7.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/46

(1)

Koruzni hrošč Diabrotica virgifera virgifera Le Conte (v nadaljnjem besedilu: koruzni hrošč) ni avtohton škodljivi organizem na koruzi. Razširil in naselil se je na več kot polovici površin za pridelovanje koruze v Uniji.

(2)

Ukrepi za preprečevanje širjenja koruznega hrošča v Uniji, ki so se izvajali v skladu z Odločbo Komisije 2003/766/ES (1), se niso izkazali za uspešne. Poleg tega na podlagi ocene učinka, ki jo je opravila Komisija, ni mogoče si niti prizadevati za njegovo izkoreninjenje z območja Unije niti preprečevati njegovo širjenje na območja, ki trenutno niso napadena z navedenim škodljivim organizmom. Zato se je Komisija odločila preklicati priznanje koruznega hrošča kot reguliranega karantenskega škodljivega organizma s sprejetjem Izvedbene direktive 2014/19/EU (2), s katero se koruzni hrošč črta iz Priloge I k Direktivi Sveta 2000/29/ES (3), in Izvedenega sklepa 2014/62/EU (4), ki razveljavlja Odločbo 2003/766/ES.

(3)

Na podlagi Odločbe 2003/766/ES je bilo kolobarjenje obvezno samo za izkoreninjenje izoliranih izbruhov koruznega hrošča. Kljub temu so znanstvene študije pokazale, da je kolobarjenje najučinkovitejša tehnika tudi za upočasnitev širjenja koruznega hrošča in zmanjšanje njegovega učinka. Poleg tega, da je učinkovita metoda za nadzor koruznega hrošča, ima tudi več drugih prednosti z okoljskega vidika. Te vključujejo izboljšanje ali ohranjanje rodovitnosti tal in strukture ter prekinitev ciklov škodljivcev in plevela, kar lahko vpliva na to, da kmetje zmanjšajo uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Tako pozitivno vpliva tudi na kakovost vode in zraka ter na biotsko raznovrstnost. Vendar je iz drugih študij, opravljenih s tem škodljivim organizmom, postalo jasno, da se lahko zaradi njegovega nadaljnjega širjenja poveča uporaba insekticidov, saj je v nekaterih primerih težko najti ekonomsko ugodno alternativo koruzi v kolobarju.

(4)

Zato bi morale države članice načrtovati učinkovito in trajnostno obvladovanje koruznega hrošča, tudi po preklicu njegovega priznanja kot reguliranega karantenskega škodljivega organizma. Člen 14 Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa, da morajo države članice uvesti ustrezne spodbude, s katerimi poklicne uporabnike spodbudijo k prostovoljnemu izvajanju smernic integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi za posamezne kmetijske rastline ali sektorje, ki naj bi jih pripravili javni organi ali organizacije, ki zastopajo določene poklicne uporabnike. V skladu s splošnimi načeli integriranega varstva rastlin ima preprečevanje pojava škodljivega organizma ključno vlogo pri zmanjšanju potrebe po uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Poleg tega bi morale trajnostne biološke, fizikalne in druge nekemične metode imeti prednost pred kemičnimi metodami, če zagotavljajo ustrezno obvladovanje škodljivega organizma.

(5)

V skladu s temi splošnimi načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi bi bilo treba kolobarjenje, ustrezno spremljanje populacij koruznega hrošča in druge ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov, kot so higienski ukrepi, npr. čiščenje kmetijskih strojev, vključiti v smernice za posamezne kmetijske rastline ali sektorje.

(6)

Poleg tega bi bilo treba za to, da bi uporabniki bolj upoštevali člen 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6), v skladu s katerim se lahko insekticidi uporabljajo za obvladovanje koruznega hrošča, smernice integriranega varstva rastlin pred koruznim hroščem za posamezne kmetijske rastline ali sektorje uskladiti s pravili o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kot je določeno v navedeni določbi.

(7)

Poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev bi morali imeti na voljo informacije in opremo za spremljanje koruznega hrošča ter dostop do svetovalnih storitev glede integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, vključno s posebnimi metodami za preprečevanje širjenja in obvladovanje koruznega hrošča. Rezultati spremljanja bi morali kmetom pomagati pri odločitvi, ali in kdaj naj uporabijo fitofarmacevtska sredstva. Pomembno je, da so za posamezne regije določne zanesljive in znanstveno utemeljene mejne vrednosti za populacije koruznega hrošča, saj so ključnega pomena pri odločanju.

(8)

Države članice, ki v skladu s členom 5 Direktive 2009/128/ES zagotovijo, da imajo vsi poklicni uporabniki dostop do usposabljanja o posameznih področjih, bi morale v svoje programe usposabljanja vključiti določbe tega priporočila.

(9)

Raziskave in tehnološki razvoj na področju opreme za trajnostno obvladovanje koruznega hrošča bi bilo treba spodbujati, da se zagotovijo stroškovno bolj učinkoviti in okoljsko bolj trajnostni ukrepi proti temu škodljivemu organizmu –

1.

Države članice naj upoštevajo splošna načela o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi iz Priloge III k Direktivi 2009/128/ES za obvladovanje koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Conte (v nadaljnjem besedilu: koruzni hrošč) na območjih Unije, kjer je njegova navzočnost potrjena. V tem priporočilu „obvladovanje“ pomeni zatiranje populacijske gostote škodljivega organizma na raven, ki ne povzroča znatne gospodarske izgube, da se zagotovi gospodarsko trajnostna proizvodnja koruze.

2.

Države članice naj zagotovijo, da so smernice integriranega varstva rastlin pred koruznim hroščem za posamezne kmetijske rastline ali sektorje, ki jih za pridelovalce koruze in poklicne uporabnike fitofarmacevtskih sredstev pripravijo javni organi ali organizacije, ki zastopajo določene poklicne uporabnike, v skladu s pravili o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kot so določena v členu 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

3.

Trajnostne biološke, fizikalne in druge nekemične metode naj imajo prednost pred kemičnimi metodami, če zagotavljajo ustrezno obvladovanje škodljivega organizma. Zato lahko poklicni uporabniki pri obvladovanju koruznega hrošča uporabijo naslednje ukrepe:

Kolobarjenje naj ima prednost zaradi visoke učinkovitosti pri obvladovanju koruznega hrošča in njegovih okoljskih in dolgoročnih kmetijskih koristi.

4.

Poleg vseh ukrepov iz točke 3 naj se spremlja navzočnost koruznega hrošča, da se opredelijo potreba in ustrezni trenutek za varstvene ukrepe. Države članice naj zagotovijo, da se učinkovito spremljanje populacije koruznega hrošča izvaja z ustreznimi metodami in opremo. Znanstveno utemeljene mejne vrednosti koruznega hrošča v populaciji naj se določijo na regionalni ravni, saj so ključnega pomena pri odločanju o uporabi kakršnih koli ukrepov obvladovanja.

5.

Države članice naj v skladu s členom 14(2) Direktive 2009/128/ES zagotovijo, da imajo poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev na voljo informacije in opremo za spremljanje koruznega hrošča.

6.

Države članice naj zagotovijo, da je v storitve svetovanja o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, kot so določene v členu 14(2) Direktive 2009/128/ES, vključeno tudi posebno svetovanje vsem poklicnim uporabnikom fitofarmacevtskih sredstev o obvladovanju koruznega hrošča. Države članice naj uvedejo tudi ustrezne spodbude, s katerimi poklicne uporabnike spodbudijo k izvajanju smernic za posamezne kmetijske rastline ali sektorje iz točke 2.

7.

Države članice naj zagotovijo, da imajo vsi poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev dostop do usposabljanja v zvezi s trajnostnim obvladovanjem koruznega hrošča. Določbe iz tega priporočila naj se vključijo v usposabljanje, ki ga države članice zagotavljajo v skladu s členom 5 Direktive 2009/128/ES.

8.

Države članice naj spodbujajo raziskave in tehnološki razvoj na področju opreme za trajnostno obvladovanje koruznega hrošča.