerno z dejansko zasedbo površine vsakega,

— sveža zelenjava, melone in jagode, gojene na prostem.

2

Poljščine – nadaljnji pridelki: Nadaljnji pridelki zajemajo pridelke, ki rastejo zaporedno med obračunskim letom na dani površini in ne štejejo za glavne pridelke.

3

Gojene rastline in cvetje na prostem na vrtovih za prodajo: Gojene rastline in cvetje na prostem na vrtovih za prodajo zajemajo svežo zelenjavo, melone in jagode, gojene na odprtem v vrtovih za prodajo, ter cvetje gojeno na prostem in okrasne rastline.

4

Pridelki pod zaščito, pod katero je mogoče hoditi: Pridelki pod zaščito, pod katero je mogoče hoditi, zajemajo svežo zelenjavo, melone in jagode v zaščitenem prostoru, cvetje in okrasne rastline (letne ali trajne) pod zaščito, trajne nasade v zaščitenem prostoru.

Šifre manjkajočih podatkov se izberejo iz spodnjega seznama:



Šifra (***)

Opis

0

Ni manjkajočih podatkov.

1

Ni vpisa površine: Ta šifra se vpiše, kadar površina kulture ni navedena, npr. v primeru prodaje tržnih pridelkov, ki so bili kupljeni kot stalni pridelki ali so prišli z zemlje, ki je bila občasno v najemu za obdobje, krajše od enega leta, in v primeru proizvodnje, nastale iz predelave pridelkov.

2

Ni vpisa proizvodnje (pod pogodbo): To šifro je treba vpisati za pridelke po pogodbi, kadar zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje.

3

Ni vpisa proizvodnje (ni pod pogodbo): To šifro je treba vpisati za pridelke, kadar zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje in pridelki niso pod pogodbo.

4

Ni vpisa površine in proizvodnje: To šifro je treba vpisati, kadar manjkata površina in dejanska proizvodnja.

Informacije o proizvodnji pridelkov med obračunskim letom se navedejo v format tabele I „PRIDELKI“. Informacije se za vsak rastlinski pridelek navedejo posebej. Vsebina tabele je opredeljena z izbiro šifre kategorije rastlinskega pridelka, šifre vrste rastlinskega pridelka in šifre manjkajočih podatkov.

Podrobne informacije o krompirju (šifre 10310, 10390), sveži zelenjavi, melonah in jagodah (šifre 10731, 10732, 10733, 10734, 10735, 10736, 10737, 10738, 10739, 10790), cvetju in okrasnih rastlinah (šifre 10830, 10840, 10850) ter stranskih proizvodih rastlinskih pridelkov (šifre 90310, 90320, 90330) razen oliv in vinske trte se navedejo samo, če so podatki na voljo v poslovnih knjigah kmetijskega gospodarstva.

SKUPINE INFORMACIJ V TABELI I

Tabela I ima sedem vrstic z naslednjimi skupinami informacij: površina (A), vrednost na začetku obračunskega obdobja (OV), vrednost na koncu obračunskega obdobja (CV), proizvodnja (PR), prodaja (SA), poraba v gospodinjstvu kmetije in plačila v naravi (FC) in poraba kmetije (FU).

Tabela I ima šest stolpcev, v katerih se za vsak rastlinski pridelek navedejo skupna površina (TA), namakana površina (IR), površina, uporabljena za energetske rastline (EN), površina, uporabljena za genetsko spremenjene organizme (GM), količina proizvodnje in prodaje (Q) in vrednost (V). V nadaljevanje je za vsako skupino informacij opisano, katere stolpce je treba izpolniti:

I.A    Površina

Za skupino informacij o površini (A) se navedejo skupna površina (TA), površina, ki je namakana (IR), površina, uporabljena za energetske rastline (EN), in površina, uporabljena za genetske spremenjene organizme (GM). Površina je v vseh primerih izražena v arih (100 arov = 1 hektar) razen pri zemljišču uporabljenem za gojenje gob, ki je izraženo v kvadratnih metrih.

I.OV    Vrednost na začetku obračunskega obdobja

Za skupino informacij o vrednosti na začetku obračunskega obdobja (OV), se navede vrednost (V) proizvodov na zalogi (v skladišču) na začetku obračunskega leta. Pridelke je treba ovrednotiti po trenutnih cenah na dvorišču.

I.CV    Vrednost na koncu obračunskega obdobja

Za skupino informacij o vrednosti na koncu obračunskega obdobja (CV), se navede vrednost (V) proizvodov na zalogi (v skladišču) na koncu obračunskega leta. Pridelke je treba ovrednotiti po trenutnih cenah na dvorišču.

I.PR    Proizvodnja

Za skupino informacij o proizvodnji (PR), se navedejo količine pridelkov, proizvedene (Q) med obračunskim letom (razen morebitnih izgub na polju in kmetiji). Te količine so označene za glavne proizvode gospodarstva (brez stranskih proizvodov).

Te količine so izražene v kvintalih (100 kilogramov) z izjemo vina in z vinom povezanih proizvodov, kjer so podane v hektolitrih. Kadar zaradi pogojev prodaje dejanske proizvodnje ne moremo določiti v centih (glej prodaja še stoječih pridelkov in pridelkov pod pogodbo) je treba vpisati šifro 2 (manjkajoči podatki) za pridelke pod pogodbo in šifro 3 za druge primere.

I.SA    Skupna prodaja

Za skupino informacij o skupni prodaji (SA) se navedeta količina prodaje (Q) in vrednost prodaje (V) proizvodov na zalogi na začetku obračunskega leta oziroma pridelanih med letom. Kadar so stroški trženja, če sploh so, znani, se jih ne odšteje od celotnega zneska prodaje, ampak se jih navede v tabeli H „VLOŽENI VIRI“.

I.FC    Poraba v gospodinjstvu kmetije in plačila v naravi

Za skupino informacij o porabi v gospodinjstvu kmetije in plačilih v naravi (FC) se navede vrednost (V) proizvodov, ki se porabijo v gospodinjstvu imetnika in/ali uporabijo za plačila v naravi za blago in storitve (vključno z nedenarnimi prejemki). Ti proizvodi so ovrednoteni po prodajni ceni na dvorišču.

I.FU    Poraba kmetije

Za skupino informacij o porabi kmetije (FU), se navede vrednost pridelkov kmetije na zalogi (skladiščeni) po cenah na dvorišču na začetku obračunskega leta in/ali pridelanih med letom, ki so namenjeni reprodukciji na gospodarstvu med letom. To vključuje obveznost:

 živalsko krmo:

 vrednost po cenah na dvorišču tržnih proizvodov gospodarstva (pridelki, ki so v tem obdobju tržnih) uporabljenih med letom za živalsko krmo. Slama z gospodarstva, ki je na gospodarstvu uporabljena (za krmo in steljo) je ovrednotena samo, če je v tej regiji in v tem letu tržni pridelek. Ti proizvodi so ovrednoteni po prodajnih cenah na dvorišču,

 semena:

 vrednost po cenah na dvorišču prodajnih proizvodov kmetije uporabljenih za seme za pridelke med letom,

 druga poraba kmetije (vključno s proizvodi gospodarstva za pripravljanje hrane počitnikarjem).

Tabela J

Živinorejska proizvodnja

Struktura tabele



Kategorija živine

Šifra (*)



 

Stolpci

Skupina informacij

Povprečno število

Številka

Vrednost

A

N

V

AN

Povprečno število

 

OV

Vrednost na začetku obračunskega obdobja

 
 

CV

Vrednost na koncu obračunskega obdobja

 
 

PU

Nakupi

 
 

SA

Skupna prodaja

 
 

SS

Prodaja za zakol

 
 

SR

Prodaja za nadaljnjo rejo

 
 

SU

Prodaja z neznanim namembnim krajem

 
 

FC

Lastna poraba v kmečkem gospodinjstvu

 
 

FU

Poraba kmetije

 
 



Šifra (*)

Opis

100

Kopitarji

210

Govedo, mlajše od enega leta, samci in samice

220

Govedo, staro eno do dve leti, samci

230

Govedo, staro eno do dve leti, samice

240

Samci goveda, stari dve leti in več

251

Plemenske telice

252

Telice za pitanje

261

Krave molznice

262

Bivolice

269

Ostale krave

311

Ovce, plemenske samice

319

Ostale ovce

321

Koze, plemenske samice

329

Ostale koze

410

Prašički z živo težo pod 20 kilogramov

420

Plemenske svinje, ki tehtajo 50 kilogramov in več

491

Prašiči za pitanje

499

Ostali prašiči

510

Perutnina – pitovni piščanci

520

Kokoši nesnice

530

Ostala perutnina

610

Zajci, plemenske samice

699

Ostali zajci

700

Čebele

900

Ostale živali

Kategorije živine

Treba je ločevati med naslednjimi kategorijami živine:

100.

Kopitarji

Vključno s tekmovalnimi in jahalnimi konji, osli, mulami, mezgi itn.

210.

Govedo, mlajše od enega leta, samci in samice

220.

Govedo, staro eno do dve leti, samci

230.

Govedo, staro eno do dve leti, samice

Razen ženskega goveda, ki je telilo.

240.

Samci goveda, stari dve leti in več

251.

Plemenske telice

Žensko govedo starejše od dveh let, ki še ni telilo in je namenjeno za obnovo črede.

252.

Telice za pitanje

Žensko govedo starejše od dveh let, ki še ni telilo in ni namenjeno za obnovo črede.

261.

Krave molznice

Žensko govedo, ki je telilo (vključno z mlajšimi od dveh let), ki je izključno ali v glavnem namenjeno za proizvodnjo mleka za prehrano ljudi in za predelavo v mlečne proizvode. Vključene so krave molznice za zakol.

262.

Bivolice

Samice bivolov, ki so se telile (vključno z mlajšimi od dveh let) in ki so izključno ali v glavnem namenjene za proizvodnjo mleka za prehrano ljudi in za predelavo v mlečne proizvode. Vključene so bivolice za zakol.

269.

Ostale krave

1. Žensko govedo, ki je telilo (vključno z mlajšimi od dveh let), ki je namenjeno izključno ali v glavnem za vzrejo telet in katerih mleko se ne uporablja za prehrano ljudi ali za predelavo v mlečne proizvode.

2. Krave za vleko.

3. Izločene krave nemolznice (ki so ali niso pitane pred zakolom).

Kategorije 210 do 252 in 269 vsebujejo tudi ustrezne kategorije za bivole in samice bivolov.

311.

Ovce, plemenske samice

Ovčje samice, starejše od dveh let, namenjene obnovi črede.

319.

Ostale ovce

Ovce vseh starosti razen samic.

321.

Koze, plemenske samice

329.

Ostale koze

Koze, ki niso plemenske samice.

410.

Prašički z živo težo pod 20 kilogramov

Prašički do 20 kilogramov žive teže.

420.

Plemenske svinje, ki tehtajo 50 kilogramov in več

Plemenske svinje težje od 50 kilogramov razen izločenih svinj (glej kategorijo 499 „Ostali prašiči“).

491.

Prašiči za pitanje

Prašiči za pitanje z več kot 20 kilogrami žive teže razen izločenih svinj in merjascev (glej kategorijo 499 „Ostali prašiči“).

499.

Ostali prašiči

Prašiči z več kot 20 kilogramov žive teže razen plemenskih svinj (glej kategorijo 420) in prašičev za pitanje (glej kategorijo 491).

510.

Perutnina – pitovni piščanci

Piščanci za zakol. Ne vključuje kokoši nesnic in izločenih kokoši. Ne vključuje piščet.

520.

Kokoši nesnice

Vključno z jarkicami, kokošmi nesnicami, izločenimi kokošmi in plemenskimi petelini za kokoši nesnice. Jarkice so mlade kokoške, ki še niso pričele valiti. Ne vključuje piščet.

530.

Ostala perutnina

Vključno z racami, purani, gosmi, pegatkami, noji in plemenskimi samci (razen za kokoši nesnice). Vključuje plemenske samice. Ne vključuje piščet.

610.

Zajci, plemenske samice

699.

Ostali zajci

700.

Čebele

Označiti s številom naseljenih panjev.

900.

Ostale živali

Vključno s piščanci, jeleni, bizoni in ribami. Vključuje tudi ponije in druge živali za kmečki turizem. Ne vključuje proizvodov ostalih živali (glej tabelo K, kategorija 900).

SKUPINE INFORMACIJ V TABELI J

J.AN.    Povprečno število (navesti samo v stolpcu A)

Vsaka enota se nanaša na prisotnost ene živali na gospodarstvu v enem letu. Živali se štejejo sorazmerno dolžini časa, ko so bile na gospodarstvu v enem obračunskem letu.

Povprečno število se določi ali s periodičnim popisom ali pa z beleženjem prihodov in odhodov. To zajema vse živali, prisotne na gospodarstvu, vključno z živalmi, ki so vzrejene ali pitane po pogodbi (živali, ki ne pripadajo gospodarstvu, so pa tam vzrejene ali pitane samo v obliki storitve imetnika, ki ne prevzame finančnega tveganja, običajno povezanega z vzrejo takih živali) in živalmi, prejetimi ali oddanimi v najeto pašo v obdobju leta, med katerim so prisotne na gospodarstvu.

Povprečno število je zaokroženo na dve decimalki.

Ta informacija se ne navede za druge živali (kategorija 900).

J.OV    Vrednost na začetku obračunskega obdobja

Živina, ki pripada gospodarstvu na začetku obračunskega leta, ne glede na to, ali se takrat nahaja na gospodarstvu ali ne.

Število živine se navede v glavah ali v številu panjev, zaokroženo na dve decimalki.

Ta informacija se ne navede za druge živali (kategorija 900).

Vrednost živine se določi kot poštena vrednost brez ocenjenih stroškov v trenutku prodaje na dan ovrednotenja.

J.CV    Vrednost na koncu obračunskega obdobja

Živina, ki pripada gospodarstvu na koncu obračunskega leta, ne glede na to, ali se takrat nahaja na gospodarstvu ali ne.

Število živine se navede v glavah ali v številu panjev, zaokroženo na dve decimalki.

Ta podatek se ne navede za druge živali (kategorija 900).

Vrednost živine se določi kot poštena vrednost brez ocenjenih stroškov v trenutku prodaje na dan ovrednotenja.

J.PU    Nakupi

Nanašati se mora na celotno živino, kupljeno med obračunskim letom.

Število živine se navede v glavah, zaokroženo na dve decimalki. Ta podatek se ne navede za druge živali (kategorija 900).

Vrednost nakupov vključuje nakupne stroške. S tem povezane podpore in subvencije niso odštete od celote teh nakupov, temveč so navedene v tabeli M „SUBVENCIJE“ v ustrezni kategoriji (šifre 5100 do 5900).

J.SA    Skupna prodaja

Nanašati se mora na celotno živino, prodano med obračunskim letom.

Vključena je prodaja potrošnikom za njihovo lastno porabo živine ali mesa, ne glede na to, ali so živali zaklane na kmetiji ali ne.

Število živine se navede v glavah, zaokroženo na dve decimalki. Ta informacija se ne navede za druge živali (šifra 900).

Kadar so stroški trženja, če sploh so, znani, se jih ne odšteje od celotnega zneska prodaje, temveč se jih navede pod šifro 2090 („Ostali posebni stroški živinoreje“). S tem povezane podpore in subvencije niso vključene v skupno prodajo, temveč so navedene v tabeli M „SUBVENCIJE“ v ustrezni kategoriji (šifre 2110 do 2900).

J.SS    Prodaja za zakol

Nanašati se mora na živino, prodano med obračunskim letom, za katero je namembni kraj zakol. Ta podatek se ne navede za telice za obnovo črede (šifra 251), čebele (šifra 700) in druge živali (šifra 900).

Glej Skupno prodajo.

Glej Skupno prodajo.

J.SR    Prodaja za nadaljnjo rejo

Nanašati se mora na živino, prodano med obračunskim letom, za katero je namembni kraj nadaljnja reja. Ta podatek se ne navede za telice za pitanje (šifra 252), čebele (šifra 700) in druge živali (šifra 900).

Glej Skupno prodajo.

Glej Skupno prodajo.

J.SU    Prodaja z neznanim namembnim krajem

Nanašati se mora na živino, prodano med obračunskim letom, za katero je namembni kraj neznan. Ta podatek se ne navede za čebele (šifra 700) in druge živali (šifra 900).

Glej Skupno prodajo.

Glej Skupno prodajo.

J.FC    Poraba v gospodinjstvu in plačila v naravi

Nanašati se mora na živino, porabljeno med obračunskim letom v gospodinjstvu gospodarstva ali uporabljeno za plačilo v naravi.

Število živine se navede v glavah, zaokroženo na dve decimalki. Ta podatek se ne navede za druge živali (kategorija 900).

Vrednost živine se določi kot poštena vrednost.

J.FU    Poraba kmetije

Nanašati se mora na živino, uporabljeno med obračunskim letom kot vloženi vir za nadaljnjo predelavo v okviru drugih pridobitnih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. Vključuje živino, uporabljeno za:

 gostinstvo, nastanitvene zmogljivosti,

 predelavo živine v mesne izdelke in krmo.

Prodaja živine ali mesa, ne glede na to, ali so živali zaklane na kmetiji ali ne, ni vključena (glej informacije o prodaji SA).

Ta vrednost se z uporabo šifre 4070 navede tudi v tabelo H kot stroški za druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom (Posebni stroški za predelavo mesa in predelavo drugih živalskih proizvodov).

Število živine se navede v glavah, zaokroženo na dve decimalki. Ta podatek se ne navede za druge živali (kategorija 900).

Vrednost živine se določi kot poštena vrednost.

Tabela K

Živalski proizvodi in storitve

Struktura tabele



Kategorija živalskih proizvodov in storitev

Šifra (*)

Manjkajoči podatki

Šifra (**)



 

Stolpci

Skupina informacij

Količina

Vrednost

Q

V

OV

Vrednost na začetku obračunskega obdobja

 
 

CV

Vrednost na koncu obračunskega obdobja

 
 

PR

Proizvodnja

 

SA

Prodaja

 
 

FC

Poraba na kmečkem gospodinjstvu

 
 

FU

Poraba kmetije

 
 



Šifra (*)

Opis

261

Kravje mleko

262

Mleko bivolic

311

Ovčje mleko

321

Kozje mleko

330

Volna

531

Jajca za prehrano ljudi (samo perutninska)

532

Jajca za valjenje (samo perutninska)

700

Med in proizvodi čebelarstva

800

Gnoj

900

Drugi proizvodi živalskega izvora

1100

Pogodbena reja

1120

Pogodbena reja goveda

1130

Pogodbena reja ovac in/ali koz

1140

Pogodbena reja prašičev

1150

Pogodbena reja perutnine

1190

Pogodbena reja ostalih živali

1200

Druge živalske storitve



Šifra (**)

Opis

0

Šifra 0 se vpiše, kadar ne manjka noben podatek.

 
 

2

Šifro 2 je treba vpisati za živalsko proizvodnjo po pogodbi, kadar zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje (stolpec Q).

3

Šifro 3 je treba vpisati, kadar zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje (stolpec Q) in živalska proizvodnja ni pod pogodbo.

4

Šifro 4 je treba vpisati, kadar manjka dejanska proizvodnja.

Kategorije živalskih proizvodov in storitev

Treba je ločevati med naslednjimi kategorijami živalskih proizvodov in storitev:

261.

Kravje mleko

262.

Mleko bivolic

311.

Ovčje mleko

321.

Kozje mleko

330.

Volna

531.

Jajca za prehrano ljudi (samo perutninska)

532.

Jajca za valjenje (samo perutninska)

700.

Med in proizvodi čebelarstva: med, hidromel in ostali proizvodi in stranski proizvodi čebelarstva

800.

Gnoj

900.

Drugi živalski proizvodi (najemnine za hleve, zarodki, vosek, gosja ali račja jetra, mleko drugih živali itd.)

1100.

Pogodbena reja

Vsota prejemkov za pogodbeno rejo, ki se v glavnem ujema s plačilom opravljenih storitev in kjer imetnik ne prevzema gospodarskega tveganja, običajno povezanega z vzrejo ali pitanjem teh živali.

Podrobnosti kategorije 1100 „Pogodbena reja“:

Podrobnosti se navedejo, če so na voljo v poslovnih knjigah gospodarstva.

1120.

Pogodbena reja goveda

1130.

Pogodbena reja ovac in/ali koz

1140.

Pogodbena reja prašičev

1150.

Pogodbena reja perutnine

1190.

Pogodbena reja ostalih živali

1200.

Druge živalske storitve

Število prejemkov za druge živalske storitve (pašniki itd.)

Šifre manjkajočih podatkov

Uporabiti je treba naslednje šifre manjkajočih podatkov:

Šifra 0

:

Šifra 0 se vpiše, kadar ne manjka noben podatek.

Šifra 2

:

Šifro 2 je treba vpisati za živalsko proizvodnjo po pogodbi, kadar zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje (stolpec Q).

Šifra 3

:

Šifro 3 je treba vpisati, kadar zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje (stolpec Q) in živalska proizvodnja ni pod pogodbo.

Šifra 4

:

Šifro 4 je treba vpisati, kadar manjka dejanska proizvodnja.

SKUPINE INFORMACIJ V TABELI K

Za gnoj (šifra 800) je treba navesti samo podatek o prodaji (SA) v stolpcu Vrednost (V).

Za ostale živalske proizvode (šifra 900) je treba navesti samo podatek o vrednosti (v stolpec V), ker količine ni mogoče navesti za skupek heterogenih proizvodov.

Za živalske storitve, kot so pogodbena reja (šifre 1100 do 1190) in druge (šifra 1200), je treba navesti samo podatek o prejemkih, ki se zabeleži v okviru podatka o prodaji (SA) v stolpcu vrednost (V).

Te količine so izražene v kvintalih (100 kilogramov) razen pri jajcih (šifre 531 in 532), kjer so podane v tisočih.

V primeru medu in drugih čebelarskih proizvodov (šifra 700) se količina izrazi v „ekvivalentih medu“.

K.OV    Vrednost na začetku obračunskega obdobja

Proizvodi na zalogi (skladiščeni) ob začetku računskega obdobja, razen živine.

Glej navodila za tabelo K.

Proizvode je treba ovrednotiti po pošteni ceni na dan ovrednotenja.

K.CV    Vrednost na koncu obračunskega obdobja

Vrednost pridelkov na zalogi (skladiščeni) na koncu obračunskega leta, razen živine.

Glej navodila za tabelo K.

Proizvode je treba ovrednotiti po pošteni ceni na dan ovrednotenja.

K.PR    Proizvodnja v obračunskem letu

Količine živalskih proizvodov, proizvedenih med obračunskim letom (brez morebitnih izgub). Te količine so označene za glavne proizvode gospodarstva (brez stranskih proizvodov). Vključena je proizvodnja za predelavo v okviru drugih pridobitnih dejavnosti, povezanih s kmetijskim gospodarstvom.

Mleka, ki ga spijejo teleta, ne upoštevamo.

K.SA    Prodaja

Celota proizvodov, prodanih med obračunskim letom, na zalogi na začetku obračunskega leta, in proizvedenih med letom.

Glej navodila za tabelo K.

Celotna vrednost prodaje (ne glede na to, če je bil iztržek prejet med obračunskim letom) pridelkov na zalogi na začetku obračunskega leta in proizvedenih med letom.

Celotna vsota za prodane pridelke vključuje vrednost pridelkov, vrnjenih na kmetijo (posneto mleko itn.). Ta vrednost se tudi vpiše pod stroške kmetije.

Kakršna koli odškodninska plačila (na primer plačila zavarovalnice) med obračunskim letom tudi dodamo k celotni prodaji teh proizvodov, kadar jih lahko povežemo s proizvodnjo takih proizvodov. Sicer se navedejo pod šifro 900 „Drugi živalski proizvodi“.

Podpor in subvencij, prejetih med obračunskim letom za proizvode, ne prištevamo k celotni prodaji; navedejo se v tabeli M „SUBVENCIJE“ v ustrezno kategorijo (šifre med 2110 in 2900).

Kadar so stroški trženja, če so, znani, jih ne odštejemo od skupne prodaje, temveč jih navedemo v tabelo H VLOŽENI VIRI pod šifro 2090 „Ostali posebni stroški živinoreje“.

K.FC    Poraba v gospodinjstvu in plačila v naravi

Proizvodi, ki se porabijo v gospodinjstvu imetnika in/ali uporabijo za plačila v naravi za blago in storitve (vključno z nedenarnimi prejemki). Ta podatek se ne navede za jajca za valjenje (šifra 532).

Glej navodila za tabelo K.

Proizvode je treba vrednotiti po pošteni vrednosti.

K.FU    Poraba kmetije

Proizvodi kmetije na zalogi (skladiščeni) na začetku obračunskega leta in/ali pridelani med letom, ki so namenjeni reprodukciji na gospodarstvu med letom. To vključuje:

 živalsko krmo: prodajne proizvode gospodarstva (proizvode, ki so v tem obdobju tržni), uporabljene med letom za živalsko krmo. Mleka, ki ga spijejo teleta, ne upoštevamo;

 proizvode, uporabljene v okviru drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijo:

 

 gostinstvo, nastanitvene zmogljivosti itd.

 za nadaljnjo predelavo (mleko, predelano v maslo, sir itd.)

Glej navodila za tabelo K.

Proizvode je treba vrednotiti po pošteni vrednosti. Te vrednosti se tudi vpišejo pod stroške kmetije.

Tabela L

Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijo

Struktura tabele



Kategorija drugih pridobitnih dejavnosti

Šifra (*)

Manjkajoči podatki

Šifra (**)



 

Stolpci

Skupina informacij

Količina

Vrednost

Q

V

OV

Vrednost na začetku obračunskega obdobja

 

CV

Vrednost na koncu obračunskega obdobja

 

PR

Proizvodnja

 

SA

Prodaja

 

FC

Poraba v kmečkem gospodinjstvu

 

FU

Poraba kmetije

 



Šifra (*)

Opis

261

Predelava kravjega mleka

262

Predelava bivoljega mleka

311

Predelava ovčjega mleka

321

Predelava kozjega mleka

900

Predelava mesa ali drugih živalskih proizvodov

1010

Predelava pridelkov

1020

Gozdarstvo in predelava lesa

2010

Pogodbeno delo

2020

Turizem, nastanitvene dejavnosti, gostinstvo in druge dejavnosti za prosti čas

2030

Proizvodnja obnovljive energije

9000

Druge „druge pridobitne dejavnosti“, ki so neposredno povezane s kmetijo



Šifra (**)

Opis

0

Šifra 0 se vpiše, kadar ne manjka noben podatek.

1

Šifro 1 je treba vpisati v primeru proizvodnje, pridobljene s predelavo kupljenih živinskih ali živalskih ali rastlinskih proizvodov.

2

Šifro 2 je treba vpisati za proizvodnjo po pogodbi, kadar zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje (stolpec Q).

3

Šifro 3 je treba vpisati, kadar zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje (stolpec Q) in proizvodnja ni pod pogodbo.

4

Šifro 4 je treba vpisati, kadar manjka dejanska proizvodnja.

Opredelitev „drugih pridobitnih dejavnosti“ (DPD) je enaka, kot je navedena pod točko VI Priloge II k Uredbi Komisije (ES) št. 1200/2009 ( 22 ) in v tipologiji Skupnosti za kmetijska gospodarstva (člen 4 in Priloga III k Uredbi (ES) št. 1242/2008). Razen v izjemnih primerih ta opredelitev temelji na Statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE rev.2) in Priročniku za gospodarske račune za kmetijstvo in gozdarstvo EAA/EAF 97 rev.1.1.

DPD, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, se nanašajo na nekmetijske dejavnosti, ki imajo gospodarski učinek na kmetijsko gospodarstvo in pri katerih gre za uporabo kmetijskih virov (sredstev za proizvodnjo ali proizvodov) kmetijskega gospodarstva.

Pridobitne dejavnosti v tem okviru pomenijo aktivno delo. Samo finančne naložbe so torej izključene. Izključeno je oddajanje zemljišč ali drugih kmetijskih virov kmetije za različne dejavnosti brez nadaljnjega sodelovanja pri teh dejavnostih; slednje šteje med kmetijske dejavnosti kmetijskega gospodarstva.

Kot DPD šteje vsa predelava kmetijskih proizvodov, razen če se predelava ne šteje za del kmetijske dejavnosti. Pridelava vina in oljčnega olja sta torej izključeni, razen če ne gre za pomemben delež odkupljenega vina in oljčnega olja.

Vsaka predelava primarnega kmetijskega proizvoda v predelan sekundarni proizvod na gospodarstvu, ne glede na to, ali je bila surovina pridelana na gospodarstvu ali kupljena zunaj njega, šteje kot DPD. Sem se prištevajo predelava mesa, izdelava sira itd.

Kategorije drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijo

Treba je ločevati med naslednjimi kategorijami DPD:

261.

Predelava kravjega mleka

262.

Predelava bivoljega mleka

311.

Predelava ovčjega mleka

321.

Predelava kozjega mleka

900.

Predelava mesa ali drugih živalskih proizvodov

1010.

Predelava pridelkov, brez vina in oljčnega olja. Vključuje alkohol, ki ni iz grozdja, jabolčnik ali hruškovec.

1020.

Gozdarstvo in predelava lesa. Vključuje prodajo posekanega in neposekanega lesa, gozdarskih proizvodov razen lesa (plute, drevesne smole) in predelanega lesa med obračunskim letom.

2010.

Pogodbeno delo za druge. Dajanje opreme kmetijskega gospodarstva v najem brez delovne sile kmetije ali zgolj z uporabo delovne sile kmetije pri pogodbenem delu ne štejeta kot DPD, temveč kot del kmetijske dejavnosti.

2020.

Turizem, nastanitvene dejavnosti, gostinstvo in druge dejavnosti za prosti čas. Vključujejo najemnino, ki jo plačajo turisti (od kampingov, hišic, jahanja, lova, ribolova itd.).

2030.

Proizvodnja obnovljive energije. Vključuje proizvodnjo obnovljive energije za trg, vključno z bioplinom, biogorivi ali električno energijo, z vetrnimi turbinami in drugo opremo ali iz kmetijskih surovin. Ne vključuje dejavnosti, ki štejejo kot del kmetijskih dejavnosti kmetijskega gospodarstva:

 proizvodnja obnovljive energije samo za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva,

 oddaja zemljišč ali strehe v najem zgolj zaradi uvedbe opreme, kot je mlin na veter ali kolektorji sončne energije,

 prodaja surovin drugemu podjetju za proizvodnjo obnovljive energije.

9000.

Druge „druge pridobitne dejavnosti“, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom. Druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane z gospodarstvom, ki niso vključene drugje.

Šifre manjkajočih podatkov

Uporabiti je treba naslednje šifre manjkajočih podatkov:

Šifra 0

:

Šifra 0 se vpiše, kadar ne manjka noben podatek.

Šifra 1

:

Šifro 1 je treba vpisati v primeru proizvodnje, pridobljene s predelavo kupljenih živinskih ali živalskih ali rastlinskih proizvodov.

Šifra 2

:

Šifro 2 je treba vpisati za proizvodnjo po pogodbi, kadar zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje (stolpec Q).

Šifra 3

:

Šifro 3 je treba vpisati, kadar zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje (stolpec Q) in proizvodnja ni pod pogodbo.

Šifra 4

:

Šifro 4 je treba vpisati, kadar manjka dejanska proizvodnja.

SKUPINE INFORMACIJ V TABELI L

Te količine se navedejo v centih (100 kg).

V primeru predelanih proizvodov iz mleka (šifre 261, 262, 311 in 321) je navedena količina tekočega mleka ne glede na obliko, v kateri je prodano, zaužito na gospodarstvu ali uporabljeno za plačilo v naravi ali za namene kmetije (smetana, maslo, sir itd.).

L.OV    Vrednost na začetku obračunskega obdobja

Proizvodi na zalogi (skladiščeni) ob začetku računskega obdobja.

Ta podatek se ne navede za pogodbeno delo (šifra 2010), turistične dejavnosti (šifra 2020), proizvodnjo obnovljive energije (šifra 2030) in druge „druge pridobitne dejavnosti“, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom (šifra 9000).

Vrednost proizvodov se določi kot poštena vrednost brez ocenjenih stroškov v trenutku prodaje na dan ovrednotenja.

L.CV    Vrednost na koncu obračunskega obdobja

Vrednost pridelkov na zalogi (skladiščeni) na koncu obračunskega leta.

Ta podatek se ne navede za pogodbeno delo (šifra 2010), turistične dejavnosti (šifra 2020), proizvodnjo obnovljive energije (šifra 2030) in druge „druge pridobitne dejavnosti“, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom (šifra 9000).

Vrednost proizvodov se določi kot poštena vrednost brez ocenjenih stroškov v trenutku prodaje na dan ovrednotenja.

L.PR    Proizvodnja v obračunskem letu

Ta podatek se navede samo za kategorije, ki zadevajo predelavo mleka (šifre 261 do 321).

Ustreza količini tekočega mleka, ki se pridela na kmetiji med obračunskim letom in uporabi za proizvodnjo predelanih proizvodov.

L.SA    Prodaja

Celota proizvodov, prodanih med obračunskim letom, na zalogi na začetku obračunskega leta, in proizvedenih med letom, ter prejemkov iz drugih pridobitnih dejavnosti.

Celotna vrednost prodaje (ne glede na to, če je bil iztržek prejet med obračunskim letom) pridelkov na zalogi na začetku obračunskega leta in proizvedenih med letom.

Kakršna koli odškodninska plačila (npr. plačila zavarovalnice) med obračunskim letom tudi dodamo k celotni prodaji teh proizvodov, kadar jih lahko povežemo s proizvodnjo takih proizvodov. Sicer se navedejo v tabeli I „PRIDELKI“ pod šifro 90900 „Drugo“.

Podpor in subvencij, prejetih med obračunskim letom za proizvode, ne prištevamo k celotni prodaji; navedejo se v tabeli M „SUBVENCIJE“ v ustrezno kategorijo (šifre med 2110 in 2900). Kadar so stroški trženja, če so, znani, jih ne odštejemo od skupne prodaje, temveč jih navedemo v tabelo H „VLOŽENI VIRI“ v ustrezno kategorijo posebnih stroškov DPD (šifre 4010 do 4090).

L.FC    Poraba v gospodinjstvu in plačila v naravi

Proizvodi, ki se porabijo v gospodinjstvu imetnika in/ali uporabijo za plačila v naravi za blago in storitve (vključno z nedenarnimi prejemki).

Ta podatek se ne navede za pogodbeno delo (šifra 2010), turistične dejavnosti (šifra 2020) in proizvodnjo obnovljive energije (šifra 2030).

Proizvode je treba vrednotiti po pošteni vrednosti.

L. FU    Poraba kmetije

Proizvodi kmetije na zalogi (skladiščeni) na začetku obračunskega leta in/ali pridelani med letom, ki so namenjeni reprodukciji na gospodarstvu med letom. To vključuje proizvode, ki se predelajo na kmetiji (mleko, predelano v sir, žitarice, predelane v kruh, meso, predelano v šunko itd.) in uporabijo kot vhodni material v gostinstvu ali nastanitvenih zmogljivostih.

Ta podatek se ne navede za pogodbeno delo (šifra 2010), turistične dejavnosti (šifra 2020) in proizvodnjo obnovljive energije (šifra 2030).

Proizvode je treba vrednotiti po pošteni vrednosti.

Tabela M

Subvencije

Struktura tabele



Kategorija subvencije

Šifra (*)

 

Financiranje

Šifra (**)

Osnovna enota

Šifra (***)

Skupina informacij

Stolpci

Število osnovnih enot

Vrednost

N

V

S

Subvencija

 
 

Šifre kategorij subvencij se izberejo iz spodnjega seznama:

Šifre kategorij subvencij:



Šifra (*)

Opis

SPS (Shema enotnega plačila)

1110

SPS „normalne“

1120

SPS travinje

1130

SPS posebne pravice.

1200

SEPP (Shema enotnega plačila na površino)

Člen 68 Uredbe Sveta (ES) 73/2009 (1)

2110

Podpora sektorju mleka

2120

Podpora sektorju govejega mesa

2130

Podpora sektorju ovčjega in kozjega mesa

2140

Podpora sektorju riža

2150

Podpora drugim pridelkom

2160

Podpora drugim živalim

2170

Druga podpora na podlagi člena 68, razen podpore za stroške

Izbrana povezana neposredna plačila EU

2210

Premija za krave dojilje

2220

Dodatna premija za krave dojilje

2230

Premija za ovce in koze

2240

Dodatna premija za ovce in koze

2250

Bombaž

2270

Sadje in zelenjava

Druga povezana neposredna plačila za specifične dejavnosti

Poljščine

2311

Žita, oljnice in stročnice

2312

Krompir

2313

Sladkorna pesa

2314

Industrijske rastline

2315

Zelenjava

2316

Praha

2319

Neopredeljene poljščine

2320

Trajni pašniki in travniki

Trajni nasadi

2331

Jagodičje in lupinasto sadje

2332

Pečkato in koščičasto sadje

2333

Nasadi citrusov

2334

Nasadi oljke

2335

Vinogradi

2339

Neopredeljene trajne poljščine

Živali

2341

Živali za proizvodnjo mleka

2342

Goveda

2343

Goveja živina, neopredeljena

2344

Ovce in koze

2345

Prašiči in perutnina

2349

Živali, neopredeljene

Podpore in subvencije izjemnega značaja

2810

Plačila za primere nesreč

2890

Ostale podpore in subvencije izjemnega značaja

2900

Subvencije, ki jih ni mogoče dodeliti nobeni dejavnosti oziroma jih ni mogoče registrirati pod nobeno od zgornjih šifer

Razvoj podeželja

3100

Subvencije za naložbe

3200

Ostalo iz osi 1

3300

Plačila za kmetijsko okolje in dobro počutje živali

3400

Plačila za omrežje Natura 2000 razen gozdarstva

3500

Plačila zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih in plačila na drugih območjih z omejenimi možnostmi

3600

Gozdarstvo vključno s plačili Natura 2000 za gozdarstvo

3700

Ostalo iz osi 2

3900

Ostala plačila za razvoj podeželja

Podpore in subvencije stroškov

4100

Plače in dajatve za socialno zavarovanje

4200

Pogonska goriva

Živinoreja

4310

Krma za pašno živino

4320

Krma za prašiče in perutnino

4330

Ostali stroški živinoreje

Pridelki

4410

Semena

4420

Gnojila

4430

Zaščita pridelkov

4440

Ostali posebni stroški pridelkov

Splošni stroški kmetovanja

4510

Elektrika

4520

Goriva za ogrevanje

4530

Voda

4540

Zavarovanje

4550

Obresti

4600

Stroški za DPD

4800

Drugi stroški

4900

Subvencije za stroške na podlagi člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Podpore in subvencije za nakup živine

5100

Nakup živali za proizvodnjo mleka

5200

Nakup goved

5300

Nakup ovc in koz

5400

Nakup prašičev in perutnine

5900

Ostale živali

9000

Razlike od prejšnjih obračunskih let

(1)   Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

Šifre, ki opisujejo financiranje subvencije, se izberejo iz spodnjega seznama:



Šifra (**)

Opis

1

Subvencija se financira samo iz proračuna EU.

2

Ukrep sofinancirajo EU in države članice.

3

Ukrep se ne financira iz proračuna EU temveč iz drugih javnih virov.

Šifre, ki opredeljujejo osnovne enote, se izberejo iz spodnjega seznama:



Šifra (***)

Opis

1

Subvencija se dodeli na glavo živine.

2

Subvencija se dodeli na hektar.

3

Subvencija se dodeli na tono.

4

Kmetija/drugo: subvencija se dodeli za celo kmetijo oziroma na način, ki se ne sklada z drugimi kategorijami.

Tabela M „SUBVENCIJE“ vsebuje podpore in subvencije, dodeljene kmetijskim gospodarstvom iz javnih sredstev, in sicer iz nacionalnih sredstev in sredstev Unije, brez podpor in subvencij za naložbe (te se navedejo v tabeli D „SREDSTVA“).

Na splošno velja, da vse podpore in subvencije, navedene v tabeli M, ustrezajo tekočemu obračunskemu letu, ne glede na to, kdaj so izplačane (obračunsko leto je enako letu zahtevka). Izjema so plačila, namenjena razvoju podeželja, razen plačil LFA, saj bi se morali zabeleženi zneski nanašati na izplačila, ki so bila dejansko izplačana v obračunskem letu (obračunsko leto je enako letu izplačila).

Podpore in subvencije so opredeljene glede na vrsto subvencije, financiranje in osnovno enoto. Za vsak vnos je v tabeli M navedeno število osnovnih enot (N) in vrednost subvencije (V). V posamezni kategoriji subvencij je lahko več vnosov, saj se osnovne enote in/ali viri financiranja lahko razlikujejo.



( 1 ) UL L 328, 15.12.2009, str. 27.

( 2 ) UL L 237, 4.9.2008, str. 18.

( 3 ) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

( 4 ) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

( 5 ) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

( 6 ) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

( 7 ) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

( 8 ) COM(2010) 2020.

( 9 ) COM(2010) 672.

( 10 ) UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

( 11 ) UL L 321, 1.12.2008, str. 14.

( 12 ) Uredba Komisije (EU) št. 1291/2009 z dne 18. decembra 2009 o izboru poročevalskih kmetijskih gospodarstev za določitev dohodkov kmetijskih gospodarstev (UL L 347, 24.12.2009, str. 14).

( 13 ) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

( 14 ) Uredba Komisije (ES) št. 1242/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva (UL L 335, 13.12.2008, str. 3).

( 15 ) PRILOGA III k Uredbi Komisije (ES) št. 1242/2008.

( 16 ) Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L 93, 31.3.2006, str. 12).

( 17 ) Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

( 18 ) Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).

( 19 ) Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1).

( 20 ) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

( 21 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

( 22 ) Uredba Komisije (ES) št. 1200/2009 z dne 30. novembra 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in raziskovanju metod kmetijske proizvodnje v zvezi s koeficienti glav živine ter opredelitvami značilnosti (UL L 329, 15.12.2009, str. 1).

Top